V prosvctne orgaiuzacije ul Zlvljaifa in dela. Odličnost človeka je v njegovem duhu. Zdravje in moč telesa je gotovo velika dobrina, še večja pa je bistrost in sila duha. Iz tega sledi za poedinca nujna dolžnost, da mora negovati, gojiti, izobraževati svojega duha. Ako kdo zanemarja duhovno stran svojega bitja, zanemarja ravno to, v čemer je bistvo in odličnost človeka. Še bolj nam postaje jasna velika važnost duševne izobrazbe, ako jo posmatramo ne s stališča poedinega človeka, marveč s stališča celega naroda. Narod je skupina ljudi, skupina pa ne more biti boljša, nego so poedini člani, ki jo sestavljajo. Kakšni so posamezni ljudje, takšen je tudi narod. Kakšna drevesa, takšen gozd. Vsi želimo, da bi naš narod bil izobražen in kulturen ter da bi v tem oziru med drugimi kulturnimi narodi zavzemal visoko mesto. Ta naša želja je tem bolj upravičena, ker se zavedamo, da je naš narod primeroma maloštevilen ter se tudi glede na gmotno moč in zunanjo oblast ne more kosati z drugimi velikimi narodi. Moč našega naroda je v kulturi, in zato mora naš narod živeti iz duha ter napredovati v duševni izobrazbi. Preverjeni smo, da naš klic po ljudsko-izobraževalnem delu nl klic vpijočega v puščavi. Desetletja pred nami so nastopali veliki sinovi našega naroda kot propovedniki ljudske izobrazbe. In ljudstvo ni pred njimi zapiralo svojih ušes, marveč je skrbno poslušalo te v istini rodoljubne opomine. Duša naSega ljudstva je postala kakor njiva, ki so jo orali ter jo še vedno orjejo naši vrli izobraževalni delavci. Naša obsežna prosvetna organizacija je največja dobrotnica našega ljudstva, ob enem je pa tudi naš ponos. Ker smatramo naše ljudsko-izobraževalno delo kot eno najvažnejših. ki ga sploh moremo opravljati med našim narodom, zato ne zamudimo nobene prilike, da ne bi naše somišljenike pozvali k pomnoženemu delu na širokem polju ljudske izobrazbe. V mnogoterih krajih naše domovine je v tem oziru še dosti nezoranega polja. Ponekod so bile brazde potegnjene, manjkajo pa sejalci, ki bi sejali klena zrna duševne izobrazbe. Torej na delo! V naša prosvetna društva več življenja! Knjige ne smejo ležati zaprašene, časniki ne smejo ostati neprečitani. V naša izobraževalna ali bralna društva več žive besede! Nekdaj se je po društvih vršilo več predavanj, več podučnih tečajev. Spomin na te čase živahnega dela mora biti opomin k obnovljenemu delu. Kakor naj ne bo župnije brez izobraževalnega dru štva, tako naj ne bo društva brez živahnega, dobro urejenega izobraževalnega dela. Raztegnimo to delo na vse: na može, na žene, zlasti na mladino. Da, zlasti na mladino! Velik, žalibog prav velik del naše mladino tava okoli izven naših organizacij. Za svoj duševni napredek se niti najmanj ne brigajo, drugi pa tudi ne storijo ničesar za nje. Spričo tega nad vse žalostnega dejstva je treba i mladini i odraslim poklicati v spomin resne besede vclikega ljudskega učitelja in prosv i;-^'a škofa Slomšeka: »Kdor mladosti čas /.amudi in se pridno ne uči, bo vse svoje žive dni in tudi v večnosti na zgubi.« Koliko je danes mladeničev in mla* denk bodisi po mestih, bodisi po trgib in na deželi, o katerih je treba reči, da so že na zgubi. Zamudili so dragocenJ čas mladosti, niso se učili, niso se izobrazili. To pomenja za nje vellko, morda celo življensko zgubo. Koliko je v naSi Sloveniji mladih ljudi, ki so v moral« nem oziru izgubljeni. Ali naj mirna gledamo, kako se število takih izgubIjenih pomnožuje?! Ali naj prepuščamo mladino tistim, ki jo vzgojujejo 8 knjigami kakor »Kontrolor Škrobar«, io s povestmi kakor: »Papežinja Ivana«, »Pater Kajetan« in »V krempljih inkvizicije«?! Ako se to zgodi, potem tužna nam majka domovina! Komur je pri srcu blagor mladine In domevine, komur je mar za napredek naroda in države, ta ne bo sedel križem rok, marveč se bo zganil ter prijel ZB delo na polju mladinske organizacije. Naj raste, se širi in napreduje naš vrlf Orol! Kjer za to organizacijo niso ugodne prilike, naj se zasnujejo ali obnovijo in poživijo mladeniške zvcze, ki so nekdaj rodile toliko krasnih uspehov, z« mladenke pa dekliške zveze. Zimski fia* ne sme biti čas zimskoga spanja, ma_> več živahnega prosvetnega dela. S širjenjem prave ljudske prosvete delujemo najbolje za državo in njen napredek. Nujen predpogoj za napredek bodisi posameznika bodisi države je prosveta in izobrazba.