69ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (1 9) • 69–80
Bojan Gode{a
Tisova Slova{ka – »priljubljeni sen slovenskega
klerofa{izma«?
I.
Jozef Tiso je bil jeseni 1914 kot vojni kurat preme{~en v Maribor. Na ju‘nem [tajerskem,
na obrobju slovensko-nem{ke narodnostne meje, je leta 1914 politi~no deloval tudi dr. Anton
Koro{ec. Tu sta se oba katoli{ka duhovnika seznanila in osebno zbli‘ala. Tiso je bil po lastnih
besedah nad dejavnostjo slovenske duhov{~ine na politi~nem, gospodarskem in duhovnem
podro~ju tedaj tako navdu{en, da je nameraval slovenski zgled prenesti tudi na Slova{ko.1
Ko je Koro{ec maja 1940 obiskal Tiso v Bratislavi, sta nastopala v povsem druga~nih,
bistveno pomembnej{ih vlogah. Tiso je bil namre~ slova{ki predsednik, Koro{ec pa si je
ustvaril sloves politika, ki je pomembno zaznamoval politi~no ‘ivljenje v ~asu prve jugoslo-
vanske dr‘ave. Do svoje smrti decembra 1940 je bil namre~ nesporni voditelj katoli{ke Slo-
venske ljudske stranke (SLS), ki je na vseh skup{~inskih volitvah med obema vojnama v
Sloveniji dobila ve~ino. Stranka je sicer imela privr‘ence v vseh plasteh slovenske dru‘be, a
so njen mno‘i~ni temelj vendarle predstavljali kmetje, ki so bili v ~asu med obema svetovni-
ma vojnama {e vedno naj{tevilnej{i sloj slovenskega prebivalstva.2 Smernice za delovanje
SLS v politi~nem, socialno-gospodarskem in kulturnem pogledu je dajal kr{~anski svetovni
nazor, predstavljen v pape{kih enciklikah, v nacionalno-politi~nem pogledu pa se je stranka
zavzemala za decentralizacijo in slovensko nacionalno samobitnost ter na~eloma zavra~ala
jugoslovanski unitarizem in centralizem, ki ga je v Sloveniji zagovarjal neprimerno {ibkej{i
in na ve~ strank razcepljeni liberalni tabor.3
Slovenija, kjer je Koro{ec vsekakor bil vodilna politi~na osebnost, je sicer bila najbolj
razvit del kraljevine Jugoslavije, vendar je z okrog 1.200.000 prebivalci predstavljala le 8,5%
prebivalstva skupne dr‘ave. To pa ni omejevalo Koro{~evih politi~nih ambicij. S slovesom
enega od ustanoviteljev jugoslovanske dr‘ave je bil edini slovenski politik, ki je imel tudi v
Beogradu politi~no veljavo ter zaupanje kraljevega dvora, kjer se je dejansko krojila jugoslo-
vanska politika. Na Koro{~ev politi~ni format, ki je presegal zgolj zastopanje interesov slo-
venskega okolja, nazorno ka‘e dejstvo, da je opravljal vrsto pomembnih dr‘avni{kih in
politi~nih funkcij ter je postal, sicer za kratek ~as, tudi edini nesrbski predsednik jugoslovan-
ske vlade med obema vojnama. Hkrati je bil tudi eden redkih politikov, ki se mu je, kljub
ob~asnim padcem,4 uspelo obdr‘ati v sredi{~u politi~nega ‘ivljenja od nastanka jugoslovan-
1 Róbert Letz, Vývin slovenského národného povedomia u Jozefa Tisu do roku 1918. V: Pokus o politický a
osobný profil Jozefa Tisu. Zborník materiálov z vedeckého sympózia ^astá-Papierni~ka, 5.–7.mája 1992. SAP,
Bratislava 1992, str. 53.
2 Ob vstopu v jugoslovansko dr‘avo leta 1918 je bilo v Sloveniji nad 60% kme~kega prebivalstva. Kljub upa-
danju je bil dele‘ tudi {e v letu 1941 ve~ji od 50% vsega prebivalstva.
3 Jurij Perov{ek, Politi~ne stranke ter idejne, socialnogospodarske in narodnopoliti~ne usmeritve v slovenski
dru‘bi v letih 1918–1929. V: Jurij Perov{ek, Programi politi~nih strank, organizacij in zdru‘enj na Slovenskem v
~asu Kraljevine SHS (1918–1929). Viri 13. Arhivsko dru{tvo Slovenije, Ljubljana 1998, str. 9–10.
4 Tako npr. je bil Koro{ec v obdobju kraljeve diktature nekaj ~asa (v letih 1933 in 1934) v nemilost pri kralju
Aleksandru Kara|or|evi}u ter bil konfiniran (Vrnja~ka banja, Tuzla, Hvar) vse do kraljevega uboja v Marseillesu.
70 B. GODE[A: TISOVA SLOVA[KA – »PRILJUBLJENI SEN SLOVENSKEGA KLEROFA[IZMA«?
ske dr‘ave leta 1918 vse do smrti decembra 1940. To je bilo sicer zaznamovano z najrazli~-
nej{imi preobrati in spletkami. Politi~no trdo‘ivost je Koro{cu omogo~ala sposobnost spret-
nega prilagajanje te‘ko predvidljivi srbski politiki. Za njegovo politi~no delovanje je bilo
zna~ilno tudi nesrame‘ljivo taktiziranje, mnogokrat pospremljeno z izrazito nena~elnimi
dejanji. V dolgi politi~ni karieri si je pridobil {tevilne sovra‘nike v Srbiji in na Hrva{kem, pa
tudi v Sloveniji zlasti med politi~nimi in idejnimi nasprotniki (predvsem med liberalci in
marksisti). Tudi njegovi zvesti privr‘enci so ga ocenjevali kot strastnega »strankarja«.5 Zara-
di marsikdaj pretirane pragmati~nosti v svojih politi~nih odlo~itvah je Koro{ec tudi v vrstah
politi~nih in idejnih somi{ljenikov naletel na negodovanje oz. v~asih celo na nasprotovanje.6
V svojem dolgoletnem in ve~plastnem delovanju je bil Koro{ec precej uspe{en, tako z oseb-
nega in o‘jega politi~no-nazorskega, kot deloma tudi iz {ir{ega nacionalnega vidika, vendar
mu temeljnega cilja, ki je bil ideal ve~ine Slovencev v ~asu prve jugoslovanske dr‘ave, to je
zagotovitve dr‘avnopravne avtonomije Slovenije v okviru Jugoslavije, ni uspelo uresni~iti.
Kljub spornosti je bil Koro{ec vsekakor politik, ki je v ~asu med obema vojnama najbolj
zaznamoval slovenski politi~ni prostor, kar so mu po smrti priznavali tako somi{ljeniki kot
nasprotniki, pa tudi tuji diplomati.7 Zato je njegova nenadna smrt decembra 1940 pomenila
veliko izgubo ne le za SLS, temve~ tudi za vso slovensko me{~ansko politiko.
II.
Do sre~anja Tiso-Koro{ec je pri{lo potem, ko se je Koro{ec kot zastopnik Glavnega odbo-
ra Zadru‘ne zveze Jugoslavije ob vrnitvi s poljedelskega velesejema v Wroclawu, ki je bil
tedaj ‘e pod nem{ko okupacijo, konec maja 1940 ustavil {e v Bratislavi. Tu mu je Tiso prire-
dil slavnostno ve~erjo, na kateri sta bila prisotna tudi predsednik slova{ke vlade Vojteh Tuka
in zunanji minister Ferdinand Dur~anski.
Koro{~ev obisk na Slova{kem je {e danes v precej{nji meri zavit v meglo, ker o njem v
Sloveniji ni na voljo neposrednih virov. Tedaj Koro{cu naklonjeni katoli{ki tisk o bratislav-
skem sre~anju sploh ni poro~al. Prikrivanje verodostojnih informacij je tako vzpodbudilo
razli~na sumni~enja o tem, kak{en je bil namen njunega sre~anja.8
Na podlagi pisma, ki ga je iz Slovenije med okupacijo poslala jugoslovanski kraljevi
begunski vladi v London neka liberalno usmerjena profesorica, je hrva{ki gospodarstvenik in
politik Rudolf Bi~ani} na povojnem procesu proti slovenskim kolaborantom in medvojnim
nasprotnikom osvobodilnega gibanja v Sloveniji povedal, da je Koro{ec po povratku s Slova{ke
za~el zagovarjati tesno naslonitev jugoslovanske dr‘ave na nacisti~no Nem~ijo. Hkrati naj bi
ga nehal napadati nem{ki tisk. Isto~asno naj bi se v beograjskih kuloarjih govorilo, da je
Koro{ec po obisku v Bratislavi avgusta ali septembra 1940 s Tisovim posredovanjem sep-
tembra 1940 sklenil na Dunaju z Nemci sporazum, po katerem bi Slovenija postala nem{ki
5 Bojan Gode{a – Ervin Dolenc, Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca (Iz zapu{~ine Ivana Ah~ina). Ljubljana
1999, str. 211.
6 Tak{en primer je npr. predstavljala skupina uglednih javnih delavcev na ~elu z dr. Antonom Brecljem, ki se ni
strinjala z vklju~itvijo SLS v vsedr‘avno Jugoslovensko radikalno zajednico (skupaj s srbskimi radikali in jugoslo-
vansko muslimansko organizacijo) leta 1935 ter se je proglasila za »staro« in »pravo« SLS s federalisti~nim in
demokrati~nim programom. Med okupacijo Slovenije se je Brecelj vklju~il v Osvobodilno fronto.
7 Du{an Biber, Britanski, nem{ki in ameri{ki diplomati o Slovencih in dr. Antonu Koro{cu. V: @ivljenje in delo
dr. Antona Koro{ca. Prispevki za novej{o zgodovino 1991, {t. 1, str. 131–143 (odslej Biber, Diplomati o Koro{cu).
8 Bojan Gode{a, Odnos SLS do vpra{anja re{itve dr‘avnopravnega polo‘aja Slovenije po napadu sil osi na
Jugoslavijo. V: Slovenci in leto 1941 (zbornik razprav z znanstvenega posveta [estdeset let od za~etka druge svetov-
ne vojne na Slovenskem, Ljubljana, 11.–12. april 2001). Prispevki za novej{o zgodovino 2001, {t. 1, str. 89–90
(odslej Gode{a, Odnos SLS).
71ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
protektorat po slova{kem vzoru.9 Te o~itke iz liberalnih krogov so nato komunisti v povojni
historiografiji {e dopolnili s trditvijo, da je bila Tisova Slova{ka »priljubljeni sen slovenskega
klerofa{izma«.10
^e se sedaj vrnemo k njunemu prvemu sre~anju v Mariboru jeseni 1914, ko je mladi Tiso
videl v delovanju slovenske duhov{~ine zgled, ki ga bi bilo potrebno prenesti na Slova{ko, bi
po zgoraj navedenih trditvah Koro{~evih nasprotnikov lahko sklepali, da je bil ob njunem
sre~anju maja 1940 polo‘aj ravno obraten, tokrat naj bi se Slovenci zgledovali po slova{kem
primeru. Koliko je tak sklep dejansko res upravi~en in utemeljen bom sku{al pojasniti v
nadaljevanju razprave.
III.
Z za~etkom druge svetovne vojne so se Slovenci zna{li v izjemno neugodnem polo‘aju.
Na mednarodnem podro~ju zaradi slabo prikrivanih osvajalnih te‘enj po slovenskem ozem-
lju s strani sosedov (Italije, Nem~ije in Mad‘arske), v notranji politiki pa je bila po sporazu-
mu Cvetkovi}-Ma~ek 23. avgusta 1939, na podlagi katerega je bila ustanovljena banovina
Hrva{ka, slovenska politika potisnjena na obrobje.11 Sporazum je namre~ pomenil, da je
jugoslovanski politi~ni vrh v federalisti~ni preureditvi dr‘ave upo{teval le re{itev hrva{kega
vpra{anja, medtem ko so slovenskega ob{li. Najmo~nej{a slovenska avtonomisti~no-
federalisti~na sila, nekdanja SLS, je zato sku{ala dose~i, da se re{i tudi dr‘avnopravni po-
lo‘aj slovenskega naroda v Jugoslaviji. Prizadevanja v obliki zahteve po ustanovitvi Banovi-
ne Slovenije so sicer intenzivno potekala (npr. priprava besedil za vrsto uredb, {tudija dr.
Andreja Gosarja Banovina Slovenija itd.), vendar so priprave prekinili zaradi zunanjepoliti~nih
razlogov, tako da na zadnjem zasedanju februarja 1941 banski svet o ustanovitvi Banovine
Slovenije ni ve~ razpravljal.12 To pa seveda ni pomenilo na~elne opustitve zahtev po avtono-
miji, bile so le prestavljene v bodo~nost.13
Vodstvu SLS na ~elu s Koro{cem tako pravzaprav ni ostajalo veliko manevrskega prosto-
ra pri oblikovanju svoje nacionalne politike. [e bolj se je utrdilo prepri~anje, da so slovenske
nacionalne koristi, kljub vsem slabostim {e najbolje zavarovane v jugoslovanskem dr‘avnem
okviru, tako naj bi Koro{ec ob za~etku vojne izjavil, da »je tudi najslab{a Jugoslavija za
Slovence najbolj{a re{itev«.14 V mednarodnem pogledu pa je bil cilj vodstva SLS Jugoslavijo
~imdlje ~asa obdr‘ati zunaj voja{kega spopada. Tako stali{~e je izviralo iz prepri~anja, da bo
Jugoslavija kot dr‘avna tvorba ob morebitnem napadu osnih sil zaradi notranjih slabosti
razpadla kot hi{ica iz kart (»wie ein Kartenhaus«), kot se je ob neki prilo‘nosti izrazil sam
Koro{ec.
Tak{ni Koro{~evi pogledi so se kazali tudi v so~asnem vrednotenju slova{kih odlo~itev.
Tako je osrednji katoli{ki dnevnik »Slovenec« navdu{eno pisal o pomenu prve sve~ane seje
novoizvoljenega slova{kega parlamenta 18. januarja 1939 in celo objavil ekskluzivni inter-
vju s tedanjim podpredsednikom ~e{ko-slova{ke vlade in poveljnikom Hlinkove garde Karo-
9 Proces proti vojnim zlo~incem in izdajalcem Rupniku, Rösenerju, Ro‘manu, Kreku, Vizjaku in Hacinu. Ljub-
ljana 1946, str. 148–149.
10 Fran~ek Saje, Belogardizem (druga, dopolnjena izdaja). Ljubljana 1952 (odslej Saje, Belogardizem).
11 Jurij Perov{ek, Jugoslovanska nacionalna stranka in vpra{anje slovenske banovine 1939–1941. Prispevki za
novej{o zgodovino 2002, {t. 3, str. 50.
12 Jurij Perov{ek – Miroslav Stiplov{ek, Volja po slovenski dr‘avnosti v letih 1918–1941. Od sanj do resni~nosti
(Razvoj slovenske dr‘avnosti). Ljubljana 2001, str. 117–118.
13 Jurij Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih. Slovenska trideseta leta (zbornik). Ljubljana 1997,
str. 25–32.
14 Ruda Jur~ec, Skozi lu~i in sence 1914–1958, III. del (1935–1941). Buenos Aires 1969, str. 293.
72 B. GODE[A: TISOVA SLOVA[KA – »PRILJUBLJENI SEN SLOVENSKEGA KLEROFA[IZMA«?
lom Sidorjem. Slova{ko avtonomijo v okviru ^e{ko-Slova{ke, kar je bil tudi ideal slovenskih
katoli{kih politikov v Jugoslaviji, so tako brez pridr‘kov podprli. Pri tem se je ~asnik »Slove-
nec« ponovno zapletel v polemiko z liberalnim »Jutrom«15, ki omenjenih slova{kih ukrepov
ni odobravalo in progla{alo Sidorja za klerofa{ista ter se spra{evalo, »ali je dobro in pametno
hvaliti se, kako so voditelji slova{kega naroda spretno znali izrabiti ‘ivljenjsko stisko
~e{koslova{ke republike«.16 Te obto‘be so v »Slovencu« ostro zavra~ali, glede slova{ke
odlo~itve pa so zapisali: »Kar so Slovaki naredili, je to njihova stvar. Imeli so polno pravico
storiti, kar so hoteli, ker so dobili od vsega slova{kega naroda za to legitimacijo. Nad 90%
vseh Slovakov se je izreklo za tako politiko. Slova{ki voditelji so torej izvajali, kar je hotela
ogromna ve~ina slova{kega naroda, na{i »jugofa{isti« so pa kot majckena manj{inica z Orju-
no in podr‘avljeno telovadno organizacijo hoteli ustrahovati veliko ve~ino slovenskega naro-
da. In v tem je tista razlika, ki »Jutru« jemlje pravico govoriti o Slovakih in njihovi poli-
tiki!«17
Toda ‘e naslednji korak, to je vzpostavitev samostojne slova{ke dr‘ave 14. marca 1939,
ni bil sprejet z naklonjenostjo, bolj je vzbujal zaskrbljenost zaradi razpada ^e{ko-Slova{ke,
predvsem zaradi primerjave z Jugoslavijo (obe sta bili ve~nacionalni dr‘avi nastali po razpa-
du habsbur{ke monarhije). Tako je ~asnik »Slovenec« le nekaj dni pred razpletom
~e{koslova{ke krize ozna~il zahteve za ustanovitev popolnoma neodvisne slova{ke dr‘ave za
»nepremi{ljene izjave ve~ ali manj neodgovornih slova{kih podvodij«. Poleg podpore dr‘av-
ne celovitosti ^e{ko-Slova{ke, je ~asnik »Slovenec« na vidnem mestu objavil tudi izjavo
tedanjega britanskega zunanjega ministra lorda Halifaxa, da bodo »dr‘ave sveta zdaj morale
ra~unati s podpiranjem separatizmov ne samo s stali{~a elementov, ki so po svoji naravi
separatisti~no razpolo‘eni, pa~ pa tudi s stali{~a nem{kih dr‘avnih interesov. Tak{ne metode,
v kolikor jih bodo podpirale druge sku{nje, ne morejo ostati brez posledic«.18
IV.
Po okupaciji in razdelitvi Poljske septembra 1939 so se {ele spomladi 1940 na voja{kem
polju ponovno za~ele akcije ve~jega obsega, ki so napovedovale nove spremembe v Evropi.
Sile Osi so imele pobudo in so postajale vse mo~nej{i dejavnik v evropski politiki. Ob prvi
obletnici slova{ke samostojnosti tako ‘e lahko zasledimo dolo~ene spremembe v njenem
vrednotenju, ki so bile nedvomno posledica omenjenega razvoja dogodkov. Tako je v oceni
knjige Tida J. Ga{parja Velký rok 1939 novinar v ~asniku »Slovenec« zapisal: »V ~asu, ko
propadajo dr‘ave, ki se upirajo nem{kemu pohodu, so si oni ne le ohranili ‘ivljenje, temve~
celo dosegli vi{ek svojega sna o dr‘avni samostojnosti, sicer v tistem duhu, v katerem ho~e
Hitler urediti novo razdelitev Evrope«. Kljub tem naklonjenim vrsticam, ki so kazale na
dolo~eno razumevanje slova{ke odlo~itve, pa je na koncu vendarle skepti~no dodal, da bo
notranjo upravi~enost dogodkov »po vrednosti mogla oceniti {ele bodo~nost«.19
Prav v ta negotov ~as, ki se je odra‘al tudi v deloma bolj pozitivnemu vrednotenju slova{kih
dogodkov, sodi Koro{~ev obisk pri Tisi v Bratislavi maja 1940. Kot ‘e re~eno, neposrednih
virov o njunem sre~anju nimamo. Edini meni dosegljivi vir, ki posredno omenja tudi vsebino
15 @e poleti 1938 je pri{lo med ~asnikoma Slovenec in Jutro do polemike o vrednotenju ~ehoslova{kih razmer.
Glej ~lanka »Jutro« je Slovake likvidiralo (Slovenec, 10. junij 1938) in JNS v svoji pravi podobi (Slovenec, 15. junij
1938).
16 Jutro, 21. januar 1939. Z debelimi ~rkami.
17 Slovenec, 22. januar 1939. Nad ~im se »Jutro« razburja.
18 Gode{a, Odnos SLS, str. 99–100.
19 Prav tam.
73ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Koro{~evega obiska na Slova{kem, pa je poro~ilo iz Londona, pisano v angle{~ini (najverjet-
neje iz maja 1943), ki so ga dobili tudi predstavniki jugoslovanske emigrantske vlade. V
njem se govori o ve~ poskusih Tise, da bi navezal stike z begunsko ~ehoslova{ko vlado v
Londonu. Pri prvem poskusu naj bi posredoval tudi Koro{ec, ki je po obisku na Slova{kem
vzpostavil stik z begunsko ~e{koslova{ko vlado v Londonu in jo obvestil, da je Tiso spoznal
svojo napako glede sodelovanja z Nemci in, da je »grozno, kar po~no Nemci s Slova{ko«.20
Koro{~evo zavzemanje za tesno naslonitev na nacisti~no Nem~ijo v vladi Dragi{e
Cvetkovi}a ni bilo neposredno povezano z njegovim obiskom na Slova{kem konec maja
1940, saj je vanjo, na predlog kneza namestnika Pavla Kara|or|evi}a, vstopil {ele 29. junija
1940. Pobudo za sestavo germanofilske vlade, ki bi za{~itila dr‘avo pred nem{ko nevarnostjo
je spro‘il takoj po kapitulaciji Francije, ko je voditelj Hrvatske selja~ke stranke Vladko Ma~ek
v pogovoru s Koro{cem dobil vtis, da je ta povsem na tleh zaradi strahu pred Nemci.21 Za
enostransko usmeritev na nacisti~no Nem~ijo se je Koro{ec torej odlo~il predvsem zaradi
mednarodnih razmer {ele po padcu Francije, ko so na evropskem kontinentu povsem prevla-
dale sile Osi in ne zaradi obiska na Slova{kem. Z vstopom Koro{ca v vlado konec junija 1940
so bili Nemci sprva celo nezadovoljni, septembra 1940 pa se je njihovo stali{~e ‘e spremeni-
lo, ker je za~el kot prosvetni minister pripravljati ukrepe proti @idom, komunistom in frama-
sonom. Po novem so ocenjevali, da se je, kljub vsem dotedanjim pripombam na njegov ra~un,
izkazalo, da se bo Koro{ec zaradi tega, ker vodi boj proti @idom in prostozidarjem iz
prepri~anja, lahko prilagodil politiki Osi. Nem{ki veleposlanik v Beogradu Viktor von Hee-
ren je zato ocenjeval, da bi morda lahko novo {e bolj Osi naklonjeno vlado, ~e bi iz te izstopil,
celo sestavil Koro{ec, saj je po nem{kih ocenah Koro{ec tedaj videl edino mo‘nost za za{~ito
slovenske domovine v tesnej{i naslonitvi na sile Osi.22
V Berlinu naj bi bilo 1. oktobra 1940, po vesteh, ki so jih pridobili jugoslovanski diplo-
mati, predstavljeno {e eno od mnogih razmi{ljanj o razdelitvi Jugoslavije. V njem se prvi~
omenja tudi mo‘nost, da bi avtonomna Slovenija pre{la v sklop nacisti~ne Nem~ije. Na~rt
naj bi Hitler zavrnil, ker v tistem trenutku niso bile za‘elene spremembe na Balkanu.23 Zatem
je skladno s tedanjim nem{kim stali{~em do Jugoslavije nem{ki veleposlanik v Beogradu
von Heeren, na izrecno vpra{anje slova{kega odpravnika poslov, kako gleda na problem osa-
mosvojitve Hrva{ke, jasno odgovoril, da je Nem~iji primernej{i sogovornik celovita in ne
razbita Jugoslavija. Zato ne vidi razloga za podporo hrva{kim radikalcem, ki se zavzemajo za
samostojno hrva{ko dr‘avo.24
V.
Na podlagi dostopnih virov ostaja zaenkrat ne dovolj pojasnjeno vpra{anje, kako si je
Koro{ec uspel v tako kratkem ~asu pridobiti zaupanje nacisti~nih politikov, da je postal v
njihovih o~eh ob Milanu Stojadinovi}u25 najprimernej{i politik za izvedbo nem{kih na~rtov
v Jugoslaviji. Koro{~eva pripravljenost, da v vlogi prosvetnega ministra uveljavi protisemi-
20 Arhiv Slovenije; dislocirana enota II. Osebna zbirka dr. Izidorja Cankarja, f. 8.
21 Mihailo Konstatinovi}, Politika sporazuma (Dnevni~ke bele{ke 1939–1941. Londonske bele{ke 1944–1945).
Novi Sad 1998, str. 140.
22 Du{an Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji. Ljubljana 1966, str. 225–226 (odslej Biber, Nacizem in Nemci).
23 Alfredo Breccia, Jugoslavia 1939–1941. Diplomazia di neutralità. Milano 1978, str. 339.
24 Ljubo Boban, Ma~ek i politika Hrvatske selja~ke stranke 1928–1941 (II. knjiga). Zagreb 1974, str. 420 (odslej
Boban, Ma~ek i HSS).
25 Stojadinovi} ni imel mo‘nosti za sestavo vlade v novih razmerah, saj je bil proti njemu ostro naperjen Ma~ek.
Glavni razlog za tako stali{~e voditelja HSS je bilo Stojadinovi}evo odklonilno stali{~e do re{itve hrva{kega vpra{anja,
zaradi ~esar je tudi moral oditi z mesta predsednika vlade.
74 B. GODE[A: TISOVA SLOVA[KA – »PRILJUBLJENI SEN SLOVENSKEGA KLEROFA[IZMA«?
tsko zakonodajo verjetno ni mogla biti zadosten razlog, da so v nem{kih politi~nih krogih
razmi{ljali o Koro{cu kot primernem kandidatu za predsednika jugoslovanske vlade in da so
predlog o avtonomni Sloveniji, v primeru razpada Jugoslavije, sploh vzeli v obravnavo. Do-
tedaj Slovenija v nacisti~ni politi~ni zavesti namre~ sploh ni predstavljala politi~nega dejav-
nika, ki bi ga bilo potrebno upo{tevati pri oblikovanju mednarodne politike26 in {e poleti
1940 so v Celovcu in Gradcu pripravljali razmejitvene na~rte, po katerih bi priklju~ili precej{nje
dele Slovenije k nacisti~ni Nem~iji.27
^e se povrnemo k omenjenemu Bi~ani}evemu pri~evanju na sodi{~u leta 1946, se zdi, da
je kljub nekaterim neto~nostim,28 v temeljnih potezah vendarle dokaj verodostojno, ~eprav
ostajajo zaradi pomanjkanja virov nekatere stvari {e vedno nepojasnjene.
^as sestanka na Dunaju, kjer naj bi se dogovarjali o vzpostavitvi avtonomne Slovenije
pod nem{ko za{~ito, ki ga navaja Bi~ani} (september 1940), se ujema tako s spremembo
nem{kega stali{~a do Koro{~evega ministrovanja kot tudi s tem kdaj je nem{ka vlada obrav-
navala ta predlog (1. oktober 1940). Bi~ani}eva trditev, da naj bi se pogovorov na Dunaju
udele‘il Koro{ec osebno pa je neto~na. V za~etku septembra 1940 naj bi se namre~ po poro~ilu
zaupnika Südostdeutsches Instituta Koro{ec preko posrednika obrnil na predsednika nem{ke
manj{inske organizacije v Jugoslaviji Kulturbund dr. Seppa Janka, s pro{njo, da mu preskr-
bijo povabilo v Berlin.29 Toda jugoslovanske oblasti Koro{cu niso hotele izdati potnega lista
(hotel je oditi tudi v Italijo!) in so mu tako onemogo~ile neposredni stik. Poobla{~enec in
pogajalec je torej moral biti nekdo iz njegovega zaupnega kroga. Najprimernej{a oseba za
tovrstne naloge bi zagotovo bil dr. Engelbert Besednjak, politi~ni emigrant iz Primorske, ki
je ‘e pred tem ve~krat odigral posredni{ko vlogo. @ivel je v Beogradu in je veljal za tesnega
Koro{~evega sodelavca, pa tudi sicer za osebo s precej{njim vplivom na dvoru Kara|or|evi}ev.
Hkrati je skrbel za financiranje in delovanje tajne kr{~anskosocialne organizacije na Primor-
skem, ki ji je na~eloval ves ~as med obema vojnama. Poleg tega je imel kot ~lan Kongresa
evropskih narodnosti, ki je imel sede‘ na Dunaju in @enevi, mo‘nost potovanja v tujino.
Znano je tudi, da je imel zelo razprostranjeno mre‘o stikov z vplivnimi ljudmi, med katerimi
so bili seveda tudi {tevilni Nemci.30 ^eprav neposrednih dokazov za to ({e) ni, pa tej domne-
vi v prid govori tudi tedanji predlog kr{~anske struje na Primorskem, ki je bila pod njegovim
vplivom, da bi se ravnali po zgledu na Slova{ko in se iz oportunosti za~eli pribli‘evati Nem~iji,
kar naj bi dalo Besednjaku v inozemstvu posebne kompetence glede na njegovo navzo~nost
v tedaj ‘e razpu{~enem Kongresu evropskih narodnosti.31
Zaradi ‘e omenjene napa~ne Bi~ani}eva datacije sre~anja med Tiso in Koro{cem (maj in
ne avgust–september!) sicer ne moremo re~i, da je bila zamisel o avtonomni Sloveniji pod
nem{kim protektoratom, ki se je zna{la na mizi nem{ke vlade 1. oktobra 1940, neposredna
26 Tako npr. je avgusta 1939 Hitler svetoval italijanskemu zunanjemu ministru Galeazzu Cianu, da naj Italija v
primeru napada na Jugoslavijo le-to razkosa in zasede Hrva{ko in Dalmacijo. Pri tem Hitler Slovenije sploh ni
omenil in ga je moral nanjo opozoriti {ele Ciano (Tajni arhivi grofa Ciana (1936–1942). Zagreb 1952, str. 316 ).
27 Tone Ferenc, Spomenice o nem{kih ozemeljskih zahtevah v Sloveniji leta 1940. Zgodovinski ~asopis 1975,
{t. 3–4, str. 219–246. Nemci so se v Sloveniji zanimali za »mariborski okraj« (mi{ljena je bila celotna ju‘na [tajer-
ska) kot se je izrazil Hitler, ki so ga {teli za nem{ko nacionalno ozemlje, preostanek pa so prepu{~ali italijanskemu
vplivu, ~eprav so po okupaciji dejansko zasedli precej ve~ slovenskega ozemlja.
28 Potrebno je opozoriti, da se je Bi~ani} pri pri~evanju skliceval na govorice »v nekaterih beograjskih krogih«
in ni bil podrobneje seznanjen z ozadjem tedanjih dogodkov.
29 Biber, Nacizem in Nemci, str. 226.
30 Egon Pelikan, Tajno delovanje primorske duhov{~ine pod fa{izmom. Ljubljana 2002, str. 27–43 (odslej Pe-
likan, Tajno delovanje primorske duhov{~ine).
31 Milica Kacin Wohinz, Razmere na Primorskem pred napadom na Jugoslavijo. V: Slovenski upor 1941 (Osvo-
bodilna fronta slovenskega naroda pred pol stoletja). Ljubljana 1991, str. 32.
75ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
posledica morebitnega njegovega navdu{enja nad slova{kimi razmerami med obiskom v Bra-
tislavi, toda pri tej pobudi je nesporno izpri~ana vpletenost slova{ke strani (omenjeni pogo-
vor slova{kega in nem{kega diplomata v Beogradu!). Ker Koro{cu ni uspelo priti v nespore-
den stik z nem{kimi oblastmi so lahko pomembno vlogo odigrali posredniki, med katerimi bi
lahko bil tudi Tiso oz. t.i. »slova{ka« zveza. Obstoj teh povezav nam potrjuje omenjeno
Koro{~evo posredovanje pri begunski ~e{koslova{ki vladi v Londonu, tako da ni izklju~eno,
da je v spremenjenih razmerah kot nekak{no protiuslugo Koro{cu, tokrat Tiso posredoval pri
nem{kih oblasteh in mu omogo~il stik z njo. Posredno so slova{ke izku{nje pri osamosvojitvi
razvidne tudi v na~inu vzpostavitve stikov z nem{kimi oblastmi preko predstavnikov nem{ke
manj{ine.
Zaporedje dogodkov napeljuje na sklep, da je Koro{ec v ~asu, ko je z germanofilsko
politiko postal v nem{kih o~eh »persona grata«, posku{al preko posrednikov, ~eprav {e ne
vemo natan~no na kak{en na~in, hkrati dose~i trajnej{a zagotovila za Slovenijo v obliki avto-
nomije po slova{kem vzoru tudi za primer, ~e bi pri{lo do razkosanja Jugoslavije. Sicer pa,
kot lahko sklepamo iz razgovora med nem{kim in slova{kim diplomatom v Beogradu, naj bi
bili tedaj pobudniki ideje o razbitju Jugoslavije hrva{ki radikalci (usta{i), ki jim je bila vzpo-
stavitev hrva{ke dr‘ave vseskozi cilj. Pri tej pobudi je opazen vpliv Italije, pod pokrovitelj-
stvom katere so usta{i delovali ‘e od uvedbe kraljeve diktature leta 192932, saj predlog so-
vpada s tedanjo Mussolinijevo namero, da bi napadel Jugoslavijo, a je pri tem naletel na
nasprotovanje Nem~ije. V ~asu po kapitulaciji Francije se je tudi nacisti~na Nem~ija namre~
zavzemala za mir v tem delu Evrope, seveda zaradi lastnih potreb, ker se je ‘elela osredoto~iti
na obra~un z Veliko Britanijo in se je celo predstavljala kot garant ozemeljske celovitosti
Jugoslavije pred sosedami (Italija, Mad‘arska, Bolgarija).33
Koro{cu je osrednja vloga (z verjetno nem{ko podporo iz ozadja) pripadla pri »rekon-
strukciji« oz. ru{enju vlade Cvetkovi}-Ma~ek oktobra 1940 in poskusu ustanovitve vlade, ki
bi bila dosledno proosno usmerjena. Imel je razgovore za sestavo nove vlade s prista{i Dimi-
trija Ljoti}a v Srbiji, z Ma~kom v Zagrebu, pa tudi s hrva{kimi usta{i. Predvsem zaradi
Ma~kovega nasprotovanja, ~eprav mu je Koro{ec celo ponujal predsedni{ki polo‘aj v novi
vladi, je ta na~rt propadel. Pri tej Koro{~evi akciji je bilo z vidika njegovega odnosa do
jugoslovanske dr‘ave pomembno, da je hrva{kim usta{em v razgovorih za pritegnitev v vla-
do, postavil pogoj, da se ti odre~ejo boju za neodvisno hrva{ko dr‘avo in pristanejo na jugo-
slovanski dr‘avni okvir. 34
Tedanja Koro{~eva tesna naslonitev na sile Osi (zlasti na nacisti~no Nem~ijo) sama po sebi
tako {e ni predstavljala zavzemanja za ru{enja jugoslovanske dr‘ave. Bistvo tedanje Koro{~eve
germanofilske usmeritve v nacionalnem pogledu je dobro pojasnil nem{ki diplomat Ulrich von
Hassel, da »Koro{ec, sedaj javno zastopa nem{ko usmeritev, toda v sebi je {e gotovo nem{ki
sovra‘nik, posebej zaradi tega, ker se boji nem{kih zahtev po slovenskem ozemlju«.35
32 Nada Kisi} Kolanovi}, NDH i Italija (Politi~ke veze i diplomatski odnosi). Zagreb 2001, str. 19–27.
33 Ideja o razbitju Jugoslavije kot dr‘ave je pri{la v nem{kih na~rtih v ospredje {ele po pu~u 27. marca 1941. V
tem so se razlikovali od italijanskih konceptov, ki so s podpiranjem separatisti~nih te‘enj zlasti pri Hrvatih, pa tudi
Makedoncih in Albancih, ‘e dalj ~asa predvidevali tak razplet. V primeru zmage sil Osi dolgoro~no Jugoslavija, po
mnenju nem{kih diplomatov, vsekakor ne mogla obstajati v taki obliki, predvsem zaradi nem{kih in italijanskih
interesov v tem prostoru, deloma pa tudi zaradi simbolnega pomena, saj je predstavljala otroka versajske ureditve.
Poleg tega je bilo iz zaplenjenega gradiva francoskega zunanjega ministrstva razvidno dotedanje protiosno delovanje
jugoslovanske vlade, kar je {e dodatno vplivalo na njihovo stali{~e, da v »novem« evropskem redu ne bo prostora za
Jugoslavijo (Jacob B. Hoptner, Jugoslavija u krizi 1934–1941. Reka 1972, str. 191).
34 Boban, Ma~ek i HSS, str. 422.
35 Ibid, str. 367.
76 B. GODE[A: TISOVA SLOVA[KA – »PRILJUBLJENI SEN SLOVENSKEGA KLEROFA[IZMA«?
VI.
Po Koro{~evi smrti je decembra 1940 krmilo SLS prevzel Fran Kulovec, ki je bil tudi
katoli{ki duhovnik. V zunanje politi~nem pogledu je nadaljeval Koro{~evo politiko (ohrani-
tev Jugoslavije, ki naj se izogiba vojni, podprl je tudi pristop k trojnemu paktu), sicer pa se je
v notranji politiki tudi na podlagi izku{enj iz ~asa habsbur{ke monarhije zavzemal za bolj
tesno sodelovanje s Hrvati.36 Vezi, ki so se spletle med Koro{cem in Tiso, med slovenskimi in
slova{kimi katoli{kimi politiki tudi po Koro{~evi smrti niso zamrle, ~eprav so bile slova{ke
povezave ves ~as precej bolj tesne z delom hrva{ke politike.37 Tiso se je tudi zelo zanimal za
vzrok Koro{~eve nenadne smrti, pa tudi dogodki tik pred napadom na Jugoslavijo ka‘ejo, da
so slovenski katoli{ki politiki v odlo~ilnih trenutkih pri~akovali tudi slova{ko pomo~ oziro-
ma vsaj posredovanje.
Ideja o ustanovitvi slovenske dr‘ave pod nem{kim protektoratom se je znova pojavila po
pu~u 27. marca 1941, ko je postalo jasno, da bo pri{lo do napada na Jugoslavijo in da bo ta
verjetno razkosana. Zato sta Fran Kulovec in Miha Krek, minister v vladi, sku{ala z nem{ko
pomo~jo dose~i ustanovitev samostojne Slovenije ali skupne slovensko-hrva{ke dr‘ave, da
bi prepre~ila razkosanje Slovenije. Za posredovanje sta prosila slova{kega diplomata v Beo-
gradu Ivana Mileca, ker sta se bala, da bi ju v Beogradu ubili, ~e bi stopila v neposreden stik
z nem{ko ambasado.38 Vse to se je dogajalo popoldne 5. aprila 1941, torej le nekaj ur pred
bombnim napadom na Beograd v katerem je ‘ivljenje izgubil tudi Kulovec. Ta akcija seveda
ni imela prav nobenega vpliva na nem{ke na~rte. Hitler je namre~ ‘e v pripravah za napad na
Jugoslavijo 27. marca 1941 dejal, da Slovenci in Srbi niso bili nikoli germanofilsko usme-
rjeni in s tem zape~atil usodo slovenskega ozemlja, ki je bilo po zasedbi razkosano.39 Enako
ponudbo, verjetno usklajeno na zadnjem sestanku vodstva SLS pred okupacijo 30. marca
1941, je sku{al predlagati tudi predvojni ban Dravske banovine Marko Natla~en v vlogi pre-
dsednika 6. aprila 1941 ustanovljenega Narodnega sveta za Slovenijo. Nezavidljiv polo‘aj
Slovenije po ustanovitvi Neodvisne dr‘ave Hrva{ke 10. aprila 1941 je Natla~en pojasnil po-
veljniku jugoslovanskih enot v Sloveniji generalu Dragi{i Pandurovi}u z besedami: »Ho~emo
poudariti, da se Slovenija ne ‘eli odcepiti od Jugoslavije, toda po drugi strani nima mo‘nosti,
da sedaj obstaja kot njen sestavni del.«40 V takih okoli{~inah je sku{al Natla~en seznaniti
merodajne nem{ke funkcionarje s predlogom o ustanovitvi samostojne slovenske dr‘ave pod
nem{kim protektoratom, a ga ti sploh niso ‘eleli sprejeti.
Potem, ko se nem{ka stran sploh ni hotela sestati s slovenskimi politiki, so se ti, ko je bila
Slovenija ‘e zasedena in razkosana, sku{ali oprijeti italijanskih okupacijskih oblasti kot za-
36 Gode{a, Odnos SLS, str. 85–91, 101.
37 Nasploh so na Hrva{kem vseskozi kazali ve~jo naklonjenost do slova{ke odcepitve in je bilo poudarjanje
njenega pozitivnega zna~aja v delu javnosti zelo raz{irjeno. Po drugi strani pa je slova{ka stran tudi vzpodbujala
Hrvate. Tako je npr. Alexander Mach v intervjuju za list »Hrvatska stra‘a« avgusta 1940 za‘elel Hrva{ki enako
usodo kot je doletela Slova{ko. Tudi slova{ki diplomati v Beogradu so opozorjali Ma~ka, da s sporazumom s
Cvetkovi}em srbska hegemonija {e ni dokon~no odpravljena. Slova{ka diplomacija je ‘e tretji dan napada na Jugo-
slavijo (9. aprila 1941) prekinila diplomatske odnose z Jugoslavijo, torej {e pred ustanovitvijo NDH (10. aprila
1941) in podpisom kapitulacije jugoslovanske kraljeve vojske (17. april 1941). Obojestranska naklonjenost se je
nadaljevala oz. {e okrepila po ustanovitvi NDH, tako da je hrva{ki poglavnik Ante Paveli} celo izjavil italijanskemu
zunanjemu ministru Cianu, da ima NDH najbolj prisr~ne odnose s Slova{ko.
38 Akten zur deutschen auswärtigen Politik 1918–1945. Aus dem Archiv des deutschen auswärtigen Amts. Serie
D: 1937–1941. Band XII. 1. Die Kriegsjahre. 5. band (1– Halbband – 1. Februar bis 5. April 1941). Göttingen 1969,
str. 383.
39 Idem, str. 307 in Documents on German Foreign Policy (1918–1945). Series D (1937–1945). Vol. XII, The
War Years. Department of State, Washington 1962, str. 372–375.
40 Mile Bjelajac-Predrag Trifunovi}, Izme|u vojske i politike (Biografija generala Du{ana Trifunovi}a). Beo-
grad 1997, str. 239–240.
77ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
dnje re{ilne bilke, da bi prepre~ili razkosanje slovenskega ozemlja ali kot so celo upali najbolj
naivni, da bi z italijansko pomo~jo uresni~ili nacionalni program iz leta 1848, t. j. Zdru‘eno
Slovenijo.41 Po priklju~itvi zasedene Ljubljanske pokrajine h kraljevini Italiji 3. maja 1941,
ki je bila sicer v nasprotju z mednarodnim vojnim pravom, so se ta pri~akovanja morala
zadovoljiti z omejeno avtonomijo, za katero pa je fa{isti~ni voditelj Benito Mussolini oblju-
bljal, da bo podobna tisti, kot jo ima Slova{ka s strani Nemcev.42 To je pomenilo, da je
predstavljala Slova{ka nekak{en simbol »novega« reda in imela v tedanjih okoli{~inah pozi-
tiven prizvok. V o~eh vodstva SLS je slova{ki primer predstavljal tudi upanje, da obstaja v
okviru »novega« reda dolo~ena mo‘nost tudi za nacionalni razvoj slovanskih narodov. Takoj
po okupaciji in razkosanju slovenskega ozemlja, ko je kazalo, da Jugoslavije ne bo ve~ mogo~e
obnoviti in da je zmaga sil osi neizbe‘na, se je zato sprva zdela slova{ka oz. hrva{ka re{itev
nacionalnega vpra{anja sprejemljiva tudi za del slovenskih katoli{kih politikov, ~eprav so
bili takemu razvoju dolgoro~no najmanj naklonjeni.43 Dolgoro~na okupacijska politika vseh
treh okupatorjev pa je pokazala, da v »novem« evropskem redu ni prostora niti za Slovence
kot narod, kaj {ele za slovensko dr‘avo.
Prelomnico je pomenil napad nacisti~ne Nem~ije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, ko
je v slovenskem javnem mnenju ne glede na politi~no in idejno usmeritev povsem prevladalo
prepri~anje v zmago protiosnih sil.44 To pa je pomenilo, da so skoraj vse politi~ne opcije
postopoma pristale na ponovno vzpostavitev jugoslovanske dr‘ave, katere federativni del naj
bi predstavljala ozemeljsko zaokro‘ena Zdru‘ena Slovenija.45
VII.
Karol Sidor je v navedenem pogovoru za ~asnik »Slovenec« podobnosti med narodoma
ozna~il z besedami: »Ime na{e je skoraj enako, skupna vera je rimsko katoli{ka, pa tudi skrbi
za samoohranitev so pri obeh narodih enake. Skupno tudi moramo verovati, da usodo naroda
vodi Bog ter da ne da poginiti tem narodom, ki se zaupajo Njegovim rokam.«46
Dejansko se je slovenska nacionalna problematika v ~asu med obema vojnama, kljub
marsikateri podobnosti le deloma prekrivala s slova{ko.47 Kljub obojestranskemu razume-
vanju in nesporni naklonjenosti je bilo zaradi geostrate{kih in deloma tudi zgodovinskih
razlogov medsebojno sodelovanje med slovenskimi in slova{kimi katoli{kimi politiki pri
re{evanju pere~ih nacionalnih vpra{anj manj poglobljeno kot pa npr. med delom slova{kih in
hrva{kih politikov. Slovenski katoli{ki politiki so z nacionalnega vidika obravnavali slova{ki
41 Gode{a, Odnos SLS, str. 102–103.
42 Tone Ferenc, Fa{isti brez krinke: dokumenti 1941–1942. Maribor 1987, str. 110.
43 Tako se je sprva tudi ljubljanski {kof Gregorij Ro‘man naklonjeno izrazil o usta{kem voditelju Anteju Paveli}u
(Bojan Gode{a, Ro‘man in vpra{anje dr‘avnega okvira med drugo svetovno vojno. Ro‘manov simpozij v Rimu,
Celje 2001, str. 197–198).
44 Izjema je bil morda le zelo ozek krog Leona Rupnika, predsednika pokrajinske uprave v Ljubljanski pokrajini
pod nem{ko okupacijo v letih 1943 do 1945. Rupnik je preko posrednika vodstvu SLS v za~etku leta 1944 predlagal,
da se »podpi{e spomenica za Hitlerja, v kateri je izra‘ena ‘elja, da da Slovencem samostojno dr‘avo po vzorcu na
Slova{ko«. ^eprav so se v vodstvu SLS strinjali z Rupnikom glede nujnosti protikomunisti~nega boja tudi za ceno
sodelovanja z okupatorji in ga podpirali, so omenjeni predlog ozna~ili za »pravi samomor« (Milo{ Stare, Leto 1945
– usoden mejnik. Zbornik svobodne Slovenije 1965, str. 217).
45 Bojan Gode{a, Slovenci in jugoslovanska skupnost v letih 1941–1945. V: Slovenci in Makedonci v Jugosla-
viji. Ljubljana–Skopje 1999, str. 72–73.
46 Slovenec, 20. 1. 1939. Pomen 18. januarja 1939 za Slovake (Izjava podpredsednika ~e{koslova{ke vlade
ministra K. Sidorja za »Slovenca«).
47 Jure Ga{pari~, Finis Austriae et Hungariae (Razpad Habsbur{ke monarhije in oblikovanje nasledstvenih dr‘av
– Republike ^e{koslova{ke in Kraljevine SHS). Prispevki za novej{o zgodovino 2002, {t. 3, str. 37–47.
78 B. GODE[A: TISOVA SLOVA[KA – »PRILJUBLJENI SEN SLOVENSKEGA KLEROFA[IZMA«?
48 Gode{a, Odnos SLS, str. 100.
49 Saje, Belogardizem, str. 132.
50 Biber, Diplomati o Koro{cu, str. 142.
51 Jurij Perov{ek, Odnos politi~nih strank in skupin do fa{izma in nacizma pred drugo svetovno vojno. V: Odpor
1941 (Zbornik s posveta ob 60. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda). Ljubljana 2001, str. 106–109.
52 Pelikan, Tajno delovanje delovanje primorske duhov{~ine pod fa{izmom. Knjiga na podlagi osebnega arhiva
Engelberta Besednjaka opisuje razvejano delovanje slovenske duhov{~ine na Primorskem v ~asu fa{izma, ki je
imela za temeljno vodilo »Obsequium rationabile esto!« (Poslu{nost naj ne bo pameti nasprotna!). To je v praksi
pomenilo, da so v obrambi slovenske nacionalne identitete primorski duhovniki mnogokrat pri{li v nasprotje z
vatikanskimi navodili ter celo zavestno delovali proti njim.
primer le kot skrajno mo‘nost, toda po drugi strani je v notranji politiki slova{ka oblast
udejanjala na~ela, ki so bila blizu tudi ideolo{kim pogledom SLS. Tudi v ~lanku ob prvi
obletnici slova{ke dr‘ave je ~asnik »Slovenec« posebej poudaril, da Slova{ka »gradi svojo
notranjo ureditev na kr{~anskem principu in socialno urejuje medsebojna razmerja po stano-
vskem na~elu«.48 Za tedanje razmi{ljanje v katoli{kih vrstah je zelo zna~ilna izjava na
stare{inskem sestanku »stra‘arjev« leta 1942: »^e se bo namre~ res ustvarjal pravi~en red,
potem bo imel besedo za ^ehe predvsem Hacha in ne Bene{, za Slovake Tiso in ne Hod‘a in
za Srbe Nedi} in ne Simovi}. Ne bi bil namre~ »red«, ~e bi bili dolo~eni za oblastnike frama-
zoni in korupcionisti tedaj, kadar je uresni~evati blaginjo narodov, po{teni ljudje pa tedaj,
kadar je treba z narodi deliti trpljenje.«49
Kot so nem{ki diplomati dobro prepoznali razloge za Koro{~evo pribli‘evanje nacisti~ni
Nem~iji (strah), so tudi to~no ocenili, da ukrepe proti @idom, framasonom in komunistom
kot prosvetni minister izvaja iz iskrenega prepri~anja. Tako je poslanik ZDA v Beogradu A.
B. Lane Koro{ca v poro~ilu (‘e po njegovi smrti) zunanjemu ministrstvu v idejnem pogledu
ozna~il za najkonzervativnej{ega ~lana vlade, v nekaterih pogledih celo za reakcionarnega
antisemita, nasprotnika prostozidarjev in sovra‘nika komunizma.50
Na~eloma so v katoli{kem taboru odklanjali vse tri ideologije, ki so po prvi svetovni
vojni dosegle svoj dr‘avnopoliti~ni vzpon (fa{izem, nacizem in komunizem). Kljub temu pa
je slovenska katoli{ka politika v fa{izmu videla »brez dvoma (..) mnogo simpati~nih potez
tudi za katoli~ana, saj so mnoge njegove zahteve vzete iz kr{~anstva« je pisal »Slovenec«,
zraven pa {e dodal: »Kar je pozitivnega na fa{izmu, to je vzeto iz kr{~anstva in v tej smeri
more biti fa{izem res tudi del protibolj{evisti~ne fronte«. Sti~ne to~ke, kot so odprava razre-
dnega boja, protiliberalizem, protisemitizem, je imel katolicizem tudi z nacizmom, ~eprav ga
je odklanjal zaradi njegovega rasizma in dr‘avnega kulturobojnega stali{~a do kr{~anskega
verskega ‘ivljenja. Hkrati so opozarjali, da ho~e nacizem namesto vere nasilno vzpostaviti
»poganski nacionalizem«. Kljub na~elnemu odklonilnemu stali{~u katoli{kega tabora do
fa{izma in nacizma je v njem »prevladovalo stali{~e, da sta brezbo‘ni komunizem in
bolj{evizem vendarle ve~je zlo, ker sta nepomirljiva sovra‘nika kr{~anske kulture, katoliciz-
ma in s tem tudi slovenskega naroda. Zato velja brezkompromisni boj predvsem njima«.51
V katoli{kem taboru tako niso imeli enakovrednega odnosa do omenjenih treh ideologij,
predvsem zato, ker so jih presojali v prvi vrsti skozi ideolo{ko prizmo (predvsem z vidika
njihovega odnosa do katoli{ke vere), ne pa toliko z nacionalnega stali{~a. Tako na~elno gle-
danje je povzro~ilo nasprotovanje primorske duhov{~ine, ki je v Italiji bila pri~a zatiranju in
raznarodovanju slovenskega in hrva{kega ‘ivlja (okoli 540.000) s strani fa{isti~nega re‘ima
in se zaradi neposredne izku{nje s fa{izmom ni mogla strinjati s takimi stali{~i.52 Tudi v
Sloveniji so v revizionisti~ni ekspanzivni politiki nacisti~ne Nem~ije in fa{isti~ne Italije vse
bolj prepoznavali najve~jo nevarnost za narodno ‘ivljenje in obstoj, kar pa ni motilo vodilnih
ideologov v katoli{kem taboru, da so se zlasti po letu 1935 zavzeli za zaostren ideolo{ki boj
79ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
53 Peter Vodopivec, Mo~ in nemo~ ideje in politike Ljudske fronte. V: Slovenci in leto 1941 (zbornik razprav z
znanstvenega posveta [estdeset let od za~etka druge svetovne vojne na Slovenskem, Ljubljana, 11.–12. april 2001).
Prispevki za novej{o zgodovino 2001, {t. 1, str. 37.
54 Bojan Gode{a, Kdor ni z nami, je proti nam. Slovenski izobra‘enci med okupatorji, Osvobodilno fronto in
protirevolucionarnim taborom. Ljubljana 1995, str. 24–39.
55 Anka Vidovi~ Miklav~i~, Idejnopoliti~ni zna~aj SLS od leta 1935 do za~etka vojne leta 1941. V: Slovenci in
leto 1941 (zbornik razprav z znanstvenega posveta [estdeset let od za~etka druge svetovne vojne na Slovenskem,
Ljubljana, 11.–12. april 2001). Prispevki za novej{o zgodovino 2001, {t. 1, str. 50.
56 Idem, str. 49.
in novo delitev duhov – tokrat ne le, kar zadeva liberalizem, temve~ posebej kar zadeva
komunizem.53 Ob tedanji malo{tevilnosti slovenskih komunistov (okoli 200), ki so bili po-
vrhu vsega potisnjeni {e v ilegalo, je bila mo‘nost komunisti~ne revolucije zanemarljiva,
zato je umetno vzpostavljen in nato vzdr‘evan ob~utek komunisti~ne nevarnosti bil predv-
sem v funkciji na~rtovane popolne prevlade v vseh segmentih slovenske dru‘be, ki se je
najbolj radikalno izrazila v reklu »le dober katoli~an je lahko pravi Slovenec«.54 Tak{na
izklju~ujo~a politika vodstva katoli{ke stranke v Sloveniji, kljub vsesplo{nemu ob~utku na-
rodne ogro‘enosti (zlasti po an{lusu Avstrije), ni mogla prispevati k skupnemu nastopanju in
koncentraciji politi~nih sil, ne glede na obstoje~e ideolo{ke razlike v slovenski dru‘bi.
@e po an{lusu so v katoli{kem tisku opustili kriti~no pisanje o nacizmu, {e bolj pa se je v
pisanju okrepila misel o korporativni dr‘avi. Zato je slova{ka izku{nja postala zanimiva za
vodstvo SLS tudi v ideolo{kem pogledu, ker je dopu{~ala obstoj katoli{kega dru‘benega
modela z dolo~enimi prilagoditvami tudi v evropski ureditvi, kot si jo je zami{ljala nacisti~na
Nem~ija. S tem je odpadel eden pomembnih razlogov za odklanjanje nacizma, saj je slova{ki
primer dokazoval mo‘nost so‘itja nacisti~ne ideologije s katolicizmom oz. vsaj njegovo tole-
riranje. Sicer pa Slova{ke v tem smislu v katoli{kem tisku niso posebej izpostavljali, da ne bi
bili dele‘ni o~itkov o podpiranju separatizma. Tako so po neuspehu graditve stanovske dr‘ave
v Avstriji, omenjali kot vzor zlasti Salazarjevo Portugalsko, Francovo [panijo, Petainovo
Francijo in [vico.55
Tako je bilo ob obstoje~ih sti~nih to~kah med nacizmom in katolicizmom (protisemiti-
zem, protiliberalizem, protikomunizem, boj proti framasonstvu, korporativizem), po Koro{~evi
odlo~itvi za naslonitev izklju~no na nem{ko nacisti~no politiko poleti 1940 potrebno le {e
bolj odlo~no poudariti nekatera stali{~a (npr. o gnilem zahodnem kapitalizmu),56 da je bilo
delovanje na idejnem podro~ju kompatibilno, ne pa tudi identi~no z nacisti~nimi predstava-
mi o dru‘beni ureditvi in tako skladno s pri~akovanji nem{kega vodstva.
Ob vsem zapisanem ne moremo v celoti pritrditi mnenju Koro{~evih kritikov, da je bila
Tisova Slova{ka »priljubljeni sen slovenskega klerofa{izma«. Pomenila je le mo‘no dr‘avno
tvorbo, ki bi omogo~ila pre‘ivetje Slovencev v primeru razpada Jugoslavije in prevlade sil
Osi. V vojnem spopadu z zahodnimi demokracijami se je zdela zmaga sil Osi neizbe‘na v
dolo~enih ~asovnih obdobjih od kapitulacije Francije poleti 1940 pa do napada nacisti~ne
Nem~ije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. Na idejnem podro~ju pa je notranja ureditev
Tisove Slova{ke v precej{nji meri ustrezala predstavam o dru‘beni ureditvi, ki so se izobliko-
vale v SLS v drugi polovici tridesetih let. Ideolo{ke usmeritve SLS sicer ne bi mogli imeti za
fa{isti~no oz. nacisti~no, ker jo je na~eloma zavra~ala, ~eprav se je izkazala v mnogih vidikih
za sorodno in kompatibilno s fa{isti~no in nacisti~no ideologijo. Zaradi specifi~nega razvoja
mednarodnih dogodkov v drugi polovici tridesetih let, se je izkazalo, da sta oba dru‘bene
modela, kljub razlikam, lahko v dolo~enih okoli{~inah kompatibilna – zato tudi obojestran-
ska prilagoditev, kot se je pokazalo tudi v Koro{~evem primeru, ni bila preve~ zahtevna.
80 B. GODE[A: TISOVA SLOVA[KA – »PRILJUBLJENI SEN SLOVENSKEGA KLEROFA[IZMA«?
S u m m a r y
The Slovakia of Josef Tiso – »A Favorite Dream of Slovene Fascist-Oriented Clergy«?
Bojan Gode{a
In May 1940 Anton Koro{ec, leader of the Slovene People’s Party (SLS), met with the Slovak
president Josef Tiso in Bratislava. After the capitulation of France, when Koro{ec perceived a close
cooperation with the Nazi Germany as the only possible solution for Slovenia, there was a rumor in the
liberal circles that the SLS supports the idea of Slovenia under the German protectorate after the exam-
ple of Slovakia. After the Second World War, historians further confirmed these speculations by main-
taining that the Slovakia of Josef Tiso was »a favorite dream of Slovene fascist-oriented clergy. » But
the attitude of the SLS toward Slovakia and toward political decisions of Slovak leaders was not con-
stant throughout the second half of the 1930’s. It was based on the SLS’s national and political ideals,
which, although somewhat altered, were still the federate state of Yugoslavia. While the SLS thus
supported Slovak tendencies to reorganize the federal state of Czechoslovakia, Slovene Catholic new-
spapers were less than enthusiastic about the establishment of an independent Slovak state in the spring
of 1939. Yet this negative attitude became much more neutral in the spring of 1940, when the shadow of
the Second World War was already looming very near, and the decision for an independent state beca-
me much more understandable. While the Slovene Catholic press stopped passing judgment on the
situation in Slovakia later on, this did not denote that the case of Slovakia was no longer of any interest
to the leaders of the SLS. With the altered political situation after the beginning of the war and especial-
ly after the complete predomination of the Axis Powers in Europe in the second half of 1940, Slovakia
became relevant once again, especially in case the state of Yugoslavia should disintegrate, which the
leaders of the SLS did not wish. In such circumstances, the leadership of the SLS felt that the action that
Slovakia had taken in the past might be convenient for Slovenia as well, both nationally and ideally.
Tiso’s Slovakia therefore denoted to the SLS but a possible state formation that could ensure the survi-
val of Slovenia in case of possible disintegration of Yugoslavia and the victory of the Axis. Furthermo-
re, the SLS felt that the internal political arrangement of Slovakia as a Catholic country with provinces
would correspond to its own notions about the political and social arrangement of Slovenia as formed
by the SLS in the second half of the 1920’s.