171 farm vestn 2024; 75 K R AT K I Z N A N S TV E N I Č LA N K I – P R IM E R I I Z K LI N IČ N E P R A K S E VLOGA LEKARNIŠKEGA FARMACEVTA PRI PREPOZNAVI IN ZDRAVLJENJU DEMENCE THE ROLE OF COMMUNITY PHARMACISTS IN THE RECOGNITION AND TREATMENT OF DEMENTIA AVTORICI / AUTHORS: mag. Venceslava Bavčar, mag. farm., spec. Ana Zgonc Škulj, mag. farm., spec. Javni zavod Lekarna Ljubljana, Komenskega ulica 11, 1000 Ljubljana NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE: E-mail: ana.zgonc-skulj@lekarna-lj.si POVZETEK S povezavo aktivnosti združenja Spominčica in far- macevtske obravnave v novo lekarniško storitev svetovanja pacientom pri demenci na demenci pri- jaznih točkah v lekarnah želimo izboljšati dostopnost do strokovnih informacij o bolezni, ki jih potrebujejo pacienti, njihovi svojci in skrbniki. Vloga lekarniškega farmacevta pri obravnavi pacienta je lahko nasled- nja: ozaveščanje o bolezni in dejavnikih tveganja za demenco, prepoznava pacientov z demenco, pre- gled in usklajevanje zdravljenja z zdravili ter spod- bujanje ustreznih komunikacijskih veščin z osebami z demenco in njihovimi svojci ter skrbniki. Z zgodnjo prepoznavo znakov bolezni, obravnavo pri zdravniku in ustreznim zdravljenjem pacient pridobi največ. KLJUČNE BESEDE: demenca, lekarna, lekarniški farmacevt ABSTRACT By linking the activities of the Spominčica associa- tion at dementia-friendly points in the pharmacy and the pharmacist’s interventions to create a new pharmacy service for counselling dementia patients, we aim to improve access to professional informa- tion about the disease that both patients and their relatives and caregivers need. The role of a com- munity pharmacist can be as follows: Raising awareness of the disease and risk factors for de- mentia, identifying patients with dementia, employ- ing the Medicine Use review services and promoting appropriate communication skills for individuals with dementia and their family members or caregivers. With early recognition of the signs of the disease and appropriate treatment, the patient will receive the maximum benefit. KEY WORDS: dementia, community pharmacy, community phar- macist 1Uvod Beseda demenca označuje sindrom, skupek degenerativ- nih sprememb osrednjega živčevja, ki povzročijo napredu- 172 farm vestn 2024; 75 V LO G A L E K A R N IŠ K E G A F A R M A C E V TA P R I P R E P O ZN AV I I N Z D R AV LJ E N JU D E M E N C E (7). Merjenje pojavnosti demence v populacij je težavno iz naslednjih razlogov: • demenca je v zgodnjih fazah pogosto neprepoznana (ne- diagnosticirana), • medtem ko je razširjenost bolezni pri starejših od 65 let visoka, je razširjenost v celotni populaciji majhna, kar po- meni, da je zahtevana velikost vzorca velika in • osebe, ki imajo demenco, so lahko nesorazmerno izklju- čene iz raziskav ali spremljanja zaradi svojih kognitivnih primanjkljajev (8, 9). 1.2 PREPOZNAVA ZNAKOV DEMENCE Cilj obravnave pacienta z demenco je v prvi vrsti izboljšanje oz. ohranjanje pacientove kakovosti življenja in ohranjanje njegove varnosti. Trenutne farmakoterapevtske možnosti zdravljenja demence so uspešnejše v zgodnjih fazah bole- zni, da se ublaži znake in simptome bolezni in obenem upočasni napredovanje blage kognitivne motnje v de- menco. Obravnava se spreminja glede na potek bolezni in simptomatiko, ki najbolj vpliva na kakovost življenja. Na primarnem zdravstvenem nivoju, kamor sodijo tudi le- karne, je pomembno ustrezno prepoznavanje opozorilnih znakov demence, da so pacienti pravočasno napoteni k osebnemu zdravniku oz. naprej na usmerjeno specialistično obravnavo zaradi nadaljnje diagnostične opredelitve, potr- ditve diagnoze ter zdravljenja (3). V vseh obdobjih demence pacienti in svojci potrebujejo podporo in nasvete. V Sloveniji je zelo razvita dejavnost nevladnih organizacij pri nudenju pomoči in podpore ose- bam z demenco in njihovim svojcem. Predstavljajo steber obvladovanja demence v družbi. Od leta 1997 deluje zdru- ženje Spominčica, Alzheimer Slovenija (Združenje za po- moč pri demenci), ki koordinira projekt »demenci prijazne točke« (DPT). Združenje organizira in izvaja usposabljanje za zaposlene v različnih organizacijah, ki se vključijo v pro- jekt. DPT so namenjene osebam z demenco, svojcem in drugim v lokalni skupnosti, da se ljudi z demenco pravo- časno prepozna in da se jim pomaga ter bolezen destig- matizira. Pacienti in svojci lahko na točkah pridobijo tudi osnovne informacije kam in na koga se lahko obrnejo, ko bolezen napreduje in potrebujejo čedalje več zunanje pod- pore. 1.3 DEMENCI PRIJAZNE TOČKE DPT so prepoznane kot primer dobre prakse tudi s strani Svetovne zdravstvene organizacije. Pri nas v mreži DPT jočo kognitivno motnjo do mere, da pri obolelem prizade- nejo izvajanje osnovnih življenjskih aktivnosti. Pomembno je, da se zavedamo, da pri kognitivnih sposobnostih ne gre samo za spomin, ampak tudi za druge višje možganske funkcije kot so mišljenje, razumevanje, govor, presoja, orientacija in računske ter učne sposobnosti (1). Sindrom demence lahko povzroči več kot sto različnih bo- lezni. Najpogostejši vzrok je alzheimerjeva bolezen (2). Do- kaj pogoste so tudi demenca zaradi poškodb in bolezni v možganskem žilju (vaskularna demenca), demenca z le- wyjevimi telesci, demenca pri Parkinsonovi bolezni, fron- totemporalna demenca in mešane oblike demenc. Alzhei- merjeva bolezen predstavlja 50–70 % vseh demenc. Incidenca bolezni narašča s starostjo, predvsem po 70. letu (3). 1.1 POTEK IN EPIDEMIOLOGIJA BOLEZNI Potek bolezni je praviloma počasen, začne se neopazno in bolezen postopoma napreduje. Demenca predstavlja tudi veliko družbeno breme. Različna obdobja bolezni zah- tevajo od pacienta, njegovih družinskih članov in okolice ter zdravstvenih delavcev drugačno obravnavo (4). Na svetu živi več deset milijonov ljudi z demenco, številka naj bi se do leta 2050 povečala na 150 milijonov (5). V Sloveniji je po oceni 43.000 ljudi z demenco, število naj bi se do leta 2035 podvojilo. Posredno je poleg obolelih prizadetih še 150.000 svojcev, skrbnikov, prijateljev in ostalih, ki za paciente z demenco skrbijo (6). Stopnja incidence bolezni v Evropi in Severni Ameriki se je, glede na študije, v zadnjih 25 letih zmanjšala. Incidenca je podobna pri moških in ženskah, zmanjšanje je bilo ne- koliko večje pri moških. Ta opažanja zahtevajo vztrajna pri- zadevanja za iskanje vzrokov, kot tudi ugotavljanje njihove veljavnosti v geografsko in etnično raznolikem prebivalstvu ALI STE VEDELI? • Demenca ni le starostna pozabljivost. • Lekarniški farmacevt lahko pomembno vpliva na zdravje pacientov. • Zgodnja prepoznava težav pri kognitivnih spremem- bah je pomembna. • Svetovanje v lekarni pripomore k boljšemu obvlado- vanju bolezni. • Zdravila pri demenci pomagajo upočasniti napredo- vanje bolezni. 173 farm vestn 2024; 75 K R AT K I Z N A N S TV E N I Č LA N K I – P R IM E R I I Z K LI N IČ N E P R A K S E deluje več kot 450 različnih organizacij, njihov skupni cilj pa je ustvarjanje demenci prijazne skupnosti. V mrežo so zajete tudi lekarne. Trenutno je v Sloveniji 52 lekarn z oznako DPT (Gorenjske lekarne: 24 lekarn, Kraške lekarne: 11 lekarn, Lekarna Ljubljana: 7 lekarn, Obalne lekarne: 7 lekarn, Lekarna Straža; Lekarna Sevnica; Mariborske le- karne: 1 lekarna) (10). Lekarna kot DPT predstavlja mesto pridobitve osnovnih informacij, kamor se lahko svojci in pacienti obrnejo po pomoč, izvedo v katera združenja se lahko vključijo in v njih tudi dejavno sodelujejo, pozanimajo se lahko o storitvah, kot so dnevno varstvo, pomoč na domu, delovna terapija in druge storitve za osebe z de- menco. 2Svetovanje pacientoM pri deMenci v lekarni Za dobro obravnavo pacienta z demenco in nudenje po- moči svojcem ali skrbnikom skrbi tim usposobljenih stro- kovnjakov, med katere sicer sodijo tudi farmacevti. Žal tre- nutna Nacionalna strategija obvladovanja demence v Sloveniji 2022–2030 ne vključuje lekarn oz. farmacevtov (11). Lekarniški farmacevt je najbolj dostopen zdravstveni dela- vec (12). Zato se lahko povežejo aktivnosti združenja Spo- minčica na DPT v lekarnah s farmacevtsko obravnavo v novo lekarniško storitev svetovanja pacientom pri demenci. 2.1 DEJAVNIKI TVEGANJA ZA DEMENCO Kognitivne spremembe so lahko posledica vpliva genetike, starosti, spola, zdravil, prehrane, komorbidnosti, fizične (ne)aktivnosti, kajenja in uživanja alkohola. Na določene dejavnike tveganja lahko vplivamo in s tem na spremembe v delovanju možganov (13). Neželeni učinek nekaterih zdravil na pozornost, spomin, jezikovne sposobnosti, izvršilne in kognitivne funkcije je običajno začasen in reverzibilen v primeru opustitve zdra- vljenja ali v primeru prilagoditve odmerjanja teh zdravil. Zato je veliko starejših pacientov primernih kandidatov za odpredpisovanje zdravil, kadar obstaja večje tveganje za te neželene učinke in le-ti prevladajo koristi jemanja zdravil. Posebna pozornost velja za zdravila z delovanjem na cen- tralni živčni sistem. Pacienti z demenco z napredovanjem bolezni nenamerno izgubljajo tudi pusto telesno maso. Ob pridruženih boleznih, neustrezni prehrani, sedečem načinu življenja se s fiziolo- škim staranjem pogojene spremembe v sestavi telesa še stopnjujejo. S staranjem pogojene spremembe sestave te- lesa vključujejo tudi elemente krhkosti. Krhkost je rezultat podpražnega zmanjšanja zmogljivosti številnih fizioloških sistemov. Študije so pokazale tudi kompleksno povezanost med krhkostjo in kognitivnim upadom (14). Zaradi splošne slabotnosti se lahko za zdravljenje določenih zdravstvenih stanj postopoma potrebuje vse manj intenzivna terapija ali pa le-ta sploh ni več potrebna oz. se z napredovanjem bolezni oceni, kako intenzivno zdraviti glede na pričakovano življenjsko dobo in morebitne neželene učinke zdravil (15). 2.2 VLOGA LEKARNIŠKEGA FARMACEVTA Vloga lekarniškega farmacevta v multidisciplinarnem timu obravnave pacienta z demenco je lahko naslednja: • ozaveščanje o bolezni in dejavnikih tveganja za demenco, • prepoznava pacientov z demenco, • pregled in usklajevanje zdravljenja z zdravili in • spodbujanje ustreznih komunikacijskih veščin z osebami z demenco in njihovimi svojci ter skrbniki. Lekarniški farmacevti se kot strokovnjaki na področju primarnega zdravstvenega varstva pogosteje srečujejo s pacienti kot ostali zdravstveni delavci, zato so lahko prvi, ki prepoznajo prve opozorilne znake demence: mot- nje spomina, težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, težave pri govorjenju, branju in pisanju, izguba prostorske in časovne orientacije, napačne ocene in odločitve, mot- nja abstraktnega razmišljanja, pogosto izgubljanje stvari, spremembe razpoloženja in vedenja, sprememba razu- mevanja vidnih in prostorskih informacij, izguba socialnih stikov. 2.3 PRESEJALNI TEST Ob znakih bolezni v lekarni lahko ponudimo možnost krat- kega (10 min) presejalnega testa kognitivnih funkcij (Mon- trealska lestvica spoznavnih sposobnosti – MoCA, Montreal cognitive assessment test). Uporablja se za presejanje mo- ških in žensk, starejših od 65 let, ki še niso bili obravnavani zaradi okrnjenih kognitivnih sposobnosti v okviru zdrav- stvenega sistema. Uporabljamo standardizirano in validi- rano slovensko verzijo vprašalnika (slika 1). Z njim ocenju- jemo pozornost, orientacijo, računanje, jezik, delovni 174 V LO G A L E K A R N IŠ K E G A F A R M A C E V TA P R I P R E P O ZN AV I I N Z D R AV LJ E N JU D E M E N C E farm vestn 2024; 75 spomin, srednjeročni spomin in vidno prostorske funkcije. Največje število točk pri testu je 30, rezultat, nižji od 26 točk, lahko kaže na kognitivno motnjo, doseženih 23 točk ali manj pa kaže na nenormalen rezultat. Rezultat je sicer odvisen tudi od stopnje izobrazbe in starosti, prisotnega stresa in čustvenega stanja pacienta. Test je primeren tudi za spremljanje pacientovega kognitivnega stanja. Za za- gotavljanje pravilne izvedbe testa MoCA je potrebno iz- obraževanje in tudi uradno certificiranje vseh izvajalcev presejanja pri demenci (16). Za natančno oceno in interpretacijo pacientovega stanja je potreben ustrezno izveden nevropsihološki pregled pri zdravniku. Pomembno je, da se nikoli ne odlaša z napotit- vijo pacientov k zdravniku kljub »samo mejnim« rezultatom TOČKE SKUPAJ S P O M I N POIMENOVANJE VIDNOPROSTORSKE / IZVRŠILNE POZORNOST JEZIK ABSTRAKCIJA ODLOŽENI PRIKLIC ORIENTACIJA Preberite seznam besed, preiskovanec naj jih ponovi za vami. Opravite dva poskusa ponavljanja, tudi če je bil prvi povsem uspešen. Poskus priklica besed opravite po 5 minutah. Preiskovanec naj jih ponovi v enakem vrstnem redu [ ] 2 1 8 5 4 Preiskovanec naj jih ponovi v obratnem vrstnem redu [ ] 7 4 2 Berite seznam črk (1 črka na sekundo). Preiskovanec naj Ni točk 2 napaki. potolče z roko, kadarkoli sliši črko A. [ ] F B A C M N A A J K L B A F A K D E A A A J A M O F A A B Zaporedno odštevanje po 7, začne pri 100 [ ] 93 [ ] 86 [ ] 79 [ ] 72 [ ] 65 Ponovite : “ Vem samo to, da je Peter danes na vrsti za pomagat. ” [ ] “ Mačka je vedno zbežala pod kavč, ko so bili v sobi psi. ” [ ] Kaj imata skupnega banana - pomaranča ( = sadje) [ ] vlak - bicikel [ ] ura - ravnilo [ ] Narišite URO (naj kaže deset čez enajst) Prerišite kocko __/5 __/3 Ni točk 1. poskus 2. poskus OBRAZ ŽAMET CERKEV MARJETICA RDEČ __/5 __/2 __/1 __/3 __/2 Fluentnost : V eni minuti naj pove čimveč besed, ki se začnejo na črko S : _____ [ ] (N 11 besed) __/1 __/2 __/6 __/30 B Začetek Konec 5 E 1 A 2 4 3 C D Preberite seznam številk (1 številka / sekundo) IME : Izobrazba : Spol : Datum rojstva : Datum preizkusa : © Z.Nasreddine MD www.mocatest.org Normalno 26 / 30 Dodaj 1 točko če 12 let izobrazbe MONTREALSKA LESTVICA SPOZNAVNIH SPOSOBNOSTI (MoCA - Slovenska) [ ] Datum [ ] Mesec [ ] Leto [ ] Dan [ ] Kje smo [ ] Mesto [ ] Oblika [ ][ ] [ ] Številke [ ] Kazalca [ ] [ ] [ ] 4 ali 5 pravilnih odštevanj : 3 točke, 2 ali 3 pravilni : 2 točki, 1 pravilno : 1 točka, 0 pravilnih : 0 točk ( 3 točke ) S kategorialno iztočnico Točke le za odloženi priklic BREZ IZTOČNICE Prikliče besede BREZ IZTOČNICE Z izbiro med več možnostmi OBRAZ ŽAMET CERKEV MARJETICA RDEČ [ ] [ ] [ ] [ ] [ ] Preizkus opravil : ___________________________________________________ Slika 1: Montrealska lestvica spoznavnih sposobnosti, MoCA (17). Figure 1: Montreal cognitive assessment test or MoCA test (17). 175 farm vestn 2024; 75 K R AT K I Z N A N S TV E N I Č LA N K I – P R IM E R I I Z K LI N IČ N E P R A K S E presejalnega testa, saj gre za paciente, ki lahko z ustrezno zgodnjo diagnozo in zdravljenjem največ pridobijo (3). 2.4 FARMACEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTA Z DEMENCO Po postavljeni diagnozi farmacevt skrbnikom in družini po- maga z nasveti glede zdravljenja in pravilnega jemanja zdravil. Pacienta lahko napoti na pregled uporabe zdravil, pregleda možne interakcije med zdravili ter svetuje o drugih nefarmakoloških in farmakoloških ukrepih. Pacientom se priporočajo ukrepi, ki vključujejo primerno telesno dejav- nost, uravnoteženo prehrano, bogato s sadjem, z zelenjavo, s polnozrnatimi žitaricami in z rastlinskimi olji ter aktivnosti za urjenje spomina, ki vzdržujejo kognitivne sposobnosti starejših: reševanje križank, zbiranje fotografij, opisovanje dogodkov na fotografijah, glasno obnavljanje dnevnih do- godkov, učenje novih jezikov, lahko si izberejo nov hobi, berejo knjige, se učijo na pamet (npr. pesmi). Opozorimo jih tudi na skupinske prostočasne aktivnosti kot so druže- nja, delovna terapija, plesne vaje. Pomemben je tudi dober nadzor nad že znanimi dejavniki tveganja za razvoj de- mence: kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, bolezni srca, prekomerna telesna masa in poškodbe glave (18). Simptomi oz. znaki demence niso vedno samo kognitivni, ampak tudi psihični in vedenjski. Lahko se hitro spreminjajo, kar je za skrbnike lahko zelo utrujajoče in naporno, pa- cientom pa pomembno zmanjša kakovost življenja. Za obravnavo neustreznih vedenjskih vzorcev uporabljamo opazovalno shemo ABC – beleženje predhodnih dogodkov (A, antecedent), vedenja (B, behaviour), in posledic (C, consequence) oz. dogodkov, ki pomembno vplivajo na pojavljanje in ohranjanje neustreznih vzorcev vedenja. Z analizo teh treh komponent bolje razumemo vzorce vedenja in njihove sprožilne dejavnike (1). Po drugi strani pa je ravno podpora bližnjih zelo pomembna in ključna za preprečevanje in zdravljenje motenj razpolo- ženja in vedenja (19). Takrat svojci ali skrbniki največkrat v lekarni iščejo informacije o bolezni, načinih zdravljenja, podporo in spodbudo. Ko so pacienti soočeni z novimi in različnimi znaki in s simptomi bolezni, lahko farmacevt po- maga tudi tako, da prepozna na primer neželeni učinek zdravila ali zdravstvene težave, ki niso povezane z de- menco, ter svetuje načine za izboljšanje kakovosti življenja (15). Cilj je zmanjšati težave, povezane z zdravili in hkrati izboljšati pacientove izide zdravljenja. Farmacevt lahko tudi predlaga spremembo odmerka, farmacevtske oblike ali zamenjavo zdravila, če je to potrebno. Velik izziv pri pacientih z napre- dovano obliko demence je gotovo disfagija oz. motnja po- žiranja. Farmacevt lahko druge zdravstvene delavce opo- zori, če se katero zdravilo ne sme drobiti ali deliti in predlaga uporabo druge oblike zdravila, če peroralna pot uporabe za pacienta z motnjami požiranja ni varna (15). 3protokol Svetovanja pri deMenci v lekarni Po seštevku dobljenih točk izpolnjenega presejalnega vpra- šalnika MoCA ocenimo, ali ima oseba kognitivni upad, in glede na rezultat ustrezno svetujemo (18). Preglednica 1: Ukrepanje farmacevta glede na rezultat vprašalnika MoCA (18). Table 1: Pharmacist’ intervention based on MoCA score (18). NORMALNA VREDNOST (nad ali enako 26 točk) ZNIŽANA VREDNOST(pod 26 točk) MoCA kognitivne sposobnosti niso okrnjene kognitivne sposobnosti so okrnjene (kognitivni upad) Svetujemo • zdrav življenjski slog • nefarmakološki ukrepi • ponovitev testa čez 1 leto oz. prej ob prisotnosti znakov in simptomov (16) • zdrav življenjski slog • nefarmakološki ukrepi • farmakološki ukrepi • obisk zdravnika • vabilo k magistru farmacije po obravnavi pri zdravniku (PUZ) 176 V LO G A L E K A R N IŠ K E G A F A R M A C E V TA P R I P R E P O ZN AV I I N Z D R AV LJ E N JU D E M E N C E farm vestn 2024; 75 4prikaz priMera Z namenom ozaveščanja, razumevanja te bolezni in izbolj- šanja storitev v nadaljevanju predstavljamo tri primere far- macevtske obravnave pacientov z demenco v lekarni. 4.1 KLINIČNI PRIMER 1 Gospa AS, stara 86 let, demenca diagnosticirana pred 5 leti. Prejema rivastigmin transdermalne obliže 13,3 mg/24h. Njeno stanje je bilo do sedaj zadovoljivo. V lekarno pride njena hči z receptom za kvetiapin 25 mg (zvečer 1 tableto in po potrebi 1 tableto čez dan). Hči je zaskrbljena, saj je njena mama zelo vznemirjena, izgleda tudi, kot da je za- menjala dan za noč. Za obravnavo neustreznih vedenjskih vzorcev uporabljamo opazovalno shemo ABC. Hčeri svetujemo, naj premisli, kaj oz. kateri dogodek bi lahko vplival na pojavljanje in ohra- njanje neustreznih vzorcev vedenja. Po pogovoru izvemo, da je mama ne dolgo nazaj padla in zato trenutno veliko leži in posledično tudi več dremlje čez dan. Svetujemo, naj se ji omogoči, da bo podnevi zadosti izpostavljena dnevni svetlobi in bo tudi veliko zunaj na zraku. Ko pa nastopi ve- čer, naj to hči jasno pokaže – zagrnejo naj se zavese, luči naj se ugašajo, oz. intenziteta naj se zmanjša, vzpostavi naj se večerna rutina pred spanjem, npr. masaža stopal in rok z eteričnimi olji sivke in melise (aromaterapija). Svetu- jemo, naj najprej poskusijo z nefarmakološkimi intervenci- jami. Po kakšnem tednu se gospa ponovno oglasi v lekarni in pove, da je mama boljše in da kvetiapin tablet ni bilo po- trebno uporabiti. 4.2 KLINIČNI PRIMER 2 Gospod SJ, star 65 let, zelo suhe postave. Predpisali so mu rivastigmin kapsule in sicer 1,5 mg dvakrat na dan. Po dveh tednih so povečali odmerek na 3mg dvakrat na dan. Z gospo sta se oglasila v lekarni, saj mu je neprestano slabo, nima apetita, tudi bruhal je. Zanima ju, kaj lahko vzame proti slabosti. V zadnjih dveh tednih je izgubil vsaj 2 kg. Potrebna bo počasnejša titracija odmerka in jemanje zdravila po jedi; svetuje se obisk zdravnika, v kolikor se stanje ne bo izboljšalo. Zmanjšanje telesne teže vpliva na fizično moč, elektrolitsko neravnovesje pa posledično na kognitivne funkcije pri starejših osebah. Svetuje se uživanje manjših obrokov večkrat na dan, dokler telo ne razvije to- lerance na povečanje odmerka – praviloma v dveh tednih. Alternativa je tudi uporaba transdermalnih obližev, saj z njimi lahko dosegamo konstantne koncentracije zdravilne učinkovine v plazmi, s tem pa posledično manjše tveganje za neželene učinke. 4.3 KLINIČNI PRIMER 3 Gospod PJ, star 83 let ima sledečo terapijo: pantoprazol 40 mg 1 tableto zjutraj, telmisartan 40 mg 1 tableto zjutraj, bisoprolol 2,5 mg 1 tableto zjutraj, rivastigmin 4,5 mg 2- krat na dan 1 kapsulo, apiksaban 2,5 mg 2-krat 1 tableto, rosuvastatin 20 mg 1 tableto zvečer, memantin 10 mg 1 tableto zvečer, kvetiapin 25 mg, ½ do 1 tableto zvečer po potrebi. Žena pride v lekarno, potoži o gospodovih težavah s požiranjem, ki jih spremlja izguba zanimanja za hrano, tudi kdaj zadušljiv kašelj po obroku. Običajno so ti znaki prisotni pri napredovali obliki demence, lahko pa so med drugim tudi posledica gastroezofagealne refluksne bolezni ali oralne kandidoze. Zdravljenje z zaviralci protonske črpalke ali s protiglivičnimi zdravili je po navadi uspešno. Po pogovoru izvemo, da gospod že več kot 14 dni ne jemlje več pantoprazol tablet, ker mu jih zdravnik ne želi več predpisati. Jemal jih je več mesecev. Približno dve tret- jini pacientov z gastroezofagealno refluksno boleznijo po- trebuje dolgotrajno zdravljenje, v kolikor simptomi vztrajajo. Svetuje se, naj zaenkrat vzame pantoprazol 20 mg tablete, ki se jih lahko kupi v lekarni in se oglasi pri zdravniku, ter mu razloži težave. Po nekem času gospa pride v lekarno, gospodu so ponovno predpisali pantoprazol 40 mg tablete, gospod nima več težav. 5koMUnikacijSke vešČine pri farMacevtSki obravnavi pacientov z deMenco Pomemben del farmacevtske obravnave pacienta z de- menco v lekarni so tudi komunikacijske veščine. Med po- govorom s pacientom smo pozorni na besedno in nebe- sedno sporazumevanje. 5.1 VERBALNA KOMUNIKACIJA Uporabljamo običajne, enostavne besede in stavke, go- vorimo počasi, v stavku naenkrat povemo le po eno navo- 177 farm vestn 2024; 75 K R AT K I Z N A N S TV E N I Č LA N K I – P R IM E R I I Z K LI N IČ N E P R A K S E dilo, uporabljamo imena in ne zaimkov, navodila ponovimo natanko tako, kot je bilo povedano prvič. Ne šepetamo, govorimo z mirnim glasom ter se izogibamo motečim dejavnikom. Ne postavljamo jih pred izbiro, jim ne nasprotujemo, ne pričakujemo vedno odgovora. Uporabljamo vprašanja z možnim odgovorom »da/ne«. Bodimo potrpežljivi. Nekatere osebe z demenco so zaradi dezorientiranosti in izgube spomina čustveno nestanovitne, vznemirjenost in negotovost lahko vodita tudi v blodnje. Tega se moramo zavedati in z izbiro ustreznega načina komunikacije poskrbeti za občutek varnosti, predvsem pa moramo delovati pomirjajoče (4). 5.2 NEVERBALNA KOMUNIKACIJA Pri nebesednem sporazumevanju smo pozorni na to, da vzpostavimo stik z očmi, uporabljamo govorico obraza, poskrbimo, da se govorica obraza ujema z izrečeno be- sedo, uporabljamo umirjen in prijazen pristop ter obziren in nežen dotik (4). 6Sklep Po vzoru tujih dobrih praks multidisciplinarnega pristopa obravnave pacientov z demenco, ki vključujejo tudi farma- cevta svetovalca, bi lahko optimizirali oskrbo pacientov s kognitivnimi motnjami in demenco (20). Lekarniški farmacevti imamo edinstveno proaktivno vlogo, da znamo prisluhniti svojcem in skrbnikom dementnih oseb, da obravnavamo paciente spoštljivo in da spod- bujamo dobre odnose znotraj družine. Pomagamo tudi pri destigmatizaciji in ozaveščenosti o tej bolezni ter so- delujemo pri izobraževanju tako pacientov kot svojcev. Svojci se morajo zavedati, da pacient potrebuje strpno okolje, veliko pomoči, razumevanja in umirjene podpore (21). Zdravila so pogosto ključna pri zdravljenju bolezni. Z za- gotavljanjem storitev kot so zgodnja prepoznava bolezni, pregled uporabe zdravil in farmakoterapijski pregled, lahko farmacevt pomembno vpliva na zdravje pacientov v lokalni skupnosti. Z zgodnjo prepoznavo bolezni, obravnavo ter zdravljenjem lahko pacient največ pridobi. 7literatUra 1. Whittlessea C, Hodson K: Clinical pharmacy and therapeutics, Elsevier, 2019: 557–79. 2. Kogoj A: Etiologija Alzheimerjeve bolezni in drugih najpogostejših demenc. Farmacevtski vestnik 2008; 59: 55 – 58. 3. Pirtošek Z, Trošt M: Mala šola nevrologije, parkinsonizem in demenca. Zbornik kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC Ljubljana; Ljubljana, november 2010. 4. Feldman HH, Jacova C, Robillnad A, Garcia A, Chow T et al.: Diagnosis and treatment of dementia: 2. Diagnosis. CMAJ 2008; 178: 825 – 36. 5. GBD 2019 Dementia Forecasting Collaborators. Estimation of the global prevalence of dementia in 2019 and forecasted prevalence in 2050: an analysis for the Global Burden of Disease Study 2019. Lancet Public Health. 2022;7(2):e105- e125. 6. Stanje glede demence po svetu in v Sloveniji? https://edemenca.si/kaksno-je-stanje-glede-demence-po- svetu-in-v-sloveniji. Dostop 1.2.2024. 7. Wolters FJ, Chibnik LB, Waziry R et al.: Twenty-seven-year time trends in dementia incidence in Europe and the United States,  The Alzheimer Cohorts Consortium. Neurology 2020; 95(5): 519 – 31. 8. Matthews FE, Stephan BCM, Robinson L et al.: A two decade dementia incidence comparison from the Cognitive Function and Ageing Studies I and II. Nat Commun 2016; 7: 11398. 9. Welberry, H.J., Brodaty, H., Hsu, B. et al. Merjenje incidence demence v kohorti 267.153 starejših Avstralcev z uporabo rutinsko zbranih povezanih administrativnih podatkov. SCI Rep 10, 8781 (2020). https://doi.org/10.1038/s41598-020- 65273-w Dostop: 4.4.2024 10. Spominčica, Alzheimer Slovenija; https://www.spomincica.si/. Dostop: 6.2.2024 11. Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/DJZ- Preventiva-in-skrb-za-zdravje/Demenca/demenca-Strategija-o- demenci-javna-razprava-021122.pdf. Dostop: 6.2.2024 12. Valliant SN, Burbage S et al.: Pharmacists as accessible health care providers: quantifying the opportunity. J Manag Care Spec Pharm 2022; 28 (1): 10. 13. Alzheimer’s disease facts and figures. Alzheimer’s Dement 2023; https://www.alz.org/media/documents/alzheimers-facts- and-figures.pdf. Dostop: 6.2.2024 14. Gabrijelčič Blenkuš M et al.: Perspektive: Krhkost. Javno zdravje 2017; 1(1): 92 – 127. 15. Riachi M: How pharmacists can help their dementia patients. Can Pharm J (Ott) 2016; 149 (2): 67–69. 16. MoCA cognition. https://mocacognition.com/. Dostop 1.2.2024. 17. MoCA-Test-SLO final. https://doczz.net/doc/6969742/moca- test-slo-final. Dostop 5.2.2024. 18. Bavčar V, Balaban M: Interni protokol svetovanja pri demenci. Lekarna Ljubljana 2022; PRO- 006-01: 1 – 12. 19. Marriott A, Donaldson C, Tarrier N, Burns A: Effectiveness of cognitive–behavioural family intervention in reducing the burden of care in carers of patients with Alzheimer’s disease. B J Psych 2000; 176 (6): 557 – 562. 178 farm vestn 2024; 75 V LO G A L E K A R N IŠ K E G A F A R M A C E V TA P R I P R E P O ZN AV I I N Z D R AV LJ E N JU D E M E N C E 20. Elbeddini A, Tayefehchamani YYZ, Villegas JJ, Zhang EY: Evaluation of acommunity-based memory clinic in collaboration with local hospitals to support patients with memory decline. J Taibah Univ Med Sc 2022; 17(2): 220 - 234. 21. Kovač-Kovačič B: Delo s starostnikom. Družinska medicina 2010; 8 (Suppl 5).