ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

STR. 6 


Monošter, 16. marca 2006 • Leto XVI, št. 11 



VOLITVE V MANJŠINSKE SAMOUPRAVE 


Po nauvom de mejla vsikša samouprava 5 članov. Zatok je dobro, če je več kandidatov, ka pet leko vöodaberemo. Če štoj od pet dojpovej, šesti ali sedmi namesto njega leko nutpride. Na djilejši 3. marciuša smo se tak zgučali, ka vküppozovemo vse slovenske civilne organizacije pa se zgučimo, ka vküper postavimo lišto kandidatov. Oktaubra do volitve. Če mo meli najmenje 4 slovenske samouprave, te do marciuša 2007 člani lokalni samouprav (elektorge) volili svoje predstavnike v državno slovensko samoupravo. Člani občnoga zbora državne samouprave se vöodaberejo tak, ka tiste civilne organizacije leko postavijo svoje lište, štere so na oktoberski volitvaj postavile najmenje 10 % kandidatov. Na seji 3. marciuša je bilau predlagano, ka bi slovenske civilne organizacije postavile samo edno lišto. Občni zbor nauve državne slovenske samouprave de leko emo 15 članov. Slovenci na Madžarskom mo leko pravično zastopani v državnoj samoupravi, če do v občnom zbori predstavniki iz Mosonmagyaróvára, Budimpešte, Sombotela pa iz vsikše porabske vesi. Zatok zdaj moremo fejst vküpdržati pa se naprej zgučati. 

Marija Kozar 


V petek, 3. marciuša, je Državna slovenska samouprava mejla v Somboteli informativno sejo v zvezi z modifikacijo Zakona o 
manjšinaj in volitvaj. O jesenski volitvaj je navzauče informiro vodja glavnega oddelka na Uradu za narodne in etnične manjšine, referent za Slovence gospaud Martin Išpanović. Do 31. majuša vsikši dobi pismo, kak do se volile nauve manjšinske samouprave. Paulek pisma dobimo eden drügi papir, na šteroga moremo gorspisati svoje ime, atrejs pa drüge osebne podatke. Na pitanje, šteromi narodnosti cü slišimo, samo eden odgovor leko damo – slovenskomi. Papir moramo podpisati in odnesti lotaroši ali ma po pošti táposlati. Tau je tö dopüščeno, ka do ništerni od iže do iže ojdli, pomagali té papir vöspisati 
pa vküppobarejo in vse vküper odnesejo lotaroši – od 1. juniuša do 15. juliuša. V ednoj vesi ali varaši se najmenje 30 lüdi more zglasiti, ka do se oktaubra leko volile manjšinske samouprave. Več se tö leko zglasi, pa je dobro, če se več lüdi zglasi, ka po nauvom de se tau tö štelo. Nedo več gnako talali državne peneze. Po 15. juliuši lotaroške v kancelaji vöspišejo na tablo, kelko lüdi se je zglasilo. Imena nedo vöspisana, ka tau ne smejo. Vsikši sam leko pita, če je njegvi papir valani gé, če so ga gorvzeli na lišto volilcev. Samo tisti do leko volili, šteri so gor na tej lišti, pa samo tiste leko vöodaberejo. 
Po nauvom več nede takše, ka što koli se leko zglasi, ka ške biti v manjšinski samoupravi (független jelölt). Samo manjšinske civilne organizacije 
leko postavijo kandidate. Takše organizacije so pri nas Zveza Slovencev na Madžarskem, Slovensko drüštvo v Somboteli in Budimpešti, Drüštvo za lepšo ves v Števanovcaj ipd. Kandidati morajo podpisati eden papir, ka se za tau vzemejo, ka poznajo naš jezik, našo kulturo in naše šege, pa če so že bili v drügi samoupravaj (napriliko pri Nemcaj, Hrvataj ipd.). 
2 



Lendava: jubilejni podpis programa sodelovanja Ljubljana: poslanci državnega zbora drugič STROKOVNA POMOČ TUDI o zakonu o Slovencih  NAJBOLJŠIM NARODNOSTNIM 
PRVIČ STA DOBILA KULTURNIM SKUPINAM 


BESEDO PREDSTAVNIKA 

Predsednika skupščin Železne muzeji iz Somboleta, Zalae-v vodstvih narodnostnih kulžupanije Péter Markó, Zalske gerszega in Lendave; sodelo-turnih društev ocenjujejo, da ZAMEJSKIH SLOVENCEV županije Zoltán Kiss Bódog in vanje med arhivi, organizacija bi težko shajali brez te pomoči 

IN IZSELJENCEV 

predsednik Pomurske madžar-tradicionalnega mladinskega 	tudi pri tistih skupinah, ki so že dosegle visoko kakovostno Državni zbor – v katerem sta za razliko od Avstrije, Itaraven. In teh v dvojezičnih lije, Hrvaške in Madžarske tudi zagotovljena poslanska krajih ni malo. sedeža za italijansko in madžarsko narodnost – je pred Pred podpisom letošnjega pro-kratkim drugič obravnaval predlog zakona o odnosih grama je predsednik skupšči-Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Poslanci so sprene Zalske županije Zoltán Kiss jeli odločitev, da predlog zakona za tretjo obravnavo Bódog dejal, da bi se kazalo pripravi vlada, o njem pa bo državni zbor odločal in ga zavzeti za podobne konkretne predvidoma sprejel na naslednji redni seji. oblike sodelovanja tudi na gos-Predsednik Slovenske manjšinske koordinacije Rudi podarskem področju ob meji. Pavšič je povedal, da je temeljno vprašanje zakona, ali Predsednik skupščine Železne Slovence seštevati ali odštevati. Če se hočemo seštevažupanije Péter Markó pa je ti, potem se slovenska država ne sme obnašati, kot da omenil njihovo skrb za Porab-varstvo slovenskih manjšin zadeva le sosednje države, ske Slovence. kjer živijo, in tako bežati od odgovornosti za ohranjanje To pa je točka, kjer se kaže njihovega jezikovnega in kulturnega razvoja. Predsedustaviti nekako »izven kontek-nik SLOMAKA ugotavlja, da je bil prvi osnutek zakona sta« v Lendavi podpisanega precej bolj njim v korist, po usklajevanjih v vladi pa je 
ske narodnostne samouprav-raziskovalnega tabora; pro-sporazuma. Nekaj podobne-besedilo bolj šibko. Vladna večina ni podprla številnih ne skupnosti György Tomka slave različnih obletnic, kjer je ga, če že ne povsem enake-njihovih predlogov za izboljšanje besedila zakona, česo v Lendavi podpisali letošnji na prvem mestu 50. obletnica ga, bi se kazalo pogovoriti in prav so dobili široko podporo v parlamentarni komisiji jubilejni, petnajsti program krvavih dogodkov leta 1956 v dogovoriti tudi za strokovno za Slovence po svetu. strokovne pomoči prekmur-Budimpešti; sodelovanje med pomoč in sodelovanje med V imenu izseljencev je Branko Zorn poudarjal, kako skim madžarskim kulturnim galerijami in tudi prireditve, Prekmurjem – če že ne Po-prav je, da slovenska država skrbi za kulturo in slovenskupinam, ustanovam, šolam posvečene 70-letnici lendav-murjem – in Porabjem. Toda sko identiteto izseljencev. Kar dobre tri ure so se poslanin posameznikom. Ker spora-skega akademskega kiparja kako narediti pregleden pro-ci ukvarjali z vprašanjem repatriacije ali priseljevanjem zum oziroma program izme-Ferenca Királya, ki bodo jeseni gram sodelovanja, ki ga niti (vračanjem) Slovencev. Državni sekretar za Slovence v njaje podpisujejo v Sombotelu, v Lendavi. Predvideni so tudi ni tako malo, ko v Sloveniji zamejstvu in po svetu je uvodoma razkril, da pri repatri-Zalaegerszegu in Lendavi, so stiki med mladimi, predvsem ni regionalne politične orga-aciji ne gre le za jezikovno vprašanje. jubilejno dejanje postavili med sodelovanje otrok, učencev, niziranosti, ampak je država Vladna koalicija je iz zakona črtala besedilo člena, ki iz prekmurske Madžare, ki jim je dijakov in študentov na različ-razdeljena na več kot 200 ob-mednarodnih konvencij povzema načelo, da so manjstrokovna pomoč namenjena. nih taborih na Madžarskem. čin. Tudi zaradi ne do kraja iz-šine, med njimi tudi slovenska, pomemben dejavnik Program postavlja na prvo Del programa posveča pozor-peljane lokalne samouprave v sodelovanja med državami. Z zakonom bo Slovenija domesto strokovno pomoč in nost tudi ohranjanju narodo-Sloveniji – še – ni regij, ki bi bila svet za Slovence v zamejstvu ter svet za Slovence sodelovanje na področju vzgo-pisnih značilnosti, turizmu in navezovale stike z deželami po svetu. Oba naj bi bila stalni posvetovalni telesi, ki bi je in izobraževanja, in sicer sodelovanju na sejmih. v Avstriji in županijami na ju sestavljali predstavniki državnih organov, ustanov in povsem konkretno: zajetih Posebnavrednostpodpisanega Madžarskem. Zaradi tega je političnih organizacij ter organizacij civilne družbe iz je deset narodnostnih vrtcev, programa je v njegovi konkret-zamrlo kar nekaj uspešnih Slovenije in zamejstva oziroma izseljenstva. Seje svetov pet dvojezičnih osnovnih šol, nosti. Naštete niso samo vsebi-oblik sodelovanja v takoime-bi skliceval in tudi vodil predsednik vlade, ki bi tudi imeena dvojezična srednja šola, ne, ampak tudi ustanove in po-novanem panonskem pros-noval njune člane. oddelek za madžarski jezik samezniki, ki nudijo strokovno toru – denimo mednarodna Po drugi obravnavi je v predlogu zakona ostala tudi in književnost na mariborski pomoč, denimo folklornim in likovna razstava Pannónia možnost, da bi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu Pedagoški fakulteti. Strokov-pevskim skupinam, citrašem – in tudi novih, skupnih po-vodil minister brez listnice pri zunanjem ministrstvu. no pomoč nudijo ustrezne in vsem drugim, ki ustvarjajo bud ni, čeprav je v Evropski Ali bo pri tem tudi ostalo, še ni mogoče reči z gotovostustanove iz Železne in Zalske kulturno podobo prekmur-uniji poudarjeno ravno regio-jo, kajti predlog naj bi bil v nasprotju z zakonom o vlažupanije. Že na prejšnjih pod-skih Madžarov. Enako velja nalno sodelovanje in povezo-di, ki predvideva le 17 ministrov. Seveda pa ni razlogov, pisih in tudi letos je bilo pou-za izobraževalne in poklicne vanje. »Zgodba«, o kateri se v da slovenska vlada v naslednjem mandatu ne bi imela darjeno, da gre za izjemno, če kulturne ustanove in tudi za Sloveniji pogovarjajo, vendar kakšnega ministra več. že ne najpomembnejše pod-založniško dejavnost. Prepros-ni mogoče napovedati, kdaj Napovedano je, da bo državni zbor na redni seji 27. marročje pomoči in sodelovanja. to rečeno, nekaj, za kar bi se se bodo dogovorili za vmesne ca opravil tretjo obravnavo predloga zakona o Slovencih Kultura in umetnost sta na-morali zavzemati vedno, ko se člene med majhnimi občina-v zamejstvu in po svetu in zakon tudi sprejel. slednji področju. Sem sodi, dve ali več strani dogovarja za mi in Ljubljano. eR denimo, sodelovanje med sodelovanje. Prav zaradi tega eR 
Porabje, 16. marca 2006 

3 



Vsakdanešnji krü iz Selnice ob Dravi 

Na Slovenskoj zvezi smo v pet-vsakdanešnjom živlenji. Igro lo tü. Razstavo je uradno oprla 
ek, 3. marciuša, večer meli so špilali v knjižnoj slovenskoj akademikinja dr. Zinka Zorko. rejči, stero je V svojom gonči je vözdignila, publika dobro ka znamanöja vsakdanešnji razmejla, etak krü v človekovom živlenji, reagirala tü. kelko bole je gnesden zdravo KID Janez Ur-djesti domanji krü, domanje bas nas je pre-pogače z domanjim pauvom senetilo z raz-napravleno. Oni so doma v Selstavo vüzemski nici ob Dravi srečni, ka dosta dobraut pa sadja pa zelenjave majo, etak okraskov s tejm se leko pečejo sadni, lükovi, namenom, naj goščicovi, sončničini krüji pa porabske verti-pogače. Prejk dvajsti fele ponje svoji držini gač, krüjov iz pšenične, dinna vüzemske ske, kukarčne pa ržene mele svetke že leko je bilau vöpostavleno. V pravoj pripravijo,kase peči dobro vöpečeni, žmani njim povidi. Vej krü, s kusto skaurdjov pa vcuj se je pa na raz-domanje salame. Té dobraute stavi nej samo so lepau okrasili ške z vüzemgledalo leko, skimi okraski. Dostafele figure liki vse koštava-iz testa, pomarančov, pofarba
program, steroga je pripravilo Kulturno-izobraževalno društvo Janez Urbas iz občine Selnica ob Dravi pod vodstvom predsednika Janeza Urbasa. Drüštvo med drügim ma svojo gledališko skupino Alfa Teater. Devet mladi dijakinj pa dijakov je zašpilalo igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi od Antona Tomaža Linharta v režiji Donateje Milinič. Komedija je pokazala stare čase, kak so bili prauti eden drügomi feudalci pa njivi lapci tak v lübezni kak ne djajca, okinčene vüzemske košare so bili na ogled. Gospa Magdalena Urbas, žena od predsednika, stera je vse tau spekla pa vöpostavila, si je velko pohvalo zaslöjžila. Ške recepte je napisala pa nidila lidam. Z rečami nej mogauče tá prajti, ka dela, tröjda, znanje je vložila v tau razstavo. Kumar je zgotauvila okinčati dvorano, je z velko silov mogla pelati nazaj v slöjžbo, gde dela kak diplomirana medicinska sestra. 




Na program smo pozvali večkrat leko pripravlamo povekše šaulare, dijake varaške dobne programe za te kraug. gimnazije, Mlado gledališče, Med letošnji programi Slovenslovenske lerance, vzgojitelji-ske zveze mamo več takšni, na ce, kulturne delavce, gledališč-stere posaba pozovemo vekše nike, varaške ljudske pevke, šaulare pa dijake tü, naj majo predsedstvo Zveze pa varaške vse več stikov s slovenskim gepenzioniste. Publika je bila v zikom pa kulturo. lejpom števili, ka nam kaže, ka Klara Fodor -sekretarka 

Porabje, 16. marca 2006 

4 





DRŽINSKE PRIPOVEJSTI (3) 
Dostakrat, gda človek ojdi po vasnicaj pa gleda iže, stare pa nauve, ma na pamet pride, ka vse se skriva v kakšom rami. Ka vse bi cigli leko pripovejdali, če bi znali gunčati. Sto so živeli v tej ižaj, kakšna je bila njina usoda (sors), bili so srečni ali nesrečni? V Sakalauvca samo edna na štok iža stoji. V njej živi tetica Fetliska Juliška (Takács Jánosné), stera mi je dugo-dugo vör pripovejdala o svoji familiji. 



DETINSTVO PA MLADINSTVO 

Kak najtarejša (h)či sam mogla 1938. leta, gda sam 11 lejt stara bila slüžit titi na Dolenji Senik k ednomi velkomi pavri. Ka pa bi doma delala, šest mlajšov nas je bilau. Nejsmo takši srmactje bili, ka bi nej meli djesti, ka so dejdek tišlar bili pa so zatok vsigdar kaj prislüžili. Ka so mlajši iz kakšne bogatejše familije bili, so se špilali, dja sam pa vsigdar mogla delati. Ka sam si pa mogla, če sam se pa lagvoga časa na svejt narodila. Gda sam osem lejt stara bila, sam že tjünjini pod mogla goraribati. Bile so pa takše iže, gde je spodkar zemla bila, ilojca, tisto je pa s štjetom trbelo mazati. Tri lejta sam na Seniki slüžila. Bogati so bili, prevnaugo mare so meli, svinje, konje… Dja sam vsepovsedik mogla delati, v künji, v štali, zatok, ka je vertinja nej najbaukšo zdravje mejla. Dva sina so meli, starejši je tö nej zdrav bijo. Tak mislim, ka je pri plüčaj emo falingo. Tistoga ipa je prevnaugo lidi mrlau zavolo tbc-na (jetike). Mladi je mogo z etoga svejta titi. Mlajši sin je navekša s konji delo. Vert je pa emo dva mašina, ka so sildje mlatili. Dela je nigdar nej sfalilo. 1942. leta so me oča v Slovensko ves dali slüžit k enomi pavri. Tak so se pogodili, ka mi za laun dajo 1,5 metra žita. Oča so steli dva plüga žita posejati, samo ka so nej meli semena. Tau bi vse dobro bilau, samo ka je boža vola ovak zračunala. Gda bi žetvo trbelo delati, je takša velka toča prišla, ka je sildje vse vküpzmlatila. Paver je sildja nej emo, pejnaze pa nej sto dati. Tak ka so oča te na birovijo šli, naj red napravijo, ka sam te že prejk sedem mejsecov lona mogla dobiti. Pavar je zgübo pa je mogo plačati. Namé so pa domau pelali od tistoga pavra. Te sam šla na Vogrsko na žetvo, iz naše vesi je dosta srmakov šlau, prislüžila sam 4 mejtrov sildja, pau pšenice, pau žita. Oča so djeseni leko sejali, ka smo na drugo leto krü meli. 1943. leta so me goravzeli v Varaša v Korono. Tau je bila hirašnja krčma, tam sam vse delala, ka je trbelo. Dosta mladi lidi je tam delalo, na süjom smo bili, v zimi na toplom, tak ka je veselo bilau. Gda je druga bojna že na konec išla, te se je tam prevnaugo soldačije obrnilo pa dosta beguncov (menekültek) tö, steri so pred frontom pobejgnili. Tistoma prevnaugoma lüstva kvartir pa djesti dati! Krčma je tak vögledala kak norišnica. Nej je baukše bilau te tö nej, gda je bojni konec bilau. Tisti sodactje, ka so živi ostali, so maširali nazaj. Rusi so je vküp lovili pa kak vlovlence so je v Sibérijo odpelali. Iz naše vesi so tö bili taši, ka so od 5 do 7 lejt vlovlenci bili pa so po tistim domau prišli. Mlajša sestra, stera se je 1928. leta rodila, je tö v Varaši v Koroni slüžila tistoga ipa. Tam se je spoznala z ednim mladencom, steri je Vogrin bijo z Romejnerskoga. On je tö sodak bijo, dapa srečo je emo, ka se je nikak skrijo, se vörazmeto s sodačkoga gvanta. Kelnerge so ma pomagali pa ga skrivali tak, ka so pravli, ka tam dela. Tak so ga te Rusi nej zgrabili. Sestra je te ešče trno mlada bila, skurok mlašé. On ji je lepau znau gunčati pa go je trno nauro naredo. 1946. leta na fašenek sta se oženila. V vesi sta ostala, v materni rojstni daum sta se notraskvarterala. On je v popovsko gauško ojdo delat, sestra pa, gda je že sin, ka sta ga mela, vekši grato, v Varaši na panaufi v reštini delala. Njija zakon se je nej najbole posrečo. Kak pravijo, z dalečnoga svejta človek leko guči, ka štjé. Gda sta že oženjeniva bila, je njeni mož vöpokazo svoje zobé. Rad je pijo, rad je drüge ženske emo. Osem lejt sta vküp živala. Te si je te moški nika zmislo pa je išo k zadrugi (állami gazdaság) za traktoroša. Tam je tö sto vöpokazati, sto je on, pa se je stavo z delavci, ka de on 24 vör na traktora delo tak, ka ranč nede dola z njega išo. Na, pa gda je 24 vör dolapriteklo, je stavo mašin vö iz njega staupo, tá spadno pa mrtev tam osto. Ne smejmo pozabiti, ka prejk bože vole ne smejmo titi. Po tistim se je sestra spoznala z ednim člekom, steri je sodački prejdjen bijo pa trno razmejni, dobroga srca človek. Te zakon se je njej trno zošiko. Daleč kraj od tec sta šla, v varaš Barcs pri hrvatski granici. 35 lejt sta vküp živala v lübeznosti pa poštüvanji. Na žalost je njeni dober mauž betežen grato pa je samo 58 lejt star bijo, gda je mogo mrejti. 
Zapisala: Ema Sukič 



SLOMAK PRI LJUBLJANSKEM 
NADŠKOFU 

Ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Uran je 8. marca sprejel predstavnike SLOMAK-a. Na srečanju so gostje, med njimi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, nadškofu predstavili razmere v svojih okoljih in poudarili pomembno vlogo, ki jo ima cerkev priohranjanjujezikainnarodne zavesti. Nadškof Uran je gostom iz SLOMAK-a zagotovil podporo pri njihovih prizadevanjih in pomoč rimskokatoliške cerkve pri iskanju novih oblik sodelovanja in povezovanja v enoten kulturni in verski prostor. 
5 



POZDRAVLALE SO SE 
ŽENSKE IN DEKLINE 

5. marciuša se je zbralo v Varaši v Slovenskom kulturnom in informativnom centri kakšni 130 žensk pa deklin iz cejloga Porabja. Zveza Slovencev na Madžarskom je pripravila za nji program ob mednarodnem dnevu žena. Namesto rauž ji je čakala s püšlom programa. Po uvodnij besedaj predsednika Zveze Jožeta Hirnöka je ženske in dekline pozdravo Alojz Hanžek, član predsedstva Zveze. Gučo je o flajsnij, prizadevnij po
rabskij ženskaj, stere so vsigdar dosti delale, da bi držini baukše bilau. Delale so v slüžbi, delale so doma… Žalostne so bile, če so se mogle koriti z možaum, vesele, če so vidle, ka so njini mlajši srečni pa uspešni. Nej je pozabo omeniti tau tö nej, ka je na svejti 
ešče dosti rosagov, gde so ženske ešče itak v podrejenem položaji, trpijo zavolo bojn, nasilja. Ženske so se dodobra nasmejale tau popodne. Gledališka skupina KUD Rožika iz Trdkove ji je spravlala v smej s prizori, steri bi se leko godili po porabski vasnicaj tö (dva pijanca prejkličita staro mater, vtrglivi mauž pa flajsna žena, steroj mora poštaš pomagati, bautošica, stera rada nauri). Vse tau so zošpilali v žmanoj domanjoj rejči. Skupino vči pa vodi Irena Kalamar. Mladi igralci iz Dobrovnika so v igri Vaje/probe lübezni pokazali, ka vse se leko godi na ednoj probi (igralci zamidijo, rekviziti se žagajo, šepetalka nikše druge knjige šté, režiser si pa od čemerov vse vlase skibé). 
Med špilami sta pa zaigrala dva mlada harmonikaša, Niko Pelc iz Bodonec pa Benjamin Sukič z Gorenjoga Senika. Obadva sta dobila dosta ploska, Niko zatok, ka je že pravi mešter na harmoniki, Benjamina mali prsti ešče kuman dosegnejo vse 
tipke, dapa tak flajsno je špilo, ka so ga strine pa tetice vse dolapokišüvale po nastopi. Porabske ženske so den žena zaklüčile v restavraciji Lipa, gde ji je ob gesti pa piti čako duo »Dva Djaužina«. 
M.S. 



ČE SE FAŠENEK 
NA SUNCI PEČÉ… 

... tisto leto dober pauv prinesé. Tou so naši starci dobro gormerkali. Letos se je fašenski torek rejsan na sunci peko. Na te den je starejšo lüstvo vsigdar v krčmou šlou. Živino so zadvečera rano spolagali pa hajdi, v krčmou, s seov so vzeli krü, mesou, krofline, da ne bi samo pili, nego zmes kaj pogeli tö. 

Fašencke pa Lenke so 3-4 dni pred fašenkom od iže do iže odli. Več patije je bilou, če so se vküp srečale, so se včasi dobro zbile, ka prej štera je krepša. Lenke so tö modrüvale, štera je lepša bila ali je lejpoga Fašenka mejla. Lejpo šego smo erbali od naši prednikov pa tou ešče gnesden držimo. Na te den že več lejt zové Gorenjeseniška slovenska samouprava od poplata vekše pa od paopka višeše v krčmo Cifer. Te den se pleše za kusto repo pa za dugi len. Tak je bilou letos tö. Od šeste vöre naprej so od vsej koncev Porabja pa iz Martinja prišle Lenke, Fašencke, Sombotelčani so se pa s taligami pa z biciklinom pripelali. Nji smo leko spoznali, ka oni so nej meli lafline. Tou se ne da dojspisati, ka sta Feri Gyeček pa brat Pišta delala. Feri je cigretli kadüo pa se njemi tavö na rit kadilo. Da je pio, te pa vsakšoga doj pocüko. Pišta je pa Ančiko Braunštein vozo v taligaj. Martinski Vili pa žena Silva se že tö več lejt nüt naravnata, ranč tak zakonca 

Andraž Mižer z ženo Mariko, sestro Klaro in njeno čerjov Barbaro. Mladi, bole povedano šolari, so tö v vse fele maskaj bili. V nabito puni krčmi so nej znali, šteroga bi gledali. Prišli so iz Sakalovec, oni so že od podneva mao svetili na Gorenjom Seniki. Vsakši, šteri je prišo na Fašenek v krčmo Cifer, je leko krofline djo, stere je dala spečti samouprava. Steri so se pa zravnali, se maskirali, so dobili šampanec, deca pa kinder djajce. Iglico bi nej mogouče bilou doj lüčiti, telko naroda je bilou. Ešče nekdenešnji Sančarge so tö prišli. Miklošin Gabi vsakšo leto pride s svojo držinov. Pravi, da se on »tü doma« vsigdar dobro počüti. Fašenek prej odžené zimo. Rejsan bi dobro bilou, ka je letošnja zima celou duga. 
Vera Gašpar 




Porabje, 16. marca 2006 

6 




MLADI PORABCI 
Vsakši narod se boji za svoj gezik, svojo kulturo, za tisto, zakoj volo je ranč ovakši od drügi narodov. Pri v manjšini živeči narodaj je tau eške bola fontoško. Zatoga volo se trbej brigati vsejm Porabskim Slovencom, naj vse duže ostanemo gora Slovenci na Vogrskom. En narod žive samo te, če žive, če se gonči njegvi gezik tü. Gezik pa leko žive samo tak, če se od generacije do generacije prejk da, ostane materni gezik pri mladi generacijaj. V Porabji so mlade dekline, mladi podje, steri so tak v srcej kak pri geziki pravi Porabski Slovenci. Vse več takšni mladi bi radi pokazali nota v slovenski novinaj Porabje. 
Najraj delam v Cifrovi krčmi 

Pred dvöma letoma sam bila na mesariji v Cifrovi krčmi, gda je nota bila pokazana knjiga Od Cifra do Črejtnika Mikija Roša. Od tistogamau mnaugokrat spominjam tisto mlado siničko dijakinjo, stera je lepau gončala slovensko, se je flajsno obračala pri tjöjarcaj pa v šanki kak mlada kölnarca. Dostakrat sam go postavila za peldo kak mlado siničko Slovenko, stera eštja döjn zna gončati porabski gezik. Srečala sam go znauva letos v februari v Slovenskom daumi, gda je pet ke dnauv bila na praksi v hoteli pa restavraciji Lipa. Sto je ona? Naj se nota pokaže sama! 
„Ge sam Klaudija Lazar (Nemetina) z Gorenjoga Sinika.” 
• Ti si lani zgotauvila že redno šaulo v Srednji poklicni šauli Béla III. Kakšno sakmo si dobila v rokau po štiri lejtaj? 
„Bautoškinja sam.” 
• Geseni si znauva začnila tau šaulo? Si nej dobila dela ali se ti je pa gospodinjstvo (vendéglátás) bole povidlo. 
„Zdaj se včim za kölnarco. Ge že dvej leti delam v Cifrovi krčmi pri Tomaži Škaperi, meni se vidi tau delo.” 

• Kak se ti pa vidlo delo v • Letos dobiš nauvo sakmo. Slovenskom daumi? Ka vse Kam brodiš titi delat? si delala v hoteli pa restav-„V krčmau k Cifri. Eno-dvej raciji Lipa? leti mo ške tam pa mo té že „Ja, v hoteli sam pomagala vidla, ka bau.” butor doj brisati, porsivoz-• Zdaj si leko vösprobala nivati, féranke dou brati, tuš delo v restavraciji. Nej bi 
mejla volo delati bola v restavraciji Lipa ali indar v Varaši? 
„Nej. Meni se doma vidi najbola.” 
• Zakoj? 
„Zatok, ka se tam dosta leko smegemo, dosta gučimo. Se poznamo. Dobro je gé tam.” 
• Čöjla sam, ka lepau gončiš slovenski v krčmej tü. Ne šte se, če po siničkom, prekmurskom ali po slaskom. 
„Ja, rada gučim. Doma tö gučimo slovenski pa v krčmej tö.” 

Klaudija Lazar na praksi v restavraciji Lipa 

čistiti, na recepciji klüče vödavati, papire vöpisati, s penazi delati. V künji pa sam leko krumple, lük pucala... Najraj sam bila za šankom.” 
• Dja sam te večkrat gora ziskala med delom. Vse delo ti na rokau stalo, kak enoj dobri vertinji. Ti že na velko pomauč moraš biti svojoj materi tü. Ka vse delaš doma? 
„Küjam, pečem, gvant perem, peglam, pucam, drve nosim, v bauti nut pokipüjem, svinjé, kokauši nakrmim, vse, ka trbej.” 
Klara Fodor 

Pripovejsti iz Muzeja Murska Sobota 



TRLICA 

Fašenski čas je že za nami, gda smo spejvali pa plesali za kusto repo pa za dugi len. Depa v Muzeji Murska Sobota leko vsikši den nej samo kouli fašenka vidimo dosta škerine, s stero so obdelavali len. Gda so ga poželi pa posüšili, so ga trli v trlicaj. Ta na kejpi je niti nej trno stara. Pred eno šestdesetimi lejtami se je znajšla v vesi Radmožanci. Tou guči od tega, ka so eške nej daleč nazaj v našoj krajini doma delali z lenom. Gnesden je takšo delo vcejlak preminoulo. Z lenom e spravlajo samo eške na kakši etnološki prireditvaj. V soboškom muzeji pa se leko vidi skur cejla pout od lena do gvanta. Drugi teden mo v novinaj Porabje stoupili tadale po tej lenovoj pouti. 
Miki Roš 

7 



Miki Roš 
PRISPODOBE O ŽIVALIH 

IZ MOJOGA DNEVNIKA 
Ime mi je Janina. Kelko sam stara, vam ne ovadim, ka se takšo deklin KRAVA 


ne spitavle. Leko pa vam povejm, ka eške ojdim v šoulo. Dnevnik sam za-
V veliko govejo družino spada tudi krava. To je ena 

čala pisati zato, naj ne pozabim, ka se mi je zgodilo v dnevaj mojoga živlenja. 
najkoristnejših domačih živali, saj nam poleg mesa 

Na, vej človek ne mora samo tak tapozabiti, ka se njemi je zgodilo. Dapa nigdar 
daje tudi mleko. Kljub temu si jo prav radi sposodimo 

se ne vej. Dnevi mojoga živlenja so se začali pisati, pa je zato tou moj dnevnik, ka 
takrat, ko se hočemo iz koga ponorčevati. Če o kakšni teti 

se v njem piše od moji dnevaj. 
ali sosedi rečemo, da je krava, zagotovo menimo, da je nesramna, prostaška ali vsaj zabita. Kdor ima jezik kot krava TOU TE BUJE, ČE TE ZAODI! rep, ima dolg jezik in z njim vsevprek opleta. Če, denimo, Jožeka učiteljica vpraša za oceno, on pa ne reče niti mu, Dragi moj Dnevnik, tak se v novinaj nag oga moško-skur cejli den čüdno gleda-pomeni, da noče ali ne zna odgovoriti, da, skratka, niti ust 
ne odpre. »Temu bi se še krave smejale,« rečemo, če se kdo 

čütim, kak bi bila že naj-ga, pa sam gledala, kak se la, pa me eške bole čüdno zares nerodno ali neumno obnaša. Je kdo rekel, da se so
menje stou lejt stara. Rej-sestra Zana košüvle s poj-spitavala. Tak me je pitala: 

sedovi Micki nov klo

san! Tak se čütim! Pa nej bom, pa sam že lažala za -Si mogouče zalüblena? 
buk podá kot kravi 

zavolo toga, ka bi mi žitek svojga brata Andina tö, pa Maš kakše probleme v šou
sedlo? Po vsej verjet

že više prišo. Sploj nej zato-sam nej škela gesti prtepe-li? Ti je stoj kaj lagvoga na
nosti ji zares ne priga volo! Tak se čütim vcej-ne župe, pa skakala skouzi redo? Je s teuv vse vredi? 
staja. Molzna krava lak zavolo nika drugoga. okno na naš dvour, pa sam Ja, vsefele takšno čüdno je 
je vsakdo, ki se pusti Trno sam še mlada, depa s padaškinjo Bobico vnoči vöprišlo iz njeni lamp. Po 
izkoriščati. Sveta telko se mi je v žitki že odla po groubišči, pa eške večerdji nas je kak vsikši krava je oseba, o kateri ne smemo reči 
zgodilo, telko sam že doži-bi ti leko doj davala, ka večer pouzvo naš ata. žal besede, četudi se grdo obnaša. »Če je šla krava, naj gre 
vela, kak bi rejsan mejla že vse sam doživela v tej svoji Na vüje mi je prišlo, kak 
še tele,« se tolažimo, ko vidimo, da nam stvari uhajajo iz 

najmenje stou lejt pa eške mladi lejtaj. Dosta, geli bar, njemi je mama šuktivala v 
rok. Če je kdo do nas nespoštljiv, ga hitro spomnimo, da nis

kakšo leto kcuj. Ne vejm, za eden takši mladi žitek? telefon, ka me prej že zača
mo skupaj pasli krav, o svojem otroštvu pa radi rečemo, da 

če se je komi že vsefele Ništerni telko ne doživejo, la metati puberteta ali nika 
je to bilo takrat, ko smo še pasli krave... takšo zgoudilo, kak se je pa če bi živeli prejk stou takšnoga. Ne vejm, če je 
Klarisa Jovanović 

meni. Bila sam že zalüble-lejt! Na tou sam gnes gore ranč tak prajla, ka pubertena, pa sam bila odlüblena prišla po tistom, gda mi je ta ali pa kak bole ovak. Na, 



Pustni torek v dolnje

že tö, pa sam se že svadila mama prajla: meni je vseeno, tak ali ovak z vsejmi pojbami, pa sam -Kama maš takšno pre-ne vejm, ka ta rejč zname-seniškem vrtcu si obečala, kak nigdar več kleto silo? Dola se stavi! nüje. Pa sam po tistom eške nienoga ne poglednem, Vej pa si eške mlada, pa ge gučala z ato, pa me je pa sam doživela že velko boš eške vsefele doživela. pito, če je z mamo kaj nasrečo, pa sam se spoznala Po tejm sam si začala bro-oupak, ka njemi je vsefele z velko žalostjov, pa sam diti, ka leko moja mama čüdno gučala. Po tejm sam spadnila v potok, pa sam istino ma. Zato sam njoj ge rejsan več nej vedla, kak je bejžala pred vcejlak vraj-eške kcuj prajla: zdaj z meuv pa mojo mamo. žim psom, pa sam med re--Ja, ja, pa sam že telko Najprva je name letelo, ka bra boksnola zmejšanoga vsega doživela, ka mi sam prej nikšna čüdna, po Petra, ka mi je gor zdigavo rejsan nej trbej nikšne tistom pa je naš ata gučo, kiklo, pa sam se zdejrala sile meti. Vej pa se mi je ka je mama čüdna. Pa sam na našoga ato, ka je odišo že telko vsega zgoudilo, mami tou tö prajla, pa sam delat v eden dalešnji varaš, ka ranč ne vejm, ka eške jo pitala, sto je zdaj čüden, pa sam si s pucanjom veš-leko v žitki čakam. una ali ge. ke baute prislüžila prve Na, tü si je mama skur po--Tou te buje , če te zaodi, -je pejneze, pa sam že bila pri zabila odijavati. Rejsan! prajla in bila do spanja vcejtetici na klajfanji, pa mi je Nin za pet minutov je ku-lak tiüma. Pa smo mi drugi že bilou lagvo, gda sam doj man leko vö iz sebe spravi-domanji tö bili tiüma. OPRAVIČILO požrla dva požerka teja s la kakšo rejč. Rejsan, vcej-Tak, zdaj vidiš, dragi moj 
V 4. številki našega časopisa (26. januar) smo na otroški stra

palinko, pa nejsam ške-lak nejma je gratala. Pa Dnevnik, kak je s tejm, če 
ni v članku Akoša Dončeca narobe zapisali datum izbruha 


la tadržati rokou, me je trno čüdno gledala. telko vsega doživeš v tak 
upora proti cistercijanom. Pravilni datum je 1350, ko 
ka bi mi v špitali 
krv 



Pa ka ge morem, če pa se mladom žitki. Zdaj pa dem 

so se števanovski podložniki dvignili proti svojim 

gemali, mi je telko vsega nabralo spat, čiglij naša mama odi 
gospodarjem. Avtorju članka, dijaku monoštrpa sam v toum mojom kratkom gor pa doj po rami pa si ske gimnazije, se opravičujemo. 
v i d l a žitki!? Pa me je po tistom nika trno na velko brodi. Uredništvo 
Porabje, 16. marca 2006 


PETEK, 17.03.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.05 MODRO, 
10.35 Z VAMI, 11.25 GLOBOKA DŽUNGLA, ANG. SER., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 MEDNARODNA OBZORJA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PALČEK DAVID, RIS. NAN., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: PLES, 16.25 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 TROPSKA MRZLICA, NEMŠ. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 MEDVEDEK UHEC, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.15 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.0 TROPSKA MRZLICA, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON., 3.10 INFOKANAL 
PETEK, 17.03.2006, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 8.40 OGLASI, 8.45 FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH – STUDIO, 8.50 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 10.35 FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH, 13.15 PLANICA – STUDIO, 13.30 ZABAVNI INFOKANAL, 15.10 KUŽA BUD 3, AM. FILM, 16.30 ŠPORT ŠPAS, 17.00 JASNO IN GLASNO, KONT. ODD., 17.50 ZDAJ!, 18.30 MOSTOVI -HIDAK, 19.00 SKRIVNOSTNO JEZERO, FRANC. NAD., 20.00 SEDEM ČUDES INDUSTRIJSKEGA SVETA, ANG. DOK. SER., 20.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 21.15 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: MALTA, 21.45 PEPELNICA, AM. FILM, 23.20 TRUPLO, POLJSKI FILM, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL 

SOBOTA, 18.03.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 PRVI IN DRUGI, 13.35 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.05 KOMISAR REX. AVST.-NEMŠKA NAN., 14.55 MAMA NA DREVESU, NEMŠ. FILM, 16.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 
19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, TV NAD., 20.40 HRI-BAR, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.35 TELESA, ANG. NAD., 23.30 KONCERT ZA MOBITELE IN ORKESTER, DOK. ODD., 0.15 CESARSTVO ČUTIL, JAP. FILM, 1.55 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.35 HRI-BAR, PON., 3.45 INFOKANAL 
SOBOTA, 18.03.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.15 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: MALTA, PON., 8.40 OGLASI, 8.45 FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH – STUDIO, 
8.50 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 9.35 PLANICA – STUDIO, 9.50 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 13.15 PLANICA – STUDIO, 13.30 ZDAJ!, 13.55 MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 14.55 NOGOMET, PRVA LIGA SIMOBIL: HIT GORICA -DRAVA, 17.00 ROKOMET, LP, KRIM MERCATOR -LADA TOLJATI, 19.00 PLANICA, 20.00 GOSPODIČNA MARPLE: VLAK S PADDINGTONA, ANG. FILM, 
21.35 SKRIVNOSTNO JEZERO, FRANC. NAD., 22.25 SOBOTNA NOČ Z NEISHO, 23.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.20 INFOKANAL 

NEDELJA, 19.03.2006, I. SPORED TVS 
7.30 ŽIV ŽAV: PALČEK DAVID, RIS. NAN., MARCELINO KRUH IN VINO, RIS. NAN., PIKA NOGAVIČKA, RIS. NAN., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 
10.25 ZAPISKI S POTAPLJANJA, FRANC. DOK. SER., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON., 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 
20.00 SPET DOMA, 21.35 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.55 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.2 DOMOVINA, NEMŠ. KRONIKA, 1.20 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.05 INFOKANAL 
NEDELJA, 19.03.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 7.40 HRI-BAR, 8.45 FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH – STUDIO, 8.50 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 10.10 FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH, 14.00 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 14.30 KOŠARKA NBA ACTION, 15.00 MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU, 15.30 MLAD. SVET. PRVENSTVO UMETNOSTNEM DRSANJU: REVIJA, 16.30 FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH, 18.30 NOGOMET - MAGAZIN, PRVA LIGA, 19.00 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 20.00 HIMALAJA Z MICHAELOM PALINOM, ANG. DOK. SER.,20.55 MOZARTOVE NOVICE – DUNAJ, 21.00 MOZART NA DUNAJU, NEMŠ. DOK. ODD., 21.55 VRATOLOMNA VOŽNJA JANE HALL, ANG. NAD., 22.45 FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH, 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 20.03.2006, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTEGA LEPEGA 
POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.25 TURISTIKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 ROLI POLI OLI, RIS. NAN., 16.05 BUKVOŽERČEK: KAKO STA BIBI IN GUSTI PREGANJALA ŽALOST, 16.10 RADOVEDNI TAČEK: BARVA, 16.20 PRVI POMLADNI DAN, 16.35 MIŠKA SMETIŠKA, ANIM. NAN., 16.40 BIBA TONE BI BIL RAD HITREJŠI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLOBOKADŽUNGLA, ANG. SER.,18.25 ŽREBANJE3X3PLUS 6, 18.35 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.40PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.30 PISAVE, 21.00 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: MEDIČEJCI, AM. NAD., 23.50 GLOBOKA DŽUNGLA, PON., 0.40 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.40 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 20.03.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, OTROŠKI INFOKANAL, 14.45 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 15.10 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.40 MOZARTOVE NOVICE – DUNAJ, 15.40 MOZARTOVO LETO 2006, 15.45 MOZART NA DUNAJU, NEMŠ. DOK. ODD., 16.45 HIMALAJA Z MICHAELOM PALINOM, ANG. DOK. SER., 17.50 MAMA LUCIA, IT. NAD., 19.20 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALS. NAD., 20.15 PRAKSA, AM. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.30 NORCI NA LINIJI, AM. NAN., 22.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.25 INFOKANAL 

TOREK, 21.03.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SOŽITJA, 
11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HRI-BAR, 14.25 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, MLAD. NAD., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ JE NAROBE, MAMI?, RIS., 16.00 MUNKIJI, RIS., 16.05 RISANKA, 
16.10 JEZUS IN JOSEFINE, DANS. OTR. NAD., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PORTRET MOJSTRA FOTOGRAFIJE JANEZA MARENČIČA, 18.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.35 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 21.00 SKRIVNOSTNE VODNE POTI, DOK. MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ŠAH MAT, NEMŠ. DOK. ODD., 23.45 PORTRET MOJSTRA FOTOGRAFIJE JANEZA MARENČIČA, PON., 0.15 RESNIČNA RESNIČNOST, PON., 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 INFOKANAL 
TOREK, 21.03.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, OTROŠKI INFOKANAL, 16.20 ARITMIJA, 16.50 STUDIO CITY, 17.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.25 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 RESNIČNI OBRAZ ANITE NOVAK, TV NAD., 20.00 IZOBČENCI, ANG. NAN., 20.30 DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, FRANC. GLED. PRIR., 22.20 KUHINJSKE ZGODBE, ŠVEDSKI FILM, 23.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.15 INFOKANAL 



ZIMA 

Pod nogami škriplje, 
na drevju drobne vejice pokajo, 
v krmilnici za ftiče 
skače premražena sinička. 

Po licaj brije 
v šal zasükani obraz, 
nos zmrzavle, 
takše zobe nam zima kaže. 

V zimi sneg more biti, 
led na mlaki 
more človeka držati 
ali na led na 
cesti pa moremo paziti. 

Debela bunda, 
topel zimski bakanč, 
kusta oba, 
pa šal pa debele rokajce 
se zime ne bogijo. 

Marta SEVER 


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 

Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT 
ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, 
SWIFT koda: OTPVHUHB