SLOVENSKI DOM limmm NAS DRUGI DOM OBISK SLOVENSKIH POSLANCEV i^ktobra so slovenska društvu v Dubrovniku, Splitu in Zagrebu obiskali člani Komisije /a Slovence v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru Republike, ki jo je vodil predsednik komisije Franc Pukšič. Srečanja z vodstvom Slovenskega dom Zagreb in Zveze slovenskih društev na Hrvaškem sta se tideležila tudi veleposlanik Peter Bekeš in svetovalka na veleposlaništvu Irena Mramor, Pogovor je hit odprt in sproščen. Poslanec Pukšič je menil, da Zveza premalo skrbi za društva in jih slabo obvešča o dogajanju v Zvezi. To u:ij hi veljalo predvsem v primeru društva Lipa iz Dubrovniku. Pripombo sta predsednik in potpredsednik Zveze. Darko Sonc in Franc Strašek. argumentirano zavrnila. Pokazala sia dokumente, ki dokazujejo, da je za številne nerešene zadeve v omenjenem društu odgovorno njegovo vodstvo I nezadostna finančna sredstva zn programe, prostori drušiva, skromna zainteresiranost članstva .. ). liane PukSič je predlagal, da vodstvo Zveze večkrat obišče slovenska druilvu mi Hrvaškem in jim po potrebi pomaga reševali težave, tudi s pusicdovanjc pri organih lokalne samouprave. Franc Slnišck je Francetu 1'uk.siču predlagal, da bi bilo dobro, če bi komisija k sodelovanju povabila rudi predsednika Zveze Darku Sonca ¡•'rune Strašek SEJI UPRAVNEGA ODBORA i/pravni odbor Slovenskega doma je -11. oklnbra podrobno obravnaval dve temi: uresničevanje iltrjuvnusli v prvem polletju in volitve v hrvaški sabur. Upravni odbor je ocenil, daje bil program izpeljan kakovostno, da je polekill v skladu z načrti. z nekaj izjemami zaradi prenovitvenih del v drušlevnih prostorih. Nekalere tlejuvitosti smo /al» prenesti v drugo polletje. Zanimiva je bila ludi razprava o volilvah. Slališče upravnega odbora je bilo, dn slovensko manjšino lahko v hrvaškem saboru zastopa le Slovenec, da pa Slovenec lahko /ttslopa tudi druge narodnostne manjšine na I Irvaškem, I Ipniviii odbor je sklenil. da bo Zvezi slovenskih društev predlagal, da kandidira samo enega kandidata, in sicer predsednika Zveze Darka Sonca. Vnovič seje upravni odbor sešel pred koncem Icla, 22. decembra Dogovorili smo se, da bo občni zbor Slovenskega doma 3. marca in da bo članarina za leto 2004 ostala nespremenjena in bo znašala 50 kun. Otroci in člani, mlajši od IS let, so plačila članarine oproščeni. Vpisnina v članstvo znaša 50 kun. Zanimiva je bila razprava o tem, kako zavarovati Slovenski dom pred vlomi. Takšen predrzen vdor v naše prostore se je namreč primeril 14. decembra in to sredi dneva (med 16- in 19, uro). Sklenili smo. da bo predsednik Darko Sonc s podjetjem Sokol Maric sklenil pogodbo o stalnem nadzoru prostorov s sodobna opremo. Na koncu smo se v sproščeni razpravi spomnili vseh uspehov in težav v letu 2003 Ob prigrizku in kozarcu penine smo si zaželeli lepe božične praznike in iztekli dobre želje za novo leto. Za dobro sodelovanje \ prihodnje je vsak član upravnega odbora prejel lepo steklenico penine Franc Strašek BESEDA UREDNIKA Z dvaknil .sic v mesečnem programu lahko prebrali: "Če bo šlo vse [io sreči s iiskum, bosic domov lahko odnesli ludi novo številko Novega odmeva". I i.sk je pravzaprav zadnja elapa na poli od načrtovanja do izida nove številke. In kakšna je la pol'.' Prva etapa je sestanek uredništva, na katerem se dogovorimo, kaj bomo uvrstili v novo številko, kdo bo kaj napisal ali poskrbel za prispevek in do kdaj. Druga etapa je prepisovanje prispevkov v računalnik. Tretja etapa je jezikovni pregled prispevkov. V četrti etapi avtorji in urednik vnovič pregledajo prispevke in preverijo, ali je pri pregledu oz. prepisovanju prišlo do kakšue napake ali zatipkanosti. Peta etapa je izbor slikovne opreme. Šesta etapa je oblikovanje in prelom, z dvema paletapama: 1. popravljanje napak na čmo-belem odtisu brez slik in 2, ponovni pregled in poprava napak na barvnem odtisu. Šesta in zadnja etapa je dvakratni pregled prvega končnega odtisa v tiskarni. In številka je končana, pripravljena, da jo odnesete in berete doma. Zanalašč sem uporabil besedo elapa, ne pa faza, saj je na naši poti včasih težje kot na kakšni kolesarski dirki. Tudi se mi borimo s časom, da bi številka izšla, kot smo načrtovali. Čisto razumljivo pa je, da na tej poti pride do težav in nesporazumov, Zadnje čase je bilo tega pač več. No, pa smo vseeno prišli v dvajsetštevilčno obdobje izhajanja našega časopisa. Za jubilejno 20. številko sem opisal, kako je Novi odmev odraščal od prve do dvajsete številke. Zdaj pa zadrega. Nekateri zahtevajo od mene, kot urednika, da na vsak način v vsaki številki poskrbim za prispevke za vsako rubriko. Včasih pa ne gre. Enostavno mi je nerodno nadlegovati nekoga, da piše za Novi odmev. Še posebej, če že slutim, da je tej osebi tudi neprijetno zavrniti mojo prošnjo in da bo že našla kakšen "objektivni" izgovor, da se me znebi. Ali pa več nima kaj povedati s svojega področja, Če ne gre, ne gre. Saj do sedaj, če ni bilo prispevka za kako rubriko. Novi odmev ni propadel. Bralci pa take pomanjkljivosti ali urednikove "nedoslednosti" niti nisle opazili. Na naslovnici običajno objavimo fotografijo osebe, ki jo predstavljamo v rubriki Preteklost v sedanjosti. Praviloma gre za osebo, ki ni več živa. Spomnim se pogovora o tem, da bi opisali vse Slovence, ki so se uveljavili v Zagrebu. Tedaj sem omenil, da bo težko priti do podatkov. Pa mi je nekdo zviška navrgel, da bo pač treba brskati po matičnih knjigah. Glej ga zlumka: odkril mi je toplo vodo. Ne ve namreč, da sem že obiskoval matična urade, kjer so me pogosto spraševali, kje se je oseba rodila. Kaj pa vem, V neki župi iz XIX. stoletja. Ko sem na pokopališču Mirogoj spraševal za grob osebe, ki sem jo hotel opisati, so me sumili, da se ukvaijam s preprodajo grobov, Če sem izvedel za potomce opisovane osebe, sem jih nadlegoval v njihovih stanovanjih. Zgodilo seje, da sem v roke vzel telefonski imenik in klical vse naročnike s priimkom osebe, kt sem jo opisoval. Če sem slučajno zavohal, da kdo od mojih prijateljev ali znancev kaj ve o osebi, glej me nadlogo. že sem mu visel za vratom. Skoraj ni mogoče našteti ustauov, v katerih sem prosil za podatke: knjižnice, arhivi, muzeji, fakultete, založniške hiše in tako naprej. Luštno, kaj ne!'? In dobiti slike - uh, ah, oh!? Če za neko osebo, povezano z življenjem opisovane osebe, pridobim le začetnici njenega imena in priimka, me brž sprašujejo, kdo je to? Kaj pa ime? Od kod pa naj vem, če v izvirnem podatku ta ni navedeno, drugega vira pa nimam, čeprav sem brskal po leksikonih in enciklopedijah. Beseda urednika mi tudi tu in tam dela preglavice. Moraš si nekaj izmisliti za to "koiutnno", pravijo. Moraš, kot bi se reklo, "isisati iz malega prsta". Levega. Saj v desnem že dtžim svinčnik... Bodoči urednik naj te moje Besede urednika nikar ne prebere. Da ne izgubi volje. Dragi bralci, želim vam srečno novo leto (celo leto) 2004 in lep odmev. Vaš Silvin ■KxgiMiEyl SLOVENSKI DOM ssiffiim NAŠ DRUGI DOM OB DNEVU REFORMACIJE: PRIMOŽ TRUBAR Tudi letos smo v Slovenskem domu proslavili dan reformacije, juniicmhen slovenski praznik, ki je tesno povezan s Primožem Trubar-Jrni ."i. oktobra, dva dni pred praznikom, um .1 ogledali dokumentarni film Televizi-|c Slovenija z naslovom "Primož Trubar -\inn> Domini 1550". Po ogledu izrednega l dum o Primožu Trubarju se je porodila ■ lu da skupaj obnovimo znanje o člove-I" ki velja za začetnika slovenskega l ii|i>iicga jezika in našega prvega pisatelja. i )l >| ovil je 22 knjig v slovenščini in dve v ncmSiini. Primož Trubar (1508 - 1586) se h rodil v Rašici, v središču pokrajine med I (uhljano in Kočevjem, kjer seje izobliko-tiiJn osrednje dolenjsko narečje. Trubarje In vnvorico tako ljubil in bil nanjo tako po-iniMiii, da jo je povzdignil v osnovo sloven- I c(|D knjižnega jezika. Primož Trubar seje najprej šolal na Reki, njegova naslednja |mi laja na poti učenosti in spoznavanja ev-mpsliega sveta pa je bil Salzburg, kjer se je mi il nemščine, latinščine in glasbe, slišal pa K ludi za Lutrov nauk. Vključeval se je v intelektualni krog tedanje renesanse. Zelo ............ je bil stik z Erazmom Roter- iliimskim - humanistom, ki je pripravljal ii l m mučijo in bil osrednja osebnost tedanje I uope; njegova ideja je bila. da bi moralo luii Sveto pismo dostopno vsakomur in da i n ic Ireba prevesti v ljudske jezike. Kate-1 m iii (Catechismus) Primoža Trubarja je pi ui slovenska knjiga, ki je bila namenjena rm Slovencem. Za to delo je Ivan Cankar dejal, da gre za "največje m najpomembnejše delo slovenske reformacije, eno največjih del sploh ' 1 jHidovini slovenskega naroda." Navodilo za branje Katekizma - Abe- ■ ■ dmij in poznejši prevod Biblije sta bila skozi stoletja temelj standar-In,.....slovenskemu jeziku. Katekizem je bil natisnjen leta 1555 v Tu- bingenu; - zaradi tedanjih razmer ga je izdal anonimno. Podpisal se je kot "en perjatel vseh Slovencov". Protestanti so razvili pravo proizvodnjo slovenske tiskane besede. Ljudje so začeli knjige brati v krogu svoje družine, tako se je tiskana beseda iz cerkvenih prostorov preselila v domove. S knjigo so Slovenci kot narod dobili osebno iskaznico, ki jim je ni bilo mogoče več vzeti. "Ta pfii dej 1 tiga noviga testamenta" je usoden za vsa nadaljnja stoletja. Trubarje začel misliti tudi na Hrvate, da bi se dobre krščanske knjige v hrvaški jezik prav prevedle in natiskale. Za hrvaški tisk je uspel uvesti latinico, kar je pomembno zgodovinsko dejanje. Trubar je vplival na Antona Dalmata in Štefana Konzula, da sta ustvarila temelje hrvaške protestantske književnosti. V Sloveniji so Trubarja obdolžili, daje v svojih slovenskih knjigah tiskal zmotne nazore. Preselil seje v Urach, kjer so izšle knjige v glagoljici, cirilici in latinici. Izdal je "Slovensko cerkov-no ordningo" kjer je izrazil zahtevo po slovenski osnovni šoli in zahtevo po pravici do uporabe slovenščine. Leta 1564 je v Ljubljani uredil protestansko cerkev. V svoji domovini je žal doživljal razočaranja. Zadnja leta svojega življenja je Trubar preživljal v Derendingenu v svojem vinogradu. K njemu so hodili od vsepovsod slovenski študentje, ki jim je delil pamet in kruh. Jurij Dalmatin sodi med tiste, ki so sprejeli Trubarjevo duhovno dediščino; on naj bi nadaljeval negovo delo. Trubarjeve besede so bile preproste in jasne, namenjene ljudstvu, ki je knjigo dobilo prvič v roke. Njegov slog je bil pozno renesančen, poln mukotrpnega iskanja in poučne narave. Trubar je bil bojevnik, ki se je moral vsepovsod boriti, urejati in iskati edinstvene rešitve -povezane s slovensko problematiko. Kot učen mož in ponosen Slovenec si je dopisoval s knezi, kralji in cesatji. največjimi teologi, poznal je vse, kar so v tedanji učeni Evropi poznali. Trubarje bil ena najimenitnejših in najizrazitejših osebnosti svoje dobe na Slovenskem. Po knjigi "Znameniti Slovenci" Jožeta Javorška priredila Cveta Matko SLOVO OD STAREGA LETA 29 , decembra smo se člani I ' cnskega doma zbrali, da bi se 1 "»Idi» poslovili od starega leta 'lili I111 prestopili prag novega leta '"H K u! po navadi je bila tudi to-linl dvorana polno zasedena, tln'i|i* pa na višini. Za dobro ........... je bilo na voljo dovolj do- Inc ]it|aCc in prigrizkov, za dobro razpoloženje pa je poskrbel naš dobri znanec in prijatelj Branko Sotošek s svojo harmoniko oziroma s svojim orkestrom v eni osebi in z dobrimi domislicami. Starejši člani so se odpravili domov malo pred polnočjo, tisti, maio mlajši od 80 let, pa smo zdržali tam do jutranjih ur, ko smo se poslovili od našega zabavljača Branka, mu pomagali spraviti vse glasbene inštrumente v njegov avtomobil in mu zaželeli srečno pot domov. Nato pa smo se na pot odpravili še sami: malo peš, malo z nočnim tramvajem do našega stalnega prebivališča. coco OBVESTILO jOruštvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945 (D1S) s sedežem v Ljubljani, Komenskega 7, je bilo ustanovljeno 9. junija 1991 in vključuje okrog 19.000 izgnancev, beguncev, prisilnih delavcev in drugih žrtev vojnega nasilja. Člani Društva izgnancev Slovenije so organizirani v 85 Krajevnih organizacijah v vseh večjih krajih po Sloveniji. V D1S so povezani tudi izgnani Koroški Slovenci, ki imajo svoje društvo v Avstriji s sedežem v Celovcu. Predlagamo, da se v Krajevno organizacijo Društva izgnancev Slovenije - Zagreb, povežejo tudi Slovenci -žrtve vojnega nasilja, ki živite na Hrvaškem. Iniciativni odbor za ustanovitev organizacije je bil imenovan 16. decembra 2003 v Slovenskem domu. Vljudno vas vabimo, da se udeležite ustanovitve Krajevne organizacije DiS -Zagreb, ki bo 27. februaija ob 17. uri v Slovenskem domu v Zagrebu. Veselima se srečanja z vami. Stanislav Kerin, predsednik incia-tivnega odbora za ustanovitev KO DIS - Zagreb SLOVENSKI DOM ssiffiim NAŠ DRUGI DOM LOVENSKI TUDENTSKI LUB: ; OPTIMIZMOM NOVO LETO N, ivudu je, ¡la se oh kuncu Ivtn ozremo saj, 5>ml uspehi in neuspehi potegnemo 0 in ua podlagi k omejenega določimo orrtete oziroma cilje za prihajajoče leto. članek ima takšen namen. Na začetku, :d enim letom je bila samo ideja. Ideja, ki a moč združiti ljudi, da delujejo. Ideja, da iko nekaj dobrega naredimo ue samo za »vence v Zagrebu, ampak tudi za širšo jav-st. V času mojega bivanja v Zagrebu sem jznal, da Hrvati zelo slabo ali pa nič ne znajo ne Slovenije ne njenih ljudi in sploh najo pojma o slovenski kulturi, pa čeprav 10 geografsko tako blizu. O vzrokih sedaj mislim razglabljati, saj mislim da nam je em jasno, da ogromno Slovencev letuje na vaškem, posluša njihovo glasbo, gleda hovo televizijo... Upam si trditi, daje pozvanja Hrvaške s strani Slovenije na višji vni kol poznavanje Slovenije s strani Hr-ške. Zdaj vidim, da bi lahko oziroma mo- cel članek posvetiti osvetlitvi nujnosti čje angažiranosti Slovenskega doma v užabnem in kulturnem življenju Zagreba. 1 pa je bilo do sedaj nemogoče brez delonja mladih, saj vemo. da na mladih svet »ji in to ni samo fraza. Ne vem, če se člani o-doma tega zavedate, ampak brez aktivne ladine je vse vaše delo, ves vaš entuzija-m zaman. Nima smisla. Kolikor mi je zna-i, je namen delovanja ohranjanje in krepi-v narodne zavesti in jezika, to pa pomeni v ladih prižgati iskrico, ne pa samo jamrati. iko je mladina nezainteresirana in kako se n ne da nič delati. Upam, da me ne boste irobe razumeli, ampak kako pričakovati, da )do mladi prihajali v Slo-dom, če pa jim č niste ponudiii. Zato je bila nujna ustano-tev Slovenskega Študentskega Kluba. Bil že skrajni čas. Vsekakor se bom v prihode kdaj vrnil k utemeljevanju in pometn-îosti te dejavnosti. V času prenove prosto-■v smo vzpostavili stike z ljubljansko Štu-;ntsko organizacijo (ŠOU-LJ), vzpostavili no stike z zamejskimi klubi na Hrvaškem, Italiji, Avstriji in tudi s Sarajevom. Tudi z ariborskim SOU-om imamo v pripravi ■ojekt srečanja zamejcev v Mariboru. Sode- lovati smo začeli tudi s Klubom mariborskih študentov (KMŠ). Sodelovali smo na Dragi mladih v Piranu, na Škisovi tržnici v Ljli-bljanif Novi odmev 6/2003). Vcleposln uištvo nam je obljubilo pomoč. V pripravi si> projekti za leto 2004, s kirlcrimi bolim kanili dimli na razpisih Ministrstva /u kulturo, Urada zu zamejce in Slovence po svetu, Urada /a mladino, ledensko smo začeli izvajali plesne vaje. N>i|ho[j pomembno pa je, da se je oblikovala ekipa, ki jc pripravljena delati, ( 'oprav sem pred začetkom delovanja naivno mislil, da bomo že prvo leto dosegli zastavljeno cilje, sem zadovoljen s storjenim do danes. Kot je razvidno iz zgornjega odstavka, smo bili za prvo, začemiško lero kar dejavni seveda pa je resnična uveljavitev še pred nami. To je bilo na kratko o delovanju v preteklem letu. Sedaj pa se obrni mo v prihodnost in poglejmo, kaj nameravamo storiti letos. Januarja bomo poslali predloge projektov na naslove pristojnih ministrstev. Prijavili bomo projekte koncertov, gledaliških predstav, raznovrstnih predavanj, glasbene delavnice, likovne delavnice, literarnih večerov, filmskih večerov,,. Formalno bi začeli delovati marca, ko bomo. upam, dobili vsaj del potrebnih sredstev. (Pred tem bomo januarja izpeljali filmski večer, na katerem bodo kratke filme predstavili mladi ustvarjalci z avstrijske Koroške. In tudi en koncert mislimo izpeljati še pred februarskimi izpitnimi roki.) Pred tem bomo januarja v sodelovanju z mednarodno pisarno ŠOU-a LJ pripravili potopisno predavanje o Indiji; aktivno sodelovali s staršimi člani pri organizaciji proslave ob slovenskem kulturnem prazniku 6. februaija. Meseca februarja bomo delali na (mqrc-maj) realizacijo projektov za spomladanski del sezone. Za mesec marec lahko napovem literarni večer s slovenskimi avtorji, pogovor Petra Žerjavica, dopisnica Dela z eminentnim gostom (po vsej verjetnosti z dr. Janezom Potočnikom, ki je vodil slovenska pogajanja z EU), nastop glasbeno-hterame skupine Autodafe iz Ljubljane s pisateljem in pesnikom Matjažem Pikalom kot frontmanom, O datumih boste pravočasno obveščeni. Do konca aprila želimo dokončati našo spletno sUan. V teh treh mesecih želimo izvesti 3 koncerte, 3 predstave, 3 predavanja, 2 delavnici .Vse to seveda zraven tedenskih dejavnosti (ples. glasbena sekcija, dramska sekcija) Kot je razvidno, nas čaka kar precej dela, zato še enkrat pozivam vse, ki so kakorkoli zainteresirani, naj se nam pridružijo in obljubim, da vam ne bo žal. Zaenkrat naj bo to dovolj, do naslednje številke pa lep pozdrav in uspešen začetek novega leta Simon Medved OTON ŽUPANČIČ -125. G0DIŠNIICA R0DENJA Dn 'ruštvo Hrvatsko-siovenskog prijateljstva je u prostorijama društva Slovenskog doma u Zagrebu 26. novembra održalo večer posvečenu 125. go-dišnjici rodeuja Otona Župančiča. To je istovre-meno predstavljalo druženje i suradnju članova obaju društva, kako je pri likom otvaranja priredbe naglasio predsjednik Slovenskog doma Darko Šonc. Prije samog programa posvecenog Otonu Zupančiču održanaje redovna godišnja izvještajna skupština Društva hrvatsko-siovenskog prijateljstva. U kračem ¡zlaganju predsjednik Društva Ati-drija Karafiiipovič iznto je rezultate rada u prošloj godini i predložil) plan rada za iduču. Program posvečen Zupančiču započeu je ¡zlaganjem Polone J u-riuič o životu i radu slovenskog pjesnika. Njegova pjesnička slvaranja podkrijepio je Ivica Kunej recitiranjem nekoliko matije poziuitih pjcsmkovih pjesuma: Izjava, Kuj ine, Ribnik, Kdaj v ljubezen, Ples je šumel. Vprašanja, te Medu nižam u hrvat-skonr prijevodu Luke Paljctku. U daljnjem umjet-ničkom dijelu programa Božidar Brajkovič, tenor (višegodišnji član Mariborske opere), uz klavirsku pratnju Dražena Boiča (inače organisla) olpjevao je: Popevke sem slagal, Jalla-Jnltu, Marica dušo, Zagreb-Zagreb. ariju iz opere Prodana nevjesta Bedriha Smetane i ariju iz Verdijeve opere Travia-ta. Mlada članica l.eila Voiini, violina, uz klavirsku pratnju Ane Pavlina lubje učeniee Glasbene škole Lisinski) svirtilo su dvijc krače skladbe i lo Pjesme od Cajkovskogii i Marš lovilcu od ('url Maria von Webern. Nn kraju na zamolbu predsjednika Andri-je Karalilipovičii ohnilin se priredbi prisutan veleposlanik Republike Slovenije Andrej Peter Bekeš improviziranim govorom I kako je sam rekao), ali nudasve itadaluimini riječima nu slovenskom jeziku (i vlasliliim hrvatskimi prijevodu) o pohvalnoj su-radnji dviiju društuva. U.S. SSSffiW NAŠ DRUGI DOM SLOVENSKI DOM RAZSTAVA SEVERINE TROŠT ŠPROGARl 17 deccmbra je bila v Slovenskem domu nt.. la/stiive Severfae Trošt Sprogar iz Tr- l.....Il Hodila seje 15, avgusta 1963 v Celju. i......iIh jc Milo /.a oblikovanje in diplomirala na Mmleiniji /a likovno umetnost v Ljubljani. Po pi ilhimi besedi predsednika Slovenskega doma lloilni .Siinrii je o slikarki spregovorila Mateja i ■ i m 11 Avtorico je opisala kol osebo, kije priljubili mi med ljudmi, še posebej v šoli. kjer poučuje. Za razliko od drugih ■ • n. lin /trn namreč uporabljati irendovske najstniške izraze, kot so ful, |>>i lulk. pa Je kakšnega. o strokovnosti avtorice sta nekaj besed v i nki ub vabilu zapisala prof. N. Razboršek in dr. Cene Avguštin. Ob ■i ■ itvi razstave ¡e o sebi spregovorila tudi umetnica sama. Za svoje sli-l. pmvi, dit so njena biografija in podoba, istočasno pa tudi čas drugih, lun i u1 mi slike hote in nehote ujela resnične in neresnične predstave o ■ in m l ml i drugih. Podobe sveta, ki nam ga prikazujejo njene slike, so tli ii^iičiic kol pri ostalih slikarjih. To ni svet, ki smo mu vajeni reči, da je . iiiiVn, lemveč svet, kakršnega doživlja slikarska oseba. Pri slikanju i...... ne uporablja čopiča, slika s prsti in zidarsko lopatico, ker želi do.....bi m barvno strukturo. Največkrat slika ob glasbi. Njeni priljubljeni «nalivi so ptice, mačke, strašila, svečniki, goslači, bajeslovni liki in lin i hudje. Otvoritev sta popestrila mezzosopranistka Marica Kolega m li .m Hutoš, ki jo je spremljal na klaviiju. Program; arija Habanera iz 111 ■ u n e opere Carmen. Tostijeva Serenada in Curtisovo Nehvaležno sr-l'o otvoritvi razstave seje nadaljevalo druženje in pogovor z umetni- Urs RAZSTAVA IVANA KOSMOSA v okviru sodelo-nijii med slovenskimi lin Ivi na Hrvaškem min v Slovenskem domu i /ugrebu organizi-■'h ru/slnvo slikarja I mm Kosmusa. člana .......»kegn društva Tri, 11- i. Spliln. Olvoritev razstave je bila 22. ok-Inliin l'u pozdravu predsednika Slovenskega .....i Diirkii Sonca je spregovoril predsednik t." i ip,lep društva Triglav Boštjan Kordiš, i i. i -tu/il zadovoljstvo, ker je priložnost za i .I iiivilcv v Zagrebu dobil član splitskega ini Ivii Nu kratko je predstavil bogato Ijubi-' ii 11- dejavnost Triglava, med katero izstopa- ■ ju ■ l,i /bor, Iblkloma skupina, čipkarstvo in M .n I u sekcija, ki jo vodi Ivan Kosmos. Ivan i ......... '.e je rodil v Brežicah 19. junija leta I'H I 'i 'ilikurstvom se je začel ukvarjati v os......i ili in je že leta 1955 sodeloval narepu- ti i 'm lekmovanju v Ljubljani. Po osnovni ■ n ii ic pni odpeljala v Pulj, kjer je obiskoval Mornariško tehnično šolo, Svojo delovno dobo je preživljal na ladjah kot potapljač, pozneje kot inštruktor. Živel je v Pulju, Pločah, Šibeniku, zadnjih 21 pa živi v Splitu. Po upokojitvi seje popolnoma predal slikarstvu. Slika v tehniki svinčnika, pastelah, krede, največ pa v olju in akvarelu. Motivi njegovega slikarstva so voda, IVAN KOSMOS i oziroma moije, pogosto ladjice, stare stavbe, vasi iz Dalmacije, cerkvice in cvetje. Na svojih slikah ni pozabil rojstne dežele Slovenije. Osli-kal je njene vinograde, jezetja in reke ter stare arhitekture Primorske in Krasa. Sodeloval je na skupnih razstavah na Hrvaškem in v Sloveniji. Na razstavi v Slovenskem domu se je predstavil s 23 slikami v tehniki olja na platnu fSplit, Bled pozimi, Plitvice pozimi, Roža .,.), olja na lesonitu (Maki, Dalmatinska kala ...), akvarela (Ribarice na sidru, Vaša hiša na Krasu ...) in tempere (Jugo, Parangal ...). Razstave v Slovenskem domu, kot je sam povedal, namenoma ni zastavil temetsko temveč raznovrstno, saj mu je to omogočilo prikaz svojih doživetih in ustvarjanja. Otvoritev razstave sta popestrili so-pranistka Ivana Krajina in pianistka Lana Bradic. Ivana nam je zapela arijo Hanne iz Le-haijeve operete Vesela vdova in arijo Julije iz Gounodove opere Romeo in Julija. Zahvaljujemo se profesorici Snježani Bradic, daje omogočila njun nastop. Ivana je s svojim petjem navdušila občinstvo, saj je bilo očitno, da veliko obeta v svoji bodoči pevski karijeri. Nagrajena je bila z dolgotrajnim ploskanjem. Po programu in uradni otvoritvi razstave so se nadaljevali druženje in pogovori s slikarjem. Sij SLOVENSKI DOM ssiffiim NAŠ DRUGI DOM NASTOP MPZ "A.M.SLOMŠEK" V DOBOVI K povabiio župnijskega urada Dobova in kulturnega društva Zvezda iz Dobove seje Mešani pevski zbor "A.M.Slomšek" 23 novembra udeležil tradicionalnega srečanja in revije odraslih cerkvenih pevskih zborov v Marijini larni cerkvi v Duhovi. V2 novembra je bila sveta Cecilija, 23, novembra pa je bila nedelja Kristusa kralja. Prijemu in lepo je, ko se pevci srečamo, zapojemo svoje najljubše pesmi in izmenjamo izkušnje, Vsak /bor lelns jih je bilo devet - seje predstavil z dvema pesmima. Nas zbor je zapel Kyi ie lileison In < lloria našega zborovodje prof. Vinka Glasnoviča. Vsi zbori skupaj sinu zapeli šlin skladbe: Najlepšo pesem zapojmo devici Ceciliji, V. Vodopivca, Povsod Boga, Moreav - Kimovuc, Lauretanske pete litanije /. odpevi in blagoslovom. Hvala večnemu bogu, M. Haydn. Dirigiral je naš zborovodju prof, Vinko Glasnovic. Po končani reviji smo se vsi udeleženci zbrali, se po gostili, zapeli neuradno - in se zahvalili za vabilo. Z avtobusom od "Mažuranca" prek meje, do Dobove in nazaj ni bilo problemov. Do Mažuranca. Olga Tkalčec MEŠANI ZBOR SLOVENSKI DOM Tudi letošnjo sezono smo začeli spočiti in polni želje po petju in druženju. Pomembno je namreč oboje, tudi naše druženje po pevskih vajah in nastopih. Pogovarjamo se o naših dopustih, na moiju, v gorah. Začeli smo že s pripravami za nastop v Stični. Pojemo nove in stare pesmi ter se pripravljamo na nastope. Sodelovali bomo na tradicionalni prireditvi Primorska poje, vendar še ne vemo, kam. To bomo seveda zvedeli pravočasno. ('e ne štejemo nastopa ob slovenskem kulturnem prazniku v Slovenskem domu, ho udeležba na prireditvi Primorska poje naš prvi nastop v letu 2004. Pripravl jamo se seveda še na druge nastope, vendar jih bom podrobno predstavila potem, ko bodo že za nami, Takrat bo o njih mogoče napisati kaj več. Za zdaj pojemo, se borimo s prehladi in vnetimi grli, a se ne damo. Prihajamo na vaje in če ne moremo peti, vsaj poslušamo in se laku učimo, /a leto 2004 načrtujemo veliko nastopov in verjamemo, da se bodo načrti uresničili. V naslednji številki Novega odmeva pa boste o našem zboru z a goto lahko prebrali še več. Mirmlava-Maria Bahun MARTINOVANJE Kot vsako leto je bilo tudi letos 12. novembra v Slovenskem domu martinovanje, vendar nekoliko drugačno kot ponavadi. Ni bilo ustaljenega protokola in ceremonije, smo pa imeli lepo predavanje o zdravju in vinu. Uvodoma je spregovoril predsednik Darko Sonc, nato pa je predaval doktor medicinskih znanosti in specialist za bolezni srca in ožilja iz Novega mesta Peter Kapš. V zanimivem predavanju je nanizal zgodovinske podatke o trti in vinu, s projektorjem je prikazal tudi vse sestavine vina in njihove učinke na človeški organizem. Povedal nam je, da vino v majhnih količinah tu škodljivo, je pa strup, če ga užijemo preveč. Priporočil nam je, da ga popijemo dnevno samo kozarček ali dva, največ Iri, vendar ne dvedecilitrskih ali večjih. Predavanje je bilo zanimivo, vendar ne vsem, saj so nekateri prihajali v dvorano čisto ob koncu, |- drugi pa so odhajali med predavanjem in se vračali s polnim kožar- J cem. Po predavanju smo pokušali dve vrsti vina: tiankinjo in laški rizling, to je rdeče ¡n belo vino, ker črnega vina ni, kot smo zvedeli na predavanju.V klepetu, ki je potekal ob dobri kapljici, so nekateri godrnjali, kakšno je to martinovanje, da nismo krstili vina in podobno. Res je, ni bilo stereotipno,bilo pajeza-nimivo. poučno in tudi veselo, saj smo po stari navadi zaplesali ob naših valčkih iii polkah in prepevali lepe slovenske narodne pesmi dolgo v noč. Imejte se dobro do martino-vanja prihodnjega leta. MH SLOVENSKI DOM iWWYIqV| NAŠ DRUGI DOM SREČANJE S TOLSTOJEM iii .1 lnlsfuja (1828 - 1910). Večerje bil izredno dobro obiskan tudi po ■i hin posebnega gosta, pravnuka slavnega književnika in zgodovinarja \ liulluiira (Ijiča Tolstoja. Tolstoj je živel in ustvaijal na Jasni Poljani. n|i i'ov pravnuk pa je upravitelj lepo vzdrževanega posestva. S svojim liii'iliiviinjcm nam jepobliže predstavil umetnikovo življenjsko in ustvar-ililii pni, Spregovoril je tudi o velikem številu potomcev, ki so razsejani jm rclem svetu. Po predavanju je bila odprta razstava olj na platnu Mu|r Itujbenbah. Njen slikarski opus je v predgovoru programa napisal "•i Manko Špoljarič, besedilo pa jeprebral lvica Kunej. Umetnica se |i i milili lela 1945 v Zagrebu, kjer je tudi diplomirala zgodovino umet-I." .H iiit filozofski fakulteti. Slikarstva seje učila od očeta arhitekta Nit nli l)i"i]inta, profesorja zagrebške šole uporabne umetnosti ter pri slit ">iili Nnljelki Magjera in Nikoli Kovdlu v Centm za likovni vzgojo v i h I'ii Samostojno seje predstavila že na 25 razstavah. Ob koncu pre-j in delu velikega I • ......1111 Leva Niknlaje- SLOVENSKI DOM ssiffiim NAŠ DRUGI DOM V PETEK SE DOBIMO prve petke smo po februarju pozabili, saj se zaradi obnavljanja prostorov programi niso mogli i/,va jati. Potem pa so za nekatere nastopili dopusti, /a druge pa poletne počitnice, ki so jih preživljali doma. ali pa kje na morju. Vročine so bile zares neznosne; doma je bilo prijetnejše, ker smo se lahko vsaj malo ohladili. V septembru pa smo se znova zbrali najzvestejši pelkovci. Le Silvina ni bilo. Zalo seje v oktobru pojavil v obnovljeni - modemi obleki in z gostimi lasmi na glavi in opravičilom, ker ga ni bilo v septembru. Kot razlog je ponudil tri možnosti: da je bil poklican na konzultacije o usodi petkovih srečanj, da je zamudil zaradi svoje prenove, posebno frizure, najbolj vetjetno pa seje uresničil njegov aforizem. da je tako senilen, da je pozabil, da je senilen in je enostavno pozabil na septembrski prvi petek. Prebral je deset aforizmov na račun politikov, pred odhodom pa je našel še dve bubici in ugotovii, da mu prisluškujejo. Ker je bil Marijan slavljenec, je Silvin nadaljeval na spodnji strani dvorane, kar pa ni bilo najbolj posrečeno. Prišle so samo štiri slavljenke, te pa niso bile preveč zgovorne pred mikrofonom. Nadaljevanje je sledilo v klubu Naša dežela, v dvorani pa seje ob dobri glasbi tudi zaplesalo. Novembrska srečanje je bilo zelo pestro. Mlajšega kolega ni bilo takoj no spregled, pa seje Marijan pritoževal, da spet ni Siivina. ker je postal pravi pozabljivec. Naenkrat je Silvin privihral ves zasopel in se opravičeval, daje še od zadnjič ves zmeden, da gaje zmedel program prireditev v domu. kjer je prebral, da bomo Martinovali dan po Martinu.To ga je zavedla in je mislil, daje tudi petkovo srečanje en dan pozneje. Španska rapsodija pa je pomaknjena za en dan nazaj, da bi si lahko kolektivno ogledali nogometno lekmo med Slovenijo in Hrvaško. Dilemo, za koga navijati, pa je rešil naš slogan za volitve za slovensko manjšino. Ugotovil je, da bodo tako in tako zmagali naši in istočasno izgubili naši, ali pa obratno. Povedal je nekaj parodijskih stavkov, kar je za njega običajno, na račun volitev, izjav o ttjih in plakatov. Najbolj mu je bilo všeč to. da se pojavljajo "nove sile" s starimi obrazi in z nasmehom Moue Lize, za katerega še ni raziskano, kaj je v njem dobrega za naše politike. Opravičil seje, da mora hitro domov, da se naspi, ker je jutri zadnji dan. da ugotovi, če je v volilnem imeniku zapisan kot Slovenec. Priporočil je vsem, da storijo enako, da se prijavijo kot Slovenci in da na volišču dajo svoj glas za našega kandidata Darka Šonca. Marijan je nato povabil gosta v progTamu. gledališkega igralca in člana Slovenskega doma Evgena Fraokoviča, ki je v medimurskem narečju recitiral dve pesmi Stjepana Krtmesa, prav tako našega člana. Ta se lahko pohvali s svojimi devetimi knjigami poezije in proze. Oba sta dobila buren aplavz, saj so vsebino besedil v narečju vsi dobro razumeli. Gospod Evgen pa je obljubil, da bo še sodeloval na naših srečanjih. Marijan je nadaljeval z veselimi šalami, ki so dodobra nasmejale vse prisotne, potem pa je povedal, koliko je slavl-jencev v tem mesecu, žal pa ni bil prisoten nihče od njih. Edina slavl-jenka z začetnicami M.M.B. pa se je pojavila z veliko zamudo. Sledila je vesela glasba in tudi zaplesali smo. Decembrski prvi petek je bil na Miklavževo. Ko je Marijan že zabaval prisotne z branjem duhovitega besedila, je na oder prišel Silvin, s čepico dedka Mraza na glavi, Pozdravil je: "Dober večer dragi otroci od stotega leta navzdol". Opravičil se je, da je prišel sam, ker pač ni mogel dobiti koalicijskih partnerjev, niti podpisov, da bi oblikoval stabilno Miklavževo skupino parkluv in angelčkov. Spomnil je, daje bila pred 2. svetovno vojno v našem društvu ena od najbolj pomembnih prireditev prav Miklavžev večer, ki pa so ga pripravili ločeno za otroke in odrasle. Potem je iz vrečke stresel, kot je dejal, simbolično darilo: kup jajc. Povedal jc, da sicer ve, da ni velika noč, vendar pa je po metanju jajc na predvolilnih zborovanjih iz izjave nekdanjega ministra zvedel, da je to znak demokracije. Ovojnice, ki jih je privlekel iz vrečke, pa so znak korupcije; po izjavi nekdanjega ministra je pravzaprav vsaka vlada v demokratičnih državah na nek način korumpirana in je torej tudi to znak demokracije. V vrečki so bile tudi politične knjižice. Marijana je prosil, naj jih predstavi na enem od naslednjih srečanj. Nato je darila pospravil v vrečko in odšel s pozdravom, da mora pohiteli, saj morda najde kakšnega parkla ali angelčka. Kot taka sla se mu pridružila Slavko za parkla in Mira za angelčka, pa su izginili za šankoin v "Naši deželi". V nadaljevanju smo čestitali slavljencem, ki jih ni bilo veliko, je pa bilo veselo, saj so bile šale duhovite, glasba pa dobra za ples. Za konec pa še tole: NE POZABITE! Prvi petki gredo naprej, tudi če niso najavljeni v programu, kar pomeni, da je srečanje že samoumevno. Zato se spomnite v začetku vsakega meseca, da vas v petek pričakujeta v domu starejši in mlajši kolega. Jeho OKROGLA MIZA V CENTRU ZA ČLOVEKOVE PRAVICE ZAGREB Center za človekove pravice v Zagrebu je 22. novembra pripravil okroglo mizo o izvajanju Ustavnega zakona o pravicah narodnostnih manjšin Republike Hrvaške v predvolilnem času. Povabljeni so biii predstavniki manjšin v Republiki Hrvaški, poslanci manjšin v hrvaškem saboru ter predstavniki vladnih teles in nevladnih organizacij, ki se ukvaijajo z zaščito in promocijo človekovih pravic. Zvezo sloven- skih društev na Hrvaškem je predstavljal njen podpredsednik Franc Strašek. Uvodoma sla prof. Žarko Puhovski in prof. Siniša Tataiovič obširno pojasnila določila volilnega zakona in določila Ustavnega zakona o pravicah narodnostnih manjšin Republike Hrvaške, ki urejajo volilno pravico manjšin ter njihovo zastopstvo v telesih lokalne samouprave in v hrvaškem saboru. Opozorila sta na številne zakonske možnosti manipuliranja v tolmačenju posameznih zakouskih določil zaradi nedorečenosti zakona. To je tudi eden od vzrokov, da so manjšine prikrajšane za pozitivno diskriminacijo na volitvah za hrvaški sabor. Diskriminacija se pojavlja tudi na lokalni ravni: zastopanost v lokalni samoupravi, zaposlitev v javnih ustanovah, sodstvo ... Navzoči so menili, da so pred nami še ene parlamentarne volitve, ki so sicer pomembne, vendar ne usodne, Hrvaška je sto- pila na pot, ki vodi v EU in Nato, k regionalnemu povezovanju in sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu. Vsaka nova vlada bo torej morala delovati v skladu s tako začrtano potjo. Iz razprave je mogoče sklepati, da je ravno sedanja vlada preprečila možnost pozitivne diskriminacije za manjšinske poslance v Saboru. Z uveljavitvijo pozitivne diskriminacije bi imeli manjšinski poslanci v Saboru močnejšo stopnjo legitimnosti. Stranke centra in stranke levice bi imele manjšinske glasove. Po nekaterih analizah je mogoče, da bi prav poslanci manjšin - zaradi pričakovanega tesnega volilnega izida leve in desne koalicije v Saboru - tokral odločili, kdo bo vladal v Hrvaški in kako se bo vladalo v Hrvaški. V takem razmerju moči leve in desne koalicije lahko pričakujemo tudi večji interes za manjšinsko problematiko na Hrvaškem. Franc Strošek flL( JVENSKI DOMNAŠ DRUGI DOM SLOVENCI NA HRVAŠKEM KOMUNJARA" .f decembra se nam je ponudi-i.i i>nI»Jhok1, da že tretjič spoznamo in» cviHi ustvarjanje našega člana lutlpu Stritarja. Prvič - knjiga |mi i|i' Drugič - prozno delo "Ča vi il ii I U ki.-", v kateri je opisal svoje ■imuunc i/ domovinske vojne. To-11 ni pni/no delo Komunjara. ki jo m vli ii opisuje kot politično-zgodo-iihkn komedijo. StragarjevD delo, ki jin |i* v Slovenskem domu predla l|nl Marijan Horn. ni pisano kot vli ilnhikn igra. Toda naziv komedija iHiniOujejo /.meda in zmešnjava na <|i i/mišljene županije, z izmišljenimi političnimi strankami, ki so na uliliisli in v opoziciji v začetku de-fhk-setih lel 20. stoletja, pa tudi du-hnMll dialogi med posamezniki na . ii m po njej ter pripombe, izrečene i•■ • il'.i-ilujočemu. Izbrani odlomki iz hi|i|v. ki sta jih zelo kakovostno in-I-11hmiUi igralca Ivica Kunej in I ii|'i-ii 1'runjknvič, so ponazorili biilv» knjige. Na avtorjevo opazko, ........... ¡/.rečeno, kdo je "komunja- II In Inliko odgovorili z vprašanjem: l iln |w ni "kumunjara". V Strugarje- iii delu bi bila povsem odveč pri-iniiiiliii, kakršno ponavadi prebere........ i|iici kakšnega film: morebit- iu piukibnost z živimi ali mrtvimi ......t,um je samo naključna. V tem je c duhovitosti tudi pogum avtor-i. Klimi» pa je to samo moja dom-i .i Ne verjame«. Avtorje natanko vdrl. kuj je hotel povedati. Kaj si l>t ili' "Komunjare" misli o "komu-HMH" ni njegovih, gre pač na dušo 'ilirim bralca. Silvin Jerman iJlovenski konzularni dnevi, organizirani leta 1993 na pobudo in v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom na Hrvaškem, so Slovenskemu domu KPD Bazovica na Reki prinesli novo vlogo po osamosvojitvi obeh držav. Ta srečanja, pripravljena z namenom posredovati informacije o reševanju številnih vprašanj in zagotoviti ustrezno pravno pomoč rojakom in tujim državljanom, so bila prvi dve leti izredno obiskana, saj se je pogosto zvrstilo več kot sto obiskovalcev, ne le z Reke in okolice, ampak tudi iz Istre, Gorskega Kotarja in otokov ter sosednjih držav. Tedaj so konzularni dnevi potekali vsak drugi mesec, izmenično na Reki in v Splitu, po vojni akciji Nevihta 5. avgusta 1995, po vzpostavitvi tedanjega Generalnega konzulata RS v Splitu, pa so prerasli v bolj ali manj redna dogajanja enkrat mesečno. Interes zanje pa je še vedno precejšen, kar vsakič dokazuje dober obisk rojakov in tujih, predvsem hrvaških državljanov. Da so konzularni dnevi postali pravo središče za pridobitev najrazličnejših informacij, pa je v veliki meri v minulem letu prispeval tudi konzul Marjan Ristič s svojim predlogom o rednem poteku teh srečanj, vsako prvo sredo v mesecu. Posebej je to dobrodošlo za številne obiskovalce iz Istre, zaposlene v Sloveniji, ki so zainteresirani za urejanje dokumentov na Reki, Pri izvedbi konzularnih dnevov pomaga Ivanka Filipan, ki je zaradi prijaznosti in posluha posebej priljubljena med rojaki. Konzularni dnevi so po besedah Marjana Rističa še KONZULARNI DNEVI V SLOVENSKEM DOMU KPD BAZOVICA NA REKI vedno zelo aktualni, zlasti na Reki. Sicer pa so na njegovo pobudo marca, junija in oktobra lani potekali tudi v društvu Triglav v Splitu, spomladi in jeseni v dubrovniški Lipi, maja pa v društvu "Dr. France Prešeren" v Šibeniku. To naj bi, kot pravi Marjan Ristič, predvsem popestrilo dejavnost društev in jih okolju, v katerem delujejo, približalo tudi kot prepoznavno mesto in stičišče različnih informacij. Neposredni stiki z rojaki so vsekakor dobrodošli za učinkovitejše reševanje njihovih problemov, obenem pa so priložnost opraviti tudi marsikatero koristno delo administrativne narave. Ristič dodaja, da je med rojaki na Reki ves čas v ospredju vprašanje državljanstva RS, za starejše Slovence po rodu ali njihove potomce, med hrvaškimi državljani pa je v zadnjem času največji interes za pridobitev dovoljenja za prebivanje iz naslova študija ali zaposlitve v RS. Sicer pa dnevni red, poleg teme državljanstva in dovoljenja za prebivanje v RS, običajno obsega različne zadeve: potrjevanje potrdila o žive-tju za slovenske upokojence, informacije o preselitvi v RS, prodaji podedovanih nepremičnin in pogojih zaposlitve v RS {slednje je aktualno predvsem za zdravnike), študiju in možnosti pridobitve štipendije, gospodarskih investicijah, odkupu stanovanj v lasti slovenske pravne osebe in priznavanju pokojninskega deleža za delovni staž v RS, ob nedavno aktualnih volitvah pa tudi vprašanja o kandidatih za slovenskega manjšinskega poslanca. Marjana Mirkovič TI NAŠI DVE DOMOVINI verjamem svojim ušesom. Sem v Dalmaciji, v Prhovem, kije majhna vasica blizu Primošte-na, 30 kilometrov južno od Sibenika. V cerkvi sv. Jurija poteka mlada maša tukajšnjega sina. Zbrala se je velika množica ljudi iz okolice. Vendar je bilo pred cerkvijo tudi veliko avtomobilov z mariborsko ali koprsko registrsko številko. Nič čudnega, sem si mislila pred cerkvijo, saj je tudi veliko Slovencev katolikov. Po zadnjem popisu okoli 75 odstotkov. Boga se potemtakem tudi na dopustu ne pozabi. Don Boris Čobanov je maševal malo v slovenščini malo v hrvaščini. Pridigal je dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof. Pomagalo mu je več deset bo-goslovov, župnikov iz Slovenije in Hrvaške. Se so zapeli slovensko pesem o Mariji. Na koncu maše je ves ponosen govoril don Boris, ki je povedal, daje zelo srečen in bogat, ker ima dve domovini, Hrvaško in Slovenijo. Ob pogovoru z njim sem mu povedala, da sem tudi jaz zelo bogata, le da imam drugačno zaporedje dveh domovini: Slovenijo in Hrvaško. Don Boris Čobanov je bil rojen leta 1960 leta v Primoštenskih stanovih. Bogoslovno fakulteto je končal v Ljubljani. Prisegel je 29. junija v Kopru pri koprskem škofu Cirilu Pirih. Prvo mlado mašo je imel 13. julija v Portorožu. Nato prvo mašo sredi Dalmacije 20. julija 2003. "V imenu očeta in sina in svetega duha. Amen." Dogodek, ki se ga rada spominjam. Katarina Furjan t - SLOVENCI NA HRVAŠKEM SEKEim PREDNOVOLETNI POSVET V DRŽAVNEM ZRORU ± red koticem leta je komisija Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu zopet pripravila posvet, ki so se ga tradicionalno udeležili člani komisije in predstavniki Slovencev v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški. Osrednja tema je bila Slovenija v združeni Evropi. Članstvo v Evropski uniji pomeni za Slovence, ki živijo zunaj slovenskih meja, novo okoliščino. To posebej velja za Slovence na Hrvaškem, saj bo po 1. maju 2004 Hrvaška edina slovenska soseda, ki ne bo v Evropski uniji. Vsi udeleženci so opozorili, da se bo treba še bolj potruditi, da bi v združeni Evropi ohranili prepoznavnost, identiteto in jezik. Razprave pa so bile posvečene tudi nujnim spremembam in dopolnitva Resolucije o položaju slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah. Udeležence je nagovoril tudi predsednik Državnega zbora Borut Pahor, ki je med drugim povedal, da bo Slovenija kot država in narod v okviru Evropske unije morala še veliko narediti, da bi ohranila svoj jezik, kulturo in gospodarsko moč. Posveta se je udeležil tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, ki je med drugim povedal: Že nekaj iet opažam, da na posvetovanjih, ki jih pripravlja Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu, obravnavamo vedno isto temo, to pa je - uresničevanje Resolucije o položaju avtohtone slovenske manjšine v sosednjih državah. In v tem ne vidim prav nič slabega. Resolucija je pač ohlapen dokument, o katerem se je treba veliko pogo-vatjati. Se zlasti to veija za zdajšnji čas, ko so se pojavile pobude, da bi Resolucijo dopolnili in j o prilagodili novim političnim odnosom v Evropi. Dolga leta smo Slovenci na Hrvaškem čutili, da za matično domovino sploh ne obstajamo. Šele po vztrajnem prizadevanju Zveze slovenskih društev na Hrvaškem smo pred dvema letoma dočakali sklep, da so Slovenci, ki živijo vzdolž državne meje avtohtona slovenska manjšina. (...) Osebno z razdelitvijo Slovencev na Hrvaškem na avtohtone in neavtohtone nisem zadovoljen, saj ni dobra za razpršeno slovensko skupnost: njeni pripadniki si želimo, da bi biii obravnavani enako - kot Slovenci na Hrvaškem. Ali ne bi bilo bolj logično, realno in razumno, če bi se tako dogovorili že ob sprejetju Resolucije in če bi status pripadnika avto-hotne manjšine pridobili vsi Slovenci, živeči na Hrvaškem? Tudi to bi bil eden od adutov v pogajanjih s Hrvaško o ureditvi meddržavne meje. Ki je - mimogrede - najdapa slovenska meja. Je pa seveda taka odločitev tesno povezana z denarjem oziroma vprašanjem financiranja. Spodbujanje, krepitev in ohranjanje narodnosnte zavesti - kar je tudi ustavna obvcznosl - seveda tudi nekaj stane. Česar se najbolj poklicani v Sloveniji nočejo zavedati. Popolnoma nedopustno je, da jc Slovenija politično podprla, finančno pa pustila na cedilu kar dve novi društvi na Hrvaškem - v Pulju in v Dubrovniku, (...j Rcsolucija govori tudi o posebni pozornosti, ki jo je treba posvetiti ustrezni dejavnosti diplomatsko- Uu/ularnih predstavništev na »hinučjih, kjer živi manjšina. Pri nas iimiiii) pogrešamo tovrstno dejavnost, '■itrvilni pripadniki manjšine bi bili i rlu pripravljeni pomagati pri urejanju i»l|)rlih vprašanj med državama, če bi lili te kdo k sodelovanju povabil. Za |niiuer ■ ne moremo se načuditi, zakaj li* bila Slovenija tako zelo presenečena tunl hrvaško zamislijo o ekološko-rlliolovni coni na Jadranskem morju, /ti lo zamisel smo v naših društvih s edeli že veliko prej. I\ldi nedavne volitve na Hrvaškem ■.h bile velika priložnost, da bi sloven-■J.ii veleposlaništvo v Zagrebu pomaknit) pri organiziranju in obveščanju slovenske skupnosti, saj je bila to zgodovinska možnost, da bi Slovenci dobili svojega poslanca v hrvaškem iiliorn, A pomoči ni bilo. Morda zato, li i smo se dotaknili političnega M/inišljanja in političnega naboja, ki >'n v dosedanjem življenju slovenskih iliuilev na Hrvaškem ni bilo. Pa ven-iii.il" slovenskega kandidata je podprlo dovolj volivcev, daje praktično postal namestnik izvoljenega poslanca, pa (Yprav je številčnost slovenske man-išiiic neprimerljiva s številčnostjo bošnjaške skupnosti. Resolucija govori tudi o tem, daje iii b,'i zagotoviti sprejem televizijskega in radijskega signala povsod tam, kjer iivi avtohtona manjšina. A se pri nas v t ve/.i s tem ni zgodilo nič. Slovenci na Hrvaškem še naprej prebiramo Itrsolucijo in nemočno ugovaljamo, da M- na nas očitno ne nanaša. 11 sehetigenski meji med Slovenijo m 1 Irvaško si še ne upamo razmišljati. Itnjimo pa se, da bo postala vrhunec vhi'P slabega, kar se dogaja med ili/iivama in kar že leta in leta obremenjuje ne le politične odnose, ampak inli vsakdanje življenje slovenske narodni' skupnosti na Hrvaškem. In kako se lotiti nakopičenih prob-!i ulov? Tako, da se začnejo reševati Inl n|. I kigovorno in brez odlašanja ali ii|i.tujti, da bo težave nekoč rešil nekdo diii(i t'as ni naš zaveznik. Čas koristi h asimilaciji in izginjanju slovenske Mi,iiySine na Hrvaškem. D.R. SLOVENCI NA HRVAŠKEM POGOVARJALI SMO SE RIBOLOVNA POLITIKA V SREDOZEMLJU IN ŠIRITEV JURISDIKCIJE NA JADRANU Jfnštitut za mednarodne odnose je 14. oktobra v Novinarskem domu v Zagrebu pripravil okroglo mizo o ribolovni politiki v Sredozemlju in širitvi jurisdikcije na Jadranu. Že uvodoma sta ravnatelj Inštituta dr. Mladen Staničič in dr. Rudiger Pinta r. direktor Sklada Fridrich Neumanna opozorila na politično ozračje, ki vlada potem, ko je hrvaški sabor sprejel uredbo o ekološko-ribolovni coni. Prvi del okrogle mize, ki jo je vodi! pomočnik zunanjega ministra dr. Mario Nobilo, je bil posveče pravnim in političnim vidikom. Podpredsednik Mednarodnega sodišča pomorskega prava dr. Budisav Vu-kas je pojasnil položaj gospodarske cone v okvirju mednarodno-pravnih režimov na moiju, akademik Vladimir Ibler pravni temelj širitve hrvaške jurisdikcije na Jadranu, višji znanstveni raziskovalec Fridtjof Nansen Inštituta na Švedskem dr. Davor Vidas pa stališče EU do izkoriščanja Jadrana. Drugi tajnik stalne komisije Republike Hrvaške pri EU mag. Kristian Turkalj je govoril o reformi skupne ribolovne politike EU, načelnik na zunanjem ministrstvu mag. Boris Grgič pa o večstranskem sodelovanju v Sredozemlju, ki je pogoj za uspeh beneške konference. Načelnica na zunanjem ministrstvu Andreja Metelko-Zgomblč je opozorila na mednarodno-pravne vidike zaščite ekoioško-ribarske cone. Drugi del okrogle mize - posvečen ekološkim in ribolovnim vidikom - je vodil pomočnik ministra za poljedelstvo in gozdarstvo dr. Ivan Katavič, kije opisal stanje v hrvaškem ribištvu in hrvaškem morju. Višja znanstvena raziskovalca na Inštitutu za oceanografijo in ribištvo dr. Vjekoslav Tičina in dr. Nedo Vrgoč ter ravnatelj Centra za raziskovanje motja Inštituta Ruder Boškovič v Zagrebu dr. Tarzan Legovič so plastično prikazali stanje virov v Jadranu, Maja Markovčič-Kostelac in dr. Pavao Komadina sta govorila o varnosti na moiju in ekološki zaščiti Jadrana. Razprava je bila zelo zanimiva in na visoki strokovni ravni. Namestnik zunanjega ministra dr. Ivan Šimunovič je menil, da bo koristila tudi pri zagovarjanju stališča hrvaške delegacije na beneški konferenci. Franc Strošek Vujič, ki je poudaril, da je v interesu Republike Hrvaške, da manjšine nemoteno razvijajo svoje kulturne vrednote, običaje, veroizpoved ... Svobodo delovanja jim zagotavlja Ustavni zakon o pravicah narodnostnih manjšin Republike Hrvaške. Med navzočimi je bila tudi obrambna ministrica Žefjka Antunovid. Nastope manjšinskih umetniških skupin je povezoval Drago Celezič. Vrstile so se pevske in folklorne izvedbe s predstavljanjem narodnih običajev. Slovenski dom v Zagrebu oz. Slovence na Hrvaškem je zastopal pevski zbor pod vodstvom dirigenta Franceta Keneja. Zbor je zapel tri slovenske pesmi: Čuk se je oženil (F.S.Vilhar), Vse ptičice (F.S.Vilhar) in Domovina (F.S.Vilhar). Hvala pevskem zboru in dirigentu za izvrsten nastop. Po mnenju obiskovalcev je bil program zelo pester in zanimiv, žal pa so tokrat pogrešali sklepno pesem, ki bi jo izvedli vsi nastopajoči. Franc Strašek KULTURNA USTVARJALNOSTI NARODNOSTNIH MANJŠIN (^organizaciji Sveta narodnostnih manjšin Republike Hrvaške in pod pokroviteljstvom hrvaške vlade je 2. novembra v Koncertni dvorani Vatroslav Lisinski potekala VI. Manifestacija ustvarjalnosti narodnih manjšin v Republiki Hrvaški. Navzoče je pozdravil Aleksander Tol-naucr, predsednik organizacijskega odbora in predsednik Sveta narodnostnih manjšin. Slavnostni govornik je bil kulturni minister dr. Anton 11 SLOVENCI NA HRVAŠKEM ÎE5EIIW PARLAMENTARNE VOLITVE 2004 K volitvah v hrvaški sabor, ki so bile 23, novembra, smo imeli Slovenci na Hrvaškem prvič možnost, da kot narodna skupnost izvolimo svojega poslanca. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je kandidirala predsednika Zveze Darka Sonca. Volilni zakon je Slovence uvrstil v "skupino narodov bivše Jugoslavije", v kateri so še Bošnjaki. Makedonci, Črnogorci in Albanci. Kandidat, ki dobi največ glasov v tej skupini, v saboru zastopa vse te manjšine. V taki skupini ima siovenski kandidat majhne ali skoraj nikakršne možnosti za izvolitev, saj odloča številčnost posamezne manjšine. Po popisu prebivalstva so od Slovencev številčnejši tako Bošnjaki kot Albanci. Kako prvič po osamosvojitvi izkoristiti priložnost in se spopasti z zahtevno in čisto politično predvolilno kampanjo? Ena od možnosti za obveščanje slovenske manjšine je bilo vzpodbujanje k volitvam prek slovenskih društev. Vsi člani društev so prejeli predvolilni letak, ki je podrobno pojasnil zapleten postopek glasovanja. Pripadniki manjšin so se namreč v skladu z ustavnim zakonom lahko odločili, ali bodo glasovali za kandidate na splošnih listah ali na manjšinskih listah. V tem drugem primeru so morali biti v volilni imenik vpisani kot Slovenci. To je med Slovenci na Hrvaškem povzročilo veliko zmede, saj so imeli za preverjanje vpisa v imenik le 8 dni časa. Pomembna oblika obveščanja so bila tudi predvolilna srečanja v slovenskih društvih, na katerih je kandidat Darko Sonc pojasnjeval postopke in volivce pozival, naj na volišču zahtevajo manjšinski listič. Priložnost za obveščanje volivcev so bili tudi nastopi na hrvaški televizij i Vendar so ti nastopi zaradi velikega števila kandidatov (več kot 5 tisoč) in neprimernih ur predvajanja minili neopaženo in niso vplivali na volivce. V "skupini narodov bivše Jugoslavije" je največ glasov dobil kandidat Bošnjakov Seniso Tan kovic, drugi po številu glasov pa je bil Darko Šonc. kije postal namestnik izvoljenega skupnega poslanca. Volitve so pokazale, da je tam, kjer so Slovenci organizirani v društvih ali svetih narodnostnih manjšin, tudi v prihodnje mogoče računati ua glasove in poli- tično podporo volivcev siovenskega rodu. Za boljše volilne rezultate pa bo treba veiiko več vložiti v samoorganiziranje in politično razmišljanje slovenske manjšine, kar pa terja več naporov zavednih ljudi, predvsem pa več časa in denarja. Volilni zakon je sicer disknminato-ren, saj upošteva samo številčnost posamezne manjšine. S takim zakonom Slovenci niti v bodoče ne bodo imeli možnosti, da izvolijo svojega poslanca. Če se volilni zakon ne bo spremenil, bo to zelo negativno vplivalo na zanimanje Slovencev za volitve, zlasti za podporo manjšinskemu kandidatu (D.R) SEJA SVETA SLOVENSKE NARODNOSTNE MANJŠINE MESTA iSvet slovenske narodnostne manjšine mesta Zagreb (Svet SNMMZ) se je sešel 1, decembra v Slovenskem domu Zagreb. Na dnevnem redu so bile tri točke: izvolitev komisije za finančna vprašanja Sveta SNMMZ; koordinacija vseh narodnih manjšin mes- ta Zagreb; koordinacija izvoljenih svetov slovenske narodnostne manjšine v Republiki Hrvaški. V komisijo za finančna vprašanja (to je telo Sveta SNMMZ) so bili soglasno izvoljeni Silvester Kmetic, Marija Nemec in Anton Lah. Komisija ima nalogo, da pripravi ustrezne dokumente, ki bodo osnova za finančno podporo oz. kritje stroškov načrtovanih dejavnosti Sveta SNMMZ v letu 2004. Ob drugi iu tretji točki je potekala dokaj zanimiva razprava. Člani Sveta SNMMZ so menili, da se bo s podpisom Sporazuma o koordinaciji narodnostnih manjšin mesta Zagreb dosegla višja stopnja narodnostno manjšinskega združevanja v Zagrebu, To bo omogočilo boljše, močnejše nastope pred državnimi telesi za uresničevanje skupnih Interesov v reševanju nakopičenih manjšinskih zadev. Soglasno je bil sprejel sklep, da predsednik Darko Sonc podpiše sporazum, Združevanje Slovencev iz Zagreba s Slovenci na celem območju Republike Hrvaške je conditio sine qua non za obstoj slovenstva na Hrvaškem. Soglasno stališče Sveta SNMMZ je bilo, da moramo podpreti vsako oblikio slovenskega združevanja na Hrvaškem. Pripravo Sporazuma o koordinaciji svetov slovenske narodnostne manjšine v mestih in župaoijah Republike Hrvaške, kar nam omogoča ustavni zakon o pravicah narodnostnih manjšin, je po mnenju Sveta SNMMZ potrebno sprožiti takoj, organizacijo in podpis sporazuma pa omogočiti čimprej. Franc Strašek FRANCU ŠKOFU „V SLOVO Člani Slovenskega doma smo se 15.12.2003 na zagrebškem Mirogoju poslovili od našega člana Franca Škofa, rojenega na Bizeljskem 4. januarja leta I9I3.V Slovenski dom se je včlanil leta 1947 Sodeloval je v pevskem zboru, nazadnje v pevskem zboni duhovne sekcije. Bil je vesele narave, rad je prepeval in se družil s prijatelji, včasih pa je tudi zaigral na harmoniko, Navduševal se je nad lepotami Slovenije, Dokler mu je zdravje služIlo, je rad odhajal na izlete, ki jih je pripravila duhovna sekcija. Z njegovo smrtjo je Slovenski dom izgubil še enega starejših članov in dobrega prijatelja. Naj nam ostane v lepem spominu. mms SLOVENCI NA HRVAŠKEM SEJA SVETA ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Itedna seja Sveta Zveze je bila 22. oktobra v Slovenskem domu Zagreb. Na seji so bili prisotni vsi |ioviili1jcni predstavniki slovenskih društev na Hrvaškem, razen iz slovenskega društva Istra Pulj in slovenskega društva Lipa iz Dubrovnika. Slovensko ■ h ušivo Lipa je prav takrat gostilo člane komisije DZ K S za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jo je vodil predsednik komisije Franc Piikšič. Osrednja tema su bile volitve v hrvaški sabor. Ugotovili smo, da imamo Slovenci na Hrvaškem prvič priložnost, da izvolimo slovenskega predstavnika v hrvaški sabor, /atu je treba vsem članicam Zveze čim prej poslati pismi navodila, kako naj člani društev pravočasno preverijo v volilnem imeniku, ali so vpisani kot Slovenci in če to niso, kako lahko dosežejo, da se ta napaka popravi. Sklep Sveta Zveze je, da bo skupni kandidat na volitvah Darko Sonc, Slovenska drašl-vii na Hrvaškem dragih kandidatov ne bodo predlagala. V drugem delu seje je potekala obširna razpra-i a o pripravah za pravočasno načrtovanje dejavnosti v slovenskih društvih za leto 2004. Samo kakovosti programi, ki bodo izdelani po predpisih in ki bodo pmvočasno dostavljeni Zvezi, imajo možnost finančne podpore iz Republike Slovenije in Republike I Irvaškc. Sprejet je bil sklep, da se vsi programi zbi-riijo na sedežu Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in da bo Zveza vse pravilno in pravočasno pripravljene programe posredovala ustreznim tele-■.iiiii Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Franc Strošek DAN SLOVENSKE KNJIGE 2003 SLOVENSKA KNJIGA NA HRVAŠKEM (1993-2003) SLOVENSKA KNJIGA U HRVATSKOJ (1993-2003) Tudi letos so, kot leta poprej, v karlovški "Gradski knjižnici Ivan Goran Kovačič" v okviru meseca kulture počastili dan slovenske knjige. 27. oktobra 2003 so slovesnost pripravili "Gradska knjižnica Ivan Goran Kovačič" iz Karlovca, kije osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Društvo slovenskih pisateljev. Gost osrednje slovesnosti je bil pesnik, esejist, prevajalec in urednik Veno Taufer. Letos sta oba organizatorja (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in "Gradska knjižnica Ivan Goran Kovačič" iz Karlovca) slovesno obeležila tudi deseto obletnico meddržavnega sodelovanja. Knjižnici sta skupaj izdali dvojezično publikacijo Slovenska knjiga na Hrvaškem 1993-2003 = Slovenska knjiga u Hrvatskoj 1993-2003, ki skozi besedo in sliko oriše našo skupno pot. V Novem mestu smo 26. aprila 2003 ob slovenskem in mednarodnem dnevu knjige že predstavili omenjeno publikacijo. Takrat so nas obiskali župan Karlovca mag. Božo Joba, podžupan Karlovca prof. Martin Šimunič. predsednica Mestnega sveta Karlovca mag. Anika Mamic, predstavnica Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške Ankica Jankovih. ravnateljica "Gradske knjižnice Ivan Goran Kovačič" prof. Nada Eleta, predstavniki slovenskih društev iz ZagTeba, Splita in Kariovca. 27. oktobra pa se je slovesnosti v Karlovcu udeležila številna novomeška delegacija: podžupan Mestne občine Novo mesto Miloš Dular, vodja oddelka za družbene dejavnosti Slavko Gegič, sekretarka za družbene dejavnosti Sandra Boršič, direktorica Knjižnice Mirana Jarca Andreja Pleničar in vodja matične službe v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto Jadranka Zupančič, Z nami so bili tudi predstavniki novomeških medijev: glavna in odgovorna urednica časopisa Novi medij Jasna Šinkovec ter predstavnika novomeške televizije Vaš kanal. Proslava ob slovenskem dne™ knjige seje začela že dopoldne s sprejemom novomeške delegacije pri kar-lovškem podžupanu Martinu Šimuniču. Vsi prisotni so posebej poudarili pomen sodelovanja obeh kulturnih ustanov, ki sta s skupnim plodovitim desetletnim delom pripravili in razširili možnost sode- lovanja obeh dižav tudi na drugih področjih, in sicer na gospodarskem, turističnem, političnem. Po kosilu in ogledu karlovškega zgodovinskega muzeja in novega oddelka Knjižnice za mlade so nam domačini predstavili tudi druge kulturne znamenitosti Karlovca. Osrednji dogodek pa je bil literarni večer, posvečen imenitnemu gostu iz Slovenije -pesniku, dramatiku, esejistu, prevajalcu in predsedniku slovenskega PEN-a Venu Taufeiju, Z avtorjem se je pogovarjala Jadranka Zupančič iz Knjižnice Mirana Jarca Novd mesto. Veno Taufer nas je navdušil s svojo izjemno sugestivno pesniško govorico. V pogovoru z njim smo izvedeli tudi veliko zanimivega o literarnem ustvarjanju in objavljanju v petdesetih letih, o odzivnosti kritike na ustvarjalni opus Vena Tauferja, o njegovih prijateljskih in ustvarjalnih vezeh s pesnikoma Danetom Zajcem in Gregorjem Strnišo... Z nami je bil pesnik - ne samo kot izvrsten modernist in stilist, marveč tudi kot odličen esejist in tolmač svojega pesništva. Žal je zmanjkalo časa za naša vprašanja, Veno Taufer pa je kot odličen prevajalec in poznavalec hrvaške poezije na koncu prebral tudi pesem karlovškega rojaka, pesnika Slavka Mihaliča v svd-jem prevodu. Prireditev je bila odlično obiskana. Poleg novomeške delegacije so jo obiskali slovenski veleposlanik v ZagTebu Peter Bekeš, predstavniki slovenskih društev iz Zagreba in Karlovca, predstavniki karlovških lokalnih oblasti in vsi drugi obiskovalci, ki imajo radi slovensko besedo in ki si želijo tvornega kulturnega sodelovanja med obema narodoma. Jadranka Zupančič SLOVENCI NA HRVAŠKEM ÎE5EIIW NOVICE IZ SKD LIPA DUBROVNIK ]\^3Še društvo deluje že tretje leto in v akcijah smo malo popustili. Sestajamo se v glavnem enkrat na mesec in to kakor kdaj * vedno v drugih prostorih. Ugotovili smo, da bomo za rednejše druženje potrebovali stalen prostor. Upamo, da bomo tako privabili tudi naše mlajše člane, ki za sestanke niso zainteresirani. Ker nam mesto Dubrovnik prostora ne more priskrbeti niti začasno, smo se odločili, da se bomo skušali znajti sami. Poslali smo pismo na nekaj naslovov in dobili odgovor od turističnega društva Dubrovnik - flabin Kuk dd., ki deluje v hotelu Plakir. Upamo, da bomo naše želje uspeli uresničiti in da bomo za Prešernov dan že odprli nove prostore. Za pomoč smo zaprosili tudi Republiko Slovenijo. Upamo, da mesečna najemnina, ki znaša 130 evrov, ne bo prevelik znesek. Novembra nas je obiskala Komisija Državnega zbora za Slovence v za-mejstu in po svetu. Srečanje je bilo zanimivo in prijetno. Gostje so se srečali tudi s predstavniki lokalnih oblasti. Prijavili smo se na razpis Republike Slovenije za organizacijo kulturnih prireditev. Kandidirali smo s koncertom Irene Koblar, ki bi ga pripravili pred začetkom Dubrovniških poletnih igre. Načrtujemo tudi tečaj slovenskega jezika. V 2003 letu smo se veliko srečevali s slovenskimi turisti. Taka srečanja so vedno prijetna in vesela. Imeli smo koncert Miha Pogačnika. Oktobra so bili predstavniki Bleda gosti gostinskega združenja ("Ceha ugostitelja") in Turističnega društva Dubrovnik. Zraven smo bili tudi mi. Zadnje srečanje v letu 2003 smo imeli 10.de-cembra, ko smo si pripravili majhno zakusko. Obiskali smo našo nastarejšo članico, nekaj dobrot pa smo odnesli v dom za ostarele DOMUS CR1ST1 in jih razdelili med tiste varovance, ki nimajo sorodnikov, Upamo, da bo leto 2004 še uspešnejše. Potrudili se bomo! Magdalena Se/cula JESENSKA DEJAVNOST V SLOVENSKEM DOMU KPD BAZOVICA NA REKI KPD Bazovica na Reki je novo kulturno sezono napovedalo oktobra, na slovesnosti, s katero so odprli preurejeno dvorano in vrt, ki skoraj v celoti obkroža poslopje Slovenskega doma. Povabilu na srečanje se je odzval tudi predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve RS, zadolžen za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Predsednik Bazovice Vito Vitaz seje zahvalil za pomoč RS in članom za ves trud, večer pa je s krajšim koncertom glasbeno popestril nastop mešanega pevskega zbora pod vodstvom Pranja Bravdlce, veselo ozračje seje zatem še okrepilo s komedijo Eda Stojčlča Antraks, v režiji Alojza Iscnika in zaključilo s pesmijo in plesom, v sproščenem druženju nastopajočih, gostov in članov društva. Precejšnjo pozornost je zbudil obisk Darka Sonca 20. novembra, v okviru predvolilne kampanje, ko je kot kandidat Zveze slovenskih društev na Hrvaškem svoj program predstavil tudi v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki. Druga kandidatka slovenske manjšine na hrvaških parlamentarnih volitvah, ki jo je predlagala stranka "Vladimir Bebič-Tretji hrvaški blok", Sanja Ba-kula. študentka reške Pravne fakultete, se namreč pripadnikom slovenske skupnosti na Reki ni posebej predstavila, prav tako ni članica društva. Nastop Darka Sonca je v družbeno sobo Bazovice privabil približno petdeset obiskovalcev. Prijetno presenečen nad dobrim odzivom, je Šonc na splošno predstavil svojo kandidaturo z geslom, "da želimo biti ponosni Slovenci na Hrvaškem". Večkrat je poudaril, da " po vstopu Slovenije v Evropsko unijo Slovencem na Hrvaškem ne bo lažje, a politika jc tista, ki povzroča probleme, ne pa ljudje sami, saj se slovenski in hrvaški narod že stoletja dobro razumeta in velja se potruditi in poudarjati pozitivno plat, torej predvsem tisto, kar nas povezuje". Beseda je tekla še o problemu, ki že dolgo žuli večino reških Slovencev, to je želja po spremljanju programov slovenskega radia in televizije. Po mnenju Šonca je ta želja neuresničena zlasti zaradi pomanjkanja politične volje. Šonc je spregovoril tudi o delovanju Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in manjšinskih svetov na lokalni ravni. Da bi dejavnost slednjih lahko zaživela, je Ministrstvo za pravosodje, upravo in lokalno samoupravo, v sodelovanju / vladinim Uradom za narodne manjšine oz. Svetom narodnih manjšin, pripravilo vrsto seminarjev. Prvega v Zagrebu, drugi pa jc za predstavnike manjšin in manjšinskih svetov na lokalni ravni potekal 7. novembra v Opatiji, za območji Primorsko- goranske in Istrske županije. Seminarje odprl podpredsednik vlade Ante Simo-nlč, ki je med drugim poudaril, da je Hrvaška z zagotovljenimi standardi varstva manjšin v svetovnem vrhu. Seminarja so se udeležili tudi predsedniki svetov slovenske manjšine za Reko, Pulj in Istrsko županijo, Milan Grlica, Alojzija Slivar in Vinko Knez. Slednji je, kol podžupan Pulja. ob tej priložnosti pohvalil istrske oblasti, saj je zanje sodelovanje /. manjšinami že dolgo del vsakodnevne politike, ki v proračunu del sredstev redno namenja ludi manjšinski dejavnosti. SLOVENCI NA HRVAŠKEM ÎE5EIIW I likalne oblasti pa so svetom medtem že /iiMiitovile prve vsote za začetek delovanja. ■ i slovenske narodne manjšine za mesto Rei i |r /a letos prejel 8.000 kun, kar so objavili hm pivi seji Sveta, ki je v začetku decembra po-i> kiiln v društvu Bazovica. Kot je povedal pred-ii dink Sveta Milan Grlica, so določili le člane liii.iiičiie komisije, o programu dela pa se bodo p"k»vorili na naslednjem srečanju januaija, ko milu razpravljali tudi o morebitnih kandidatih it hvcl na županijski ravni na volitvah, napove- ■ liniliza 15. februar 2004. Novo sezono je najbolj aktivno začela ■ Iniinska skupina in do konca leta zabeležila 10 'i i*topov, njen neutrudni vodja Alojz Usenik pa i. ivojim številnim priznanjem 14. decembra liutiil ie eno, tokrat nagrado za življenjsko delu ki mu jo je podelil Sklad "Staneta Severja", ' i.ii'iada Staneta Sevetja za leto 2003 je, tokrat |>mč, podeljena v zamejstvo, s pojasnilom, da .■H' /ti "najboljšo igralsko stvaritev v sloven- I cm ljubiteljskem gledališču, ki temelji na Se-M-fjcvem umetniškem izročilu" in tokrat pod H.cmloni "en človek, celo gledališče". Alojzu II icniku je nagrado izročil predsednik upravne- odbora Sklada Miha Ješe na slovesnosti v ■l.nlji Loki. Usenik je po prejemu nagrade pouki I. daje izredno počaščen in strašno zado-Iiljcn, ker so njegov tmd. ki ga občinstvo sicer jiicpozna na vsaki predstavi, prepoznali tudi jiu/navalci in mu tako dali nove spodbude, ki ■ 11 ill v društvu Bazovica ni bil vedno deležen, ■i' lane in prijatelje je Usenik v društvu pri-hiiviI ludi priložnostno zakusko. Alojzu Useniku, igralcu in režisetju, nav-ilifn'iicu za gledališče v pravem pomenu bese-■l.\ velja zares čestitati, Kljub sedmim križem m nklivnemu delu tnspicienta v reškem gleda ii i h "Ivana pl. Zajca", kjer pogosto nastopa tuli epizodnimi vlogami, že več kot pol stoletja " (Inti in pogosto pripravlja nastope in predsta-dramske skupine Bazovice, v veliko zado-nllslvo občinstva. Na oder je letos postavil no-• I UHpešntcOj Antraks, prirejeno na besedilo ■ ■ i ega novinarja in pisca Eda Stojčiča, z ekipo ■ jnilccv, okrepljeno, kar je posebej pohvalno, s imdisiladkorn, le-ta pa seje izkazal tudi za od...... poleg Usenika igrata še sestri Kristina in Hirlmrit Kiman. študent Simon Gregom, /ilctika lelovčan, tudi šepetalka in Vlado Hlljčcvič, svoj delež pa so prispevali še mladi Vil 11 rej Grlica, kot svetlobni in tonski mojster i Sntijji Kera -Svoboda, ki je poskrbela za t.....iH'.raiijo, kar ji kot nekdanji baletki in sko- i-i| indcsel letni voditeljici folklorne skupine v •lin tvu ni bilo težko, in kostumografka Marjana \ |voda. F.do Stojčič je pohvalil dramsko l uplini, ki je z dramatizacijo dodamo popula-■i n.il.i njegove knjige, ki se ob predstavah ■ m udu prav zato tudi odlično prodajajo. Kome-iiii Antraks je doživela prave ovacije na nasto- pu v Kulturnem domu v bližnjih Fužinah in sledila so številna povabila za nastop po okoliških krajih, od organizatorja, oddelka za kulturo. Prav tako so na izreden sprejem naleteli v Delnicah, kamor jih je povabila gledališka skupina "Goranski snjegovi", pa tudi na gostovanjih v Sloveniji: v dvorani na Vidmu v Ilirski Bistrici, v okviru sodelovanja s tamkajšnjo Zvezo kulturnih društev, katere članica je tudi Bazovica, sije predstavo ogledalo blizu sto gledalcev, s pohvalami pa so bile sprejeti tudi nastopi stare uspešnice, komedije Andreja Jelačina "Piknik s tvojo ženo": v dvorani Gasilskega dama na povabilo KUD Drenov grič - Lesno brdo pri Vrhniki, v Kulturnem domu v Dobovi, kjer so kot gostje KUD Fran Bogovič popestrili proslavo v počastitev 30-letnice Turističnega društva in v nabito polni čitalnico na reškem Trsatu, v okvira Dnevov Trsata, S krajšim nastopom so člani dramske skupine prijetno presenetili tudi številne navzoče v iovranskem hotelu "Astra", ob odprtju likovne razstave opatij-ske galeristke Gabrijele Kuss, rojakinje in članice društva Bazovica: vodja Alojz Usenik, z vedno aktualnim monologom hlapca iz Cankarjevega Hlapca Jerneja, ter študent Simon Gregom in Dragica Ri/man. z recitacijami. Več nastopov in gostovanj je imel tudi mešani pevski zbor Bazovice, pod vodstvom Frauja Bravdice. Oktobra so pevci zapeli v dvorani Kulturnega doma v Novi vasi nad Dragonjo, kjer so sodelovali na "Koncertu zborov slovenskega obrobja", s katerim je svojo desetletnico delovanja proslavil Portoroški zbor, novembra pa na "Srečanju pevskih zborov 2003" v Dolskem. S svojim nastopom je zbor popestril tudi odprtje likovne razstave člana splitskega Triglava Ivana Kosmosa, ki seje v društvu že predstavil, a tokrat prvič samostojno. Na ogled je bilo 22 slik različne tematike in izdelanih v različnih tehnikah: od tempere, olja na platnu in lesonitu do akvarelov . Posebno doživetje v društvu pa je bilo gostovanje vokalne skupina Canticum iz Maribora, ki je s svojim nastopom sobotni večer 13. decembra uvrstila med tiste, ki se še dolgo in radi pomnijo. Tako meni večina obiskovalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano na celovečernem koncertu mladih pevcev, v glavnem študentov, pod vodstvom dirigenta Jožeta Fursta. Z oceno "enkratno in čudovito" so pospremili mlade pevce in zborovodjo po nastopu, v katerem so jim le-ti predstavili zborovsko petje in spored, ki mu obiskovalci v društvu Bazovica lahko le redko prisluhnejo, kot so pesmi lacobusa Gallusa. Mihaela Rožanca alt Marija Kogoja. Da si želijo več takšnih kvalitetnih nastopov, je posebej poudarila dolgoletna pevka Boža Grlica, z navdušenim odzivom občinstva pa je bil zadovoljen tudi dirigent Jože Furst, ki pa je obenem izrazil obžalovanje, ker ima skupina premalo koncertov. Skupina Canticum, kije ustanovljena pred desetimi leti in deluje pod okriljem Glasbene matice Maribor, je prejemnici številnih visokih priznanj in nagrad, doma in m tujem, prav tako njen umetniški vodja Joži Furst, Koncert v reški Bazovici pa sta pomagala organizirati Ministrstvo za kultura RS in Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Ob koncu velja omeniti še dejavnost pla ninske skupine, katere člani so se kljub dežjt odpravili na izlet na bližnje planine, v društvi pa so znova pripravili odmevno predavanje dvorana je bila polna do zadnjega kotička - to krat o Triglavskem narodnem parku. Predava telj Jože Mihelič iz Mojstrane je zanimiv veče popestril s številnimi in čudovitimi posnetk krajine, flore in favne. Marijana Mirkom SLOVENCI NA HRVAŠKEM POGOVARJALI SMO SE SODNA ZAŠČITA KOLEKTIVNIH, RAZPRŠENIH IN SKUPINSKIH INTERESOV Hn'aški pravni center (HPC) m Hrvaški inštitut za človekove pravice Novi Vinodolski sla 15. decembra pripravila okroglo mizo o sodni zaščita kolektivnih, razpršenih in skupinskih interesov. Okroglo mizo sta finančno podprla hrvaški Urad za narodnostne manjšine in Sklad' Hannsa Seidela iz Zagreba. Navzoči so bili številni predstavniki narodnostnih manjšin, društev za varstvo potrošnikov, društev za var-sto okolja ... Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem je predstavljal njen podpredsednik Franc Strašek. Mihajlo Dika. profesor na Pravni fakulteti v Zagrebu je pojasnil sodno zaščito potrošnikov, in sicer z zornega kota posameznika in kolektiva. Sodnica ustavnega sodišča Jasna Omejee je spregovorila o Ustavnem zakonu o pravicah narodnostnih manjšin, ki ima tudi po njenem mnjenju nekaj vprašljivih, nedorečenih, dvosmiselnih določil. Ivan Šprajc je pojasnil pravno zaščito okolja na Hrvaškem. Pravnik iz Bavarske Štefan Puerner je (v precej dobri hrvaščini) govoril o kolektivni pravni zaščiti, pri tem pa primerjal nemško in hrvaško pravno podlago, Sprajc in Puerner sta pojasnila tudi možnost tožbe in vrste tožb. Franc Strašek SKLAD HANNSA SEIDELA Gre za sklad iz Bavarske, ki je po političnih nazorih še najbližji Krščansko-soialni uniji (CSU). S projekti deluje v 60 državah po svetu, na Hrvaškem od leta 1997. Cilj sklada je krepitev mednarodnega razumevanja, evropsko združevanje 1er demokratično in civilno izobraževanje na krščanskih temeljih. Sklad podpira družbeno-politično izobraževanje odraslih, lokalno upravo in samoupravo, krepitev ideje pravne države in spodbujanje managementa v malih in srednjih podjetjih. Sklad pripravlja seminarje, strokovne posvete, delavnice in študijska potovanja, vzpodbuja strokovnjake, objavlja publikacije in štipendira mlade znanstvenike. Dr. Edmund Striber je zapisal: "Država in demokracija sta temeljni vrednoti, brez katerih ni mogoče mimo sožitje ljudi v varnosti, svobodi in dostojanstvu človeka. Prenos in širitev takšnih vrednostnih temeljev je ena od osrednjih nalog političnih skladov." BORIS ANTOLOVIČ, HYUNDAI ZAGREB: V DESETIH LETIH PRODALI VOZIL Xye redkim je znano, da je Hyundai Hrvaška, to je podjetje, ki uvaža in preko svoje prodajne mreže prodaja korejske avtomobile na Hrvaškem, pravzaprav slovensko. Podjetja je namreč del skupine Gorenje. ki na tn način širi svojo dejavnost tudi na področje avtomobilske prodaje, začetki posla pa segajo v leto 1994. Od takrat je podjetje nn Hrvaškem prodalo nekaj več kol 22.IK10 vozil, trenutno na leto okoli 3000 osebnih in lahkih tovornih avtomobilov, K tej osnovni dejavnosti, to je prodaja. sodi še servisiranje vozil Hyundai. O podjetju in razmerah na hrvaškem avtomobilskem trgu smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Borisom Anto-lovičem. Kako to, da se je Gorenje, ki je sicer bolj znano po proizvodnji in prodaji bele tehnike, odločilo tudi za prodajo avtomobilov, kar jc vendarle specifična dejavnost? - Gorenje je skupina, ki se zaveda, da je za rasi potrebna širitev poslov tudi na področja izven hclu tehnike, še posebej, če si na borzi in če želiš bili zanimiv za vlagatelje. Področje bele tehnike pn velikih rasli ne dovoljuje, zalo gre Gorenje tudi v drage programe in tu išče priložnost zn nove posle. S prodajo avtomobilov Hyundai se je Gorenje začelo ukvaijati po razpadu nekdanje skupne države. Leta 1989 je avtomobile le južnokorej.ske lovnrne na področju bivše Jugoslavije začel prodajali Sloveni-jales. ko pa je Jugoslavija razpadlo, Jilovenijales ni uspel pokriti novonastalih držav. Gorenje - kol sistem. ki ima izkušnje in mrežo enol na področju bivše Jugoslavije, in kol kupec liekulcrili komponent. ki jih je izdeloval Hyundai - jc takral začutilo priložnost in začelo ta posel nn Hrvaškem. Najprej smo bili do leta 1999 v okviru Gorenja Zagreb, zdaj pa sniD samostojno podjetje v okvira skupine Gorenje. Na leto ustvarimo okoli 33 milijonov ev-rov prometa iti imamo 40 zaposlenih, Zdaj se menda širite tudi prnli jugu, v Srbijo in Črno goro? - Naše krovno podjetje ima veliko prednost, ker je navzoče na tem trgu, dobro poznamo ta trg, tam imamo tudi razvejano prodajno in servisno mrežo. V Hyundaju so to opazili in nam ponudili možnost, da razširimo posel in od lani smo zadolženi tudi za Srbijo, Črno goro in Kosovu Kakšen je hrvaški avtomobilski trg? - Proti mojim pričakovanjem prodaja avtomobilov na Hrvaškem vsa leta raste, trenutno smo na ravni 82 tisoč novoregistriranih osebnih in lahkih komercialnih vozil na leto, kar pomeni, da se prodaja vsako lelo poveča za okoli 6 odstotkov. Glede na gospodarske razmere je dogajanje na avtomobilskem trgi vsekakor presenetljivo. Po nekaterih ocenah smo pri vrhu in se ho v kratkem prodaja avtomobilov zaradi gospodarske krize in nizke kupne moči prebivalstva obrnila navzdol. So pa tudi drage ocene, ki temeljijo na dejstvu, daje vozni park na Hrvaškem star - povprečna starost vozil je več kot 11 let - in da se bo moral ta park pomlajevati. Po teh napovedih naj bi vsako leto na novo registrirali okoli 100 tisoč vozil, da bi lahko pomladili vozni park. Kolikšen jc delež Hyundaija in kateri segment trga pokrivate? - Naš delež se giblje med 3,5 in 4 %, do letos smo bili najbolje prudajana ne-evropska znamka na 1 Irvaškeut, zdaj smo izenačeni s Toyoto. Hyundai je proizvajalec, ki ima vozila v vseh segmentih, seveda pa je prodaja skoncenlrirana v teh najnižjih razredih, kar je značilnost tega tržišča. Okoli polovica vseh prodanih vozil v državi je "B" segment, to so Renault Clio, Fiat Punto in Hyundai: Getz, če k temu dodate še "A" segment, kamor sodijo še manjši avtomobili, je to 55%. Naslednjih 30% predstavlja nižji srednji razred, denimo Opel Astra. VW Golf, vse nad tem pa je prodaja minimalna. Bili moraš navzoč ludi v višjih razredih, ampak, če hočeš biti pomemben igralec na trgu. moraš konkurirati v nižjih razredih. Kako ste se vi "/našli" na mestu direktorja podjetja? - Jnz sem tukaj od leta 1999. Hrvaška je zanimivo tržišče, posel je velik izziv, je tudi izjemno "inlemaeionuino" orientiran, saj delno komuniciramo s proizvajalcem, ki je v v Seulu Južni Koreji, deloma njihovimi predstavništvi v Evropi, hkrati pa moramo imeti stalen slik s tržiščem oziroma našimi partnerji na Hrvaškem. Delo je vsekakor zanimivo in razgibano, okolje sicer še ni povsem stabilno, riziki so relativno veliki. Sle imeli že prej izkušnje s prodajo avtomobilov? - Ne, v bistvo sem prišel v Gorenje v začetku leta 1999 in bil po pol leta razporejen na ta posel, tako da izkušenj na tem področju nisem imel. Živite v Brežicah in se vozite vsak dan v službo v Zagreb. Imate stike z drugimi slovenskimi predstavniki tukaj aH s Slovenci, ki živijo na Hrvaškem? - Moje bivanje na Hrvaškem je v veliki men določeno s tem. da živim v Brežicah, kamor se praviloma dnevno vračam in kjer imam tudi družino. Tako seveda ostaja zelo malo časa za razna druženja ali obisk prireditev v Zagrebu, čeprav nekaj lega je, zlasti v okviru Gorenja ali pa naše ambasade, ampak poslovne obveznosti in način življenja enostavno ne dopuščajo kakšnih bolj pogostih druženj. DB 16 VINKO GLASNOVIČ: DOLGOLETNI PEVOVODJA, PEDAGOG, SKLADATELJ Pevski zbor zagrebškega Slovenskega ■I......i je 17. oktobra leta 1990 prevzel profesor \ lllkoGlasnovic. Vtistejm obdobju so društvo ptdresaía številna nesoglasja, prav pevski zbor I m je bil tisto jedro članov, kije obranilo društvo pri življenju in preprečilo popoln razkol med ■ Itmslvom. Po nastopu na reviji zagrebških iniulerskih zborov leta 1994 je nezadovoljen s kakovostjo pevskega zbora odstopil. Na željo iliircjših članov paje prevzel vodenje skupine ivvtcv, iz katere je kmalu nastal pevski zbor duhovne sekcije Anton Martin Slomšek. Vodi Kit Se zdaj. Vodite slovenski pevski zbor, čeravno ultte \lovenskega rodu? Sem Hrvat in kristjan - katolik. Rodil sem se ii septembra leta 1933 v Janjevu, kjer sem preživel otroška leta. Oče je bil kovač, kot sa-■umik glasbenik se je ukvarjal s tamburaško ■l.isbo, v cerkvi pa je igral harmonij in vodil . ■■ikvcui pevski zbor. Vodil je tudi pevski zbor v liitljevu. Tako sem še sam začel igrati na tam-litirtco in harmonij. Kot otrok sem igral na 11 oikih mašah. Tedaj je bii župnik kapucin iz lliilprije Samuel Rončev. pozneje pa selezija-M'.v Karlo Gold. Po končani osnovni šoli sem ■ .nial na gimnaziji v Skopju. Stanoval sem v ililtiskem domu sv. Josipa, kjer je bila kapelica ■ ii sem lam nadaljeval z igranjem pri mašah. Le-i.i 1 ■ >-4 K sem prišel v Zagreb in se vpisal v glasbeno šolo. Da bi se vzdrževal sem iskal štipendij, Uekli so mi, naj si jo poiščem na Kosovu. Ni Kosovu pa so mi pa rekli, da sem pač katolik m naj se za štipendijo pozanimam v Vatikanu Ni mi preostalo nič drugega, kot da se sam /llnjdcm. Tako sem vodil pevske zbor "Nade Hlmič", Doma učiteljske šole. Doma grafične tole /.a plačilo so mi zagotovili prenočišče in In ,iiio, za vodenje pevskega zbora "Sljeme", ■ ikve sv. Marka in sv. Katarine pa so me celo luilimirali. Pogosto so me klicali župniki izven ii'ieba. Rad sem se odzval. Kot dijaki srednje nli smo imeli počitniški dom v Vrhniki, kjer ■ m nastopal s svojimi koiegi. V tem času so Iiiiii liili ludi pevci cerkvenega zbora iz Vrhnike. Kn |e njihov pevovodja zbolel, so me zaprosili, ii i| vodim njihove vaje, ker so pripravljali ora-i"ni /a praznik Marijinega vnebovzetja. Po iiinviiiu maši sem sprejemal čestitke za dobro i •' i ilho. Moram povedati, da sem ob tej priliki .....I posebne težave. Namreč, ko je upravitelj i mi umskega doma zvedel, da delam s cerkve- nim zborom, mi je dal ultimat: ali boš prenehal ali nazaj v Zagreb! Pa so mi nastanitev pač našli pevci. Tako seje to obdobje mojega šolanja vendarle srečno končalo. Tedaj sem spoznal dr. F. Kimovca, ki meje povabil v goste. Kakšna je bila vaša nadaljnja žlvljenska pot? Ko sem končal z obveznim vojaštvom, sem se znašel v Sarajevu, Tam sem delai v gledališču kot član opernega zbora. Pel sem tudi manjše vloge. Spoznal sem rektorja ljubljanske glasbene akademije Julija Betetta, ki meje povabil na študij v Ljubljano. Odzval sem se in končal študij petja, dve leti pa sem poslušal predavanja o dirigiranju pri prof. Cirilu Cvetku. Deloval sem kot profesor na šolah v Zagrebu, v Bjelovaru pa sem bii štiri leta ravnatelj glasbene šole. V svojem mandatu sem ustanovil področne glasbene šole v Daruvarju, Grubišnem Polju in Vrbovcu. Niti v Bjelovaru nisem miroval kot dirigent, vodil sem tamkajšnji obrtniški pevski zbor "Golub". Čez štiri leta sem odšel v Zagreb, nadaljeval pa sem sodelovanje z bjelo-varskim zborom "Golub". Jeseni leta 1968 sem prevzel vodenje zbora prosvetnih delavcev "Ivan Filipovič", V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja sem imel neprijetnosti s tedanjo oblastjo. Zapustil sem profesorsko mesto in posta! član pevskega zbora na zagrebškem Radiu. Osem let pozneje sem bil imenovan za direktorja šole v Sv. Ivanu Zelmi, kakšen mesec pozneje pa za direktorja šole v izgradnji v Tr-novčici. Ko je bila šola zgrajena, sem bil izbran za njenega direktorja. Ko sem leta 1993 začel imeti težave z zdravjem, sem se upokojil. Celo življenje od šolanja do upokojitve sem dirigiral celi vrsti pevskih zborov. Mogoče je pomem- POGOVARJALI SMO SE »mm bno k naštetim dodati znane pevske zbore kot so "Matija Gubec", "Vinko Jedut", "Ivan Goran Kovačič" (moški sestav), "Ivan Filipovič" ter "Zvonimir" in "Slovenski dom", kje sem dirigent še sedaj. Kakšen je bil program teh zborov in koliko ste imeli nastopov? O številu nastopov je zelo težko govoriti, še zlati, ker smo veliko nastopali v tujini, v Avstri-jii, Češki, Madžarski, Italiji, Nemčiji, Belgiji, Franciji, Švedski in seveda tudi v Sloveniji, kjer redno gostujemo z zborom "A.M. Slomšek" Slovenskega doma. Program je bil odvisen od zbora. Največ smo izvajal domače skladatelje: Lisinskega, Eisenliuta, Fallerja, Vilharja, Zajca, llatzeja, Odaka, Gotovca, Matetič-Ronjgova, Žganca... Od tujih avto-rejv pa Gallusa, Handla, Haydna, Mozarta, Betthovna, Gnunoda... Vaše vodenje pevskih zborov v Slovenskem domu se približuje jubilejnemu 15. letu. Kaj nam lahko poveste o tem obdobju? O tem bi morali povprašati pevce. Lahko pa navedem misel iz pisma ene pevke: "Težko je najti besede o našem dirigentu, profesorju Glas-noviču, glasbeniku z dušo, telesom in glasom... Meni osebno so profesoijeve vaje terapija. Nikjer se nisem tako sprostila, kakor pri njegovih pevskih vajah". Program skušam prilagoditi kakovosti zbora in njegovi sestavi. Morate vedeti, da so člani pevskega zbora "A.M.Slomšek" stari od 50 do 90 let. Zato tudi izbiram in skladam skladbe, ki so primerne njihovim zmožnostim. Primernost izbora dokazujejo uspehi na revijah duhovnih zborov v Sloveniji, kjer smo dobro sprejeti; verjetno so nas tudi zato povabili v Šentjernej, kjer bomo nastopali 25. januarja. Drugače pa vsako drugo nedeljo pojemo pri slovenski maši v cerkvi Ranjenega Jezusa v Zagrebu. Tu pa tam gostujemo v Sloveniji, če nam nastope organizira gospa Martina Koman. Skladanje je tudi vaše ustvarjalno delo! Nedavno je bila izvedena moja poema Vukovarju. Napisal sem Kantato Zvonimirju, Kantato Branimirju, Kantato o Anteju Starčeviču, "Kralj vjekova zove". Potem pesmi na besedila Dragutina Domjaniča, A.G. Ma-toša, zbirko cerkvenih pesmi in maš ter pesmi na besedila A.M.Slomška, F. Prešerna in nadškofa Bati sta. Diplomirali ste petje. Ali se ukvarjate tudi s solo petjem? Prav rad zapojem. Na primer, če je to potrebno v zborih, ki jih vodim. Ali pa, če me kdo pokliče, da pojem v cerkvi na poroki ali ob kakšni drugi priložnosti... 30. novembra sem imel na primer reprizni koncert v kapucinski cerkvi v Zagrebu. Kakšni so vaši nadaljnji načrti? Letos bomo z zborom "Kralj Zvonimir" gostovali v Boki Kotarski. Med drugim bomo geli mašo Bokeljski zvonovi, ki sem jo skladal. Želim si, da bi duhovni zbor "A.M. Slomšek" še uspešno nastopal, tudi v Evropskem domu. kjer smo se že uspešno predstavljali, in seveda na slovenskih mašah, v Sloveniji, na romanjih in podobno. Silvin Jerman NOVICE IZ DOMOVINE NI MIRU V SLOVENIJI Z&odbi o izbrisanih (prebivalci Slovenije, ki so bili leta 1992 nezakonito črtani s seznama stalnega prebivalstva) in zapleti z izgradnjo džamije v Ljubljani so kot povesi o jari kači. Skorajda ne mine teden, da se ne bi zgodil kak pravno-poli-tični preobrat ali novi zaplet. Tako po več kot pol leta intenzivnih razprav in treh odločbah ustavnega sodišča še vedno ni povsem jasno, kakšen status bo dobilo . 18.305 izbrisanih. Desnosredinski politiki se namreč ne strinjajo, da bi se njihov položaj uredil za nazaj in zato zahtevajo glasovanje ljudstva o tej zadevi, čeprav so ustavni sodniki nedvoumno sporočili, da bi bil referendum brezpredmeten, ker morajo izbrisani tako ali tako dobiti nazaj svoj status. Skupna točka zapletov z izbrisanimi in gradnje džamije niso le zahteve po referendumih, ampak tudi rastoča nestrpnost do manjšinskih skupin, na katero opozarjajo tako v slovenski civilni družbi kakor v mednarodnih organizacijah. Za največji škandal ni poskrbel prvak nacionalistov Zmago Jelinčič, ampak ljubljanski odbor Slovenske ljudske stranke, ki je gradnjo džamije v slovenskem glavnem mestu povezal z zloglasno Al Kaido in trgovino z drogami. Slovenski mufti Osman Bogič je napovedal, da bo islamska skupnost, če bo pobudnikom referenduma uspelo zbrati zadostno število glasov za nadaljevanje referendumskega postopka o gradnji džamije, na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti takega referenduma. Na nestrpnost v Sloveniji je opozoril tudi poslanec italijanske manjšine v državnem zboru Roberto Battelli. Odstopil je s položaja predsednika parlamentarne komisije za narodnosti in kot glavne razloge za svoje dejanje navedel asimilacijo in pritiske, ki jih doživljajo pripadniki italijanske in madžarske manjšine. Opozoril je na skrb zbujajoč problem asimilacije pripadnikov obeh narodnosti, ki se je pokazal tudi v zadnjem popisu prebivalstva, ko se je za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo za več kot 20 odstotkov manj ljudi kot leta 1991, prav tako pa se je število pripadnikov madžarske narodnosti v zadnjih 20 letih skorajda prepolovilo. Tudi zaradi tega je komisija pred časom sklenila, da bo v sodelovanju z vlado pripravila resolucijo o narodnih skupnostih, vendar vlada v devetih mesecih po njihovi pobudi ni zmogla odgovora na ta predlog. Batteil i je sicer pričakoval, da bo vlada predlagala konkretne ukrepe, zato je njegov odstop na nek način tudi sporočilo vladi, naj problematiki manjšin posveti več pozornost. Javni poziv svetovno znane flavtistke Irene Grafenauer je sprožil veliko zanimanje za darovanje kostnega mozga. Pri državnemu zavodu za transfuzijsko medicino se je prijavilo na stotine darovalcev. Na svojo bolezen, hudo obliko levkemije, je opozorila v predsedniški palači 22. decembra lani, kjer ji je predsednik države Janez Drnovšek podelil najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Glasbenici lahko življenje reši le presaditev kostnega mozga. Že v muenchenski bolnišnici so iskali primernega darovalca v svetovnem registru, kjer je približno devet milijonov ljudi, vendar še niso našli primernega. Grafenaurjevi so nemški zdravniki povedali, da je možnost najti ustreznega darovalca v razmerju ena proti 40.000, v Ljubljani pa menijo, da je to razmerje ena proti 25.000, Sicer so se v javnosti razširila tudi mnenja, daje Grafenauijeva le še ena v vrsti žrtev- radioaktivnega sevanja iz azbestnih sten na akademiji Mozarteum v Salzburgu, kjer je slovenska flavtistka redna profesorica. Peter Žerjavic KAJ JE NOVEGA V SLOVENSKO-HRVAŠKIH ODNOSIH? ZAGREB - Kljub nasprotovanju Ljubljane in pozivom Bruslja je sabor 3. oktobra sprejel odločitev o razglasitvi ekološko ribolovne cone na Jadranu (ERC), z začelkom veljavnosti čez eno leto. Slovensko zunanje minislrstvo je v Zagreb poslalo protestno noto. RIM. LJUBLJANA - Slovenski premier Anion Rop je 4. oktobra v Rimu ob robu medvladne konference izrazil zaskrbljenost zaradi enostranske odločitve Hrvaške, saj ta ni v duhu evropskega načina sprejemanja odločitev. Tako stališče je izrazil tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, s katerim je imel Rop na to temo kratek pogovor. Slovenski predsednik Janez Drnovšek pa je dejal, da Hrvaška nadaljuje svoje aktivnosti, ne da bi pri tem upošlevala priporočila Evropske komisije ter pričakovanja svojih sosed Italije in Slovenije. RIM/ZA(.Ri:H - Slovenski in italijanski zunanji minister, Dimitrij Rupel in Franc» Fralliui sta se 6. oktobra dogovorila, da bo sve! EU za splošne zadeve in zunanje odnose sprejel deklaracijo, ki bo Hrvaški dala znamenje, naj pri svojem ravnanju upošieva načelo multilateralnosti in spoštuje evropska merila sodelovanja. Hrvaški predsednik Stipe Mesič je zatrdil, da razglasitev ERC "ne škoduje niti Italiji niti Sloveniji, prav gotovo pa koristi zaščiti Jadrana". LJUBLJANA - Na sloven-sko-hrvaški meji sta 6. oktobra začela obratovati maloobmejna prehoda - Kmiačina-Vivodina in Planina v Podbočju-Novo Selo Žumberačko. ZAGREB - Hrvaško zunanje ministrstvo je 7. oktobra odgovorilo na slovensko noto. "Razglasitev ERC nt konec, temveč začetek dialoga, zato je treba delovati ofenzivno, pojasnjevati naš položaj in se pogovarjati z italijanskimi in slovenskimi predstavniki", je dejal namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimono-vič. zunanje ministrstvo je 8. oktobra sporočilo, da so stališča, ki jih je zapisalo hrvaško zunanje ministrstvo v zadnji noti, nesprejemljiva, saj Hrvaška odreka Sloveniji teritorialni izhod na odprlo morje, ki ga Slovenija ima. STRASBOURG - Na zaslišanju v zvezi s tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke proli Sloveniji na Evropskem sodišču za človekove pravice 9. oktobra so slovenski pred-slavniki zelo solidno predstavili argumente, To je povedal visoki predstavnik RS za vprašanja nasledstva Rudolf Gabrovec. vaški premier ivica Ručan je 7. oktobra izjavil, da trdno stoji za odločitvijo hrvaškega sabora o razglasitvi ERC, morebitne zaostritve iz Bruslja ga ne skrbijo, slovenski odziv pa je pričakovan. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi pa je v zvezi z razglasitvijo ERC izjavil, da enostranske odločitve vedno pripeljejo do težav. ZA£RFB - V saboru so 7. oktobra nenapovedano razpravljali o predlogu hrvaške vlade za vojaško vajo Slovenske vojske na poligo- 18 ycftlMHKi NOVICE IZ DOMOVINE mi ni'iliiluC; od Slunja. Večina pos-i <"lno sodelujeta po evropskih .....clih tudi po vstopu Slovenije v III ninanje ministrstvo je 23. oktobra 'liMivorilo na zadnjo hrvaško no-i.i m poudarilo, da Slovenija ima u iitiirialni izhod na odprto morje ki pravico do razglasitve lastne iz-l Ijtične ekonomske cone ali tlrtčilne ekološko-ribolovne cone. KARLOVEC - Mešana komisija za izvajanje sporazuma o ntiinejnem prometu in sodelova-i i■ ■ med Slovenijo in Hrvaško (MIPS) se je 23. oktobra v Vivo-illlii dogovorila, da bo od skupno '! maloobmejnih prehodov, kijih predvideva SOPS, do konca leta I uiičanih 25, dva pa bodo postavili Icia 2004. KOPER - V Brezovi- ■ t pri Kopra, kjer naj bi v skladu s SOPS zgradili maloobmejni pre-liud.je 28.oktobra hrvaška policij- U patrulja ustavila delo gradbenikov. ki so kopali temelje, češ da incliod gradijo na hrvaškem ii/cinlju. Vodja slovenskega dela mešane komisije za izvajanje ,01'S Vojko Kuzma je dejal, da .....ctijeno območje nedvomno leži mi slovenskem ozemlju. mtUSELJ - Slovenski kme-ki minister Franci But je 3. novembra evropskega komisarja .■ii kmetijstvo Franza Flschlerja obvestil, da Hrvaška v New Yorku l/viija aktivnosti za notifikacijo iillučitve o razglasitvi ERC v Jad-i miti, ki pa bo imela podlago v izključni ekonomski coni, saj med-imiodno pravo omogoča samo to. ZAGREB - Na posvetovanjih med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Hrvaške na ravni državnih sekretarjev so 3. novembra ugotovili, da je obrambno sodelovanje med državama dobro in intenzivno. LJUBLJANA - Ribiški inšpektor v Kopru je 6. novembra potrdil, daje umaška ribiška zadruga Sargus razširila svoje školjčišče pri Kanegri. MZZ je ta incident ocenil kot resno incident-no situacijo. TRDINOV VRH - Kandidat HSP na parlamentarnih volitvah ua Hrvaškem Slaven Letica je 6. novembra prišel k vojašnici na Trdinovem vrhu, oblečen v oblačila hrvaškega bana Josipa Jelačiča. Po ocenah MZZ dejanje predstavlja kršitev dogovora o izogibanju incidentnim situacijam. IJMaG - Savudrijski ribiči so 6, novembra slovensko ladjo Pomorske soie iz Pirana obtožili, da je izzvala nov incident, ko je prečkala razmejitveno črto v Piranskem zalivu in plula ob Kanegri. LJUBLJANA/ZAGREB - Slovensko zunanje ministrstvo se je 6. novembra zavzelo za večstranske pogovore vseh zainteresiranih držav ob Jadranu po konferenci o ribištvu v Sredozemlju v Benetkah. Hrvaška pa je sporočila, da se v vprašanjih o širitvi hrvaške jtirisdikcije na Jadranu zavzema za dialog z Italijo, z vsemi zainteresiranimi državami in Evropsko komisijo. LJUBLJANA - Stalna misija Slovenije pri ZN je 7. novembra generalnemu sekretatju ZN Kofiju Annanu izročila noto kot odgovor na hrvaško notifikacijo ERC na Jadranu in Generalno skupščino ZN seznanila s slovenskimi stališči. V noti piše, da Slovenija ima teritorialni izhod na odprto morje in pravico do razglasitve lastne izključne ekonomske cone ali ERC. LJUBLJANA - Zunanje ministrstvo je 7. novembra protestiralo zaradi povečanja gojišča školjk v Piranskem zalivu. ZAGREB - Več kot polovica Hrvatov meni, da ima Hrvaška med sose- dami najslabše odnose s Slovenijo, je pokazala raziskava, ki jo je novembra za hrvaško vlado izvedla agencija Puls. ZAGREB - Hrvaškarvlada se je 13, novembra odločila začeti s pripravami na postopek arbitraže o morski meji s Slovenijo. Slovenska stran je to odločitev označila kot predvolilno potezo in opozorila, da dogovor o arbitraži nikakor ni enostaven. ZAGREB - Hrvaška je 19. novembra Sloveniji poslala odgovor na njene diplomatske note, v katerem je izrazila "obžalovanje zaradi zavrnitve dvostranskega dialoga na visoki ravni" o širitvi jurisdikcije na Jadranu, LJUBLJANA/ZAGREB -Zunanji minister Dimitrij Rupel je 24. novembra, po volitvah na Hrvaškem izjavil, da pričakuje dobro sodelovanje tudi z novo hrvaško vlado. Premier Anton Rop pri reševanju odprtih vprašanj ne namerava odstopati od parafiranega sporazuma o meji. Predsednik HDZ Ivo Sanader pa je napovedal, da bo Ljubljani za rešitev odprtih vprašanj ponudil dvostranske pogovore, če z njimi ne bodo prišli do rešitve, pa je možna arbitraža. LJUBLJANA - Zunanje ministrstvo je 1. decembra zavrnilo hrvaške navedbe, da Slovenija odklanja dvostranski dialog o zaščiti Jadrana ua visoki politični ravni, OBREŽJE - Premier Anton Rop je L decembra slovesno odprl posodobljen mednarodni mejni prehod. Gre za največji cestni mejni prehod na prihodnji jugovzhodni zunanji meji EU, na katerem bodo vzpostavljeni schengenski varnostni sistem ter carinski, veterinarski, fitosanitarni in zdravstveni nadzor. BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je 2. decembra po pogovoru s slovenskim premierom Antonom Ropom izrazil upanje, da bosta Slovenija in Hrvaška uspeli rešiti medsebojna odprta vprašanja oziroma probleme. LJUBLJANA/ZAGREB Državni zbor je 19. decembra soglasno podprl predlog zakona o dopolnitvah pomorskega zakonika, ki vzpostavlja uotranjepravno podlago za razglasitev morskih pasov. Hrvaška se je odzvala s protestno noto, v kateri je opozorila, da je ta poteza v nasprotju z mednarodnim pravom in načeli sodelovanja sredozemskih držav. Slovenski premier pa je dejal, da Slovenija nima do Hrvaške nobene ozemeljske pretenzije. ZAGREB - Predsednik HDZ in mandatar za sestavo nove hrvaške vlade Ivo Sanader je 21. decembra izjavil, da mu ni ljubo zaostrovanje odnosov s Slovenijo. LJUBLJANA - Slovensko zunanje ministrstvo je 22. decembra odgovorilo na hrvaško protestno noto in ponovilo, da ima Slovenija teritorialni izhod na odprto morje in pravico do razglasitve lastne izključne ekonomske cone ali zaščitne ERC. LJUBLJANA/ZAGREB -Predsednik vlade Anton Rop je 23. decembra predsedniku HDZ Ivu Sauaderju čestital ob imenovanju na položaj predsednika hrvaške vlade. Slovenski premier je pri tem izrazil upanje, da se bodo dobrososedski odnosi še okrepili ter da bosta državi našli rešitve za odprta vprašanja. ZAGREB - Novi predsednik hrvaške viade Jvo Sanader je za TV Slovenija na vprašanje, kako bi biio mogoče vrniti zaupanje v odnose med državama, menil, da predvsem z "odkritimi, prijateljskimi odnosi", Peter Zeijavič WII 1- I ■n PRETEKLOST V SEDANJOSTI SiMnw FRANČIŠKA PETELINŠEK SI ZASLUŽI VEČIO POZORNOST Min t inilo je deset let od smrti Frančiške Petelinšek, Slovenke, hrvaške samorasle likovne umetnice. Pred kratkim so v Galeriji Mirko Virius Hrvaškega društva samorastniških umetnikov (Hrvatskog društva naivnih umjetnika) v Zagrebu razstavili 63 skulptur Frančiške Petelinšek iz osebne zbirke dr. Vladimirja Sla-vičeka. Od Sv. Pongraca do Duga Rese Frančiška Petelinšek je bila rojena 9. aprila leta 1905 v Sv. Pongracu pri Celju. Že v otroštvu ji je umrla mati. Po pripovedovanju je bilo njeno prvo umetniško ustvarjanje - pesništvo. Napisala je pesem Sirota, v kateri je žalovala za izgubljeno materjo. Verjetno zato, ker ni imela igrač kot drugi otroci, je že kot deklica sama izdelovala lutke iz lesa. Končala je samo štiri razrede osnovne šole. Ker seje morala sama preživljati, je šla s trebuhom za kruhom in se leta 1930 ustavila v Dugi Resi pri Karlovcu. V Dugi Resi je bila že razvita tovarna bombažne industrije (Pamučna industrija Duga Resa), kjer se je zaposlila kot tekstilna delavka. In stanovanje? Našla ga je v prostorih starega zapuščenega mlina na prelepem slapu reke Mrežnice. Bivalni pogoji so bili povsem drugačni od romantičnega okolja, narave in stare stavbe mlina, ki si zasluši uvrstitev med spomenike kulturne dediščine. Tu je živela skoraj štiri desetletja. Ko je postala znana kot likovna samorastnica, je dobila garsonjero v stanovanjski hiši v Dugi Resi. V pozni starosti so zanjo skrbeli v Domu upokojencev v Karlovcu, kjer sije uredila kotiček za izdelavo majhnih skulptur. Ko je bil Karlovec v devedesetih letih prejšnjega stoletja pod stalnim granatiranjem, so Frančiško zopet premestili na varno, v Dugo Reso, kjer je umrla leta 1993. Tam je tudi pokopana. Od začetka umetniškega ustvarjanja do Evrope Kdaj se je Frančiški Petelinšek porodila zamisel za prvo skulp-turo, ni znano. Zagotovo je svoj prvi kipec izdelala konec leta 1962, ko se je že bližala šestemu desetletju svojega življenja. Zgodba pravi, da je Frančiška deset dni prej pri železniški progi našla nož z aluminijastim ročajem in daljšim rezilom. S tem grdim, nerodnim nožem je naredila številne skulpture iz lesa. Tu in lam je svoje kipce prinesla naprodaj na karlovški trg. Opazil jih je svetovno znani karlovški likovni samorastnik Petar Grgec Prav on je znanega zbiratelja sa-morastniške umetnosti Cerliarda Lediča povabil, naj si ogleda Frančiškine figurice. Ledič je bil nad umetninami prijetno presenečen. Tako se je začel širiti glas o izjemni kiparski samorastnici. Širši javnosti se je Petelmškova predstavila leta 1970 v Kostanjevici na Krki na razstavi kiparjev samoras-tnikov Jugoslavije. Zanimivo je, daje razstavila enako število umetnin kot drugi, veliko bolj znani umetniki. Zanimivo je tudi, daje bila najstarejša udeleženka, saj je tedaj že napolnila 65 let, A je bila - paradoksalno - po osemletnem ustvarjalnem stažu verjetno najmlajša raz-stavljalka. Tu se je uresničil pregovor: nikoli ni prepozno. V starosti je ustvarjala več kot trideset let. Po Kostanjevici na Krki se je začel Frančiškin pohod po državi in tujini. Leta 1971 je imela prvo samostojno razstavo v Kar- lovcu v organizaciji CentTa za izobraževanje odraslih (Centar za obrazovanje odraslih) v kar-lovškem Mestnem muzeju. Ob tej priliki je razstavila 20 skulptur. ki jih je izdelala iz vrbove-ga lesa in obarvala. Skulpture so predstavljale in se imenovale Matija Gubec, Tahi, Mojzes, Bednin, Tri sosede. Podravkin petelin, Baba Kata ... Sledile so samostojne razstave v Svelo-zarevu, Sevnici, Dugi Resi. Zagrebu. Vrstile so se skupinske razstave: Trebnje, Videm Krško, Zlatar, Samobor, Emestinovo, Velika Gorica ... Leta 1972 ji je Galerija Biškupič in Kuttler odprla vrata v tujino. Predstavila seje v Muenste-ru - v okviru razstave Naivna umetnost v Jugoslaviji (Naive Kunst aus Jugoslawien), Sledili so Gradec, Dunaj, Željezno, Pariz, Italija. Ob pariški razstavi so njeno kratko biografijo objavili v Dbšimi knjigi La'rche de noe' et les naifs (Nojeva arka in njeni samorastniki). Komentar o jugoslovanskih udeležencih je za to knjigo napisala Slovenka Irena Polanec. "Baka Petelinšek" Za njene samostojne in skupinske razstave so skrbeli številni organizatorji, saloni in galerije samorastnikov in izvirnih likovnih ustvarjalcev. Ni odveč, če se pove, da se je udeležila tudi razstav v organizaciji Zgodovinskega muzeja Hrvaške (Povijesni muzej Hrvatske). Posebno vlogo je pri predstavljanju del Frančiške Petelinšek odigral karlovški ZILIK -Zimska likovna kolonija, ki jo vsako leto organizira Otroški dom V. Nazor(Dječji dom "V. Nazor"). Te kolonije se je udeleževala več kol deset let. Priljubljena je bila med udeleženci kolonije, predvsem pa med otroci iz otroškega doma, kjer so v spomin nanjo eno od sob poimenovali "Baka Petelinšek". "Baka Petelinšek" je bilo pač splošno znano ime za Frančiško. Na Zl-LlK-u seje spoznala in družila z znanimi akademskimi likovnimi umetniki. Vsi so jo imeli radi, saj je bila družabne narave, njeno ustvarjanje pa je bilo prav posebno. Posebnosti ustvarjanja Frančiška Petelinšek je poseben likovni fenomen, Najprej zato, ker je ustvarjati začela šele v poznih letih. Seveda pa tudi zato, ker je razvila svojevrstno tehniko oblikovanja skulptur in njihovega barvanja v akvarelu s posebno lakirano glazuro. Od kod so se pojavili nenavadni leseni ljudje? Iz katerega neznanega izhodišča? Lesu z nožem lesu in zopet vrnje- KULTURNA OBZORJA .....ivljenje. Petelinškova ni nikoli spremenila osnov.....le deblu. To bi bilo zanjo svetoskrunstvo. Tako so m itliijulc čudežne skulpture. V glavnem človeških lini Pri lem je imela Petelinškova poseben smisel za ¡rulcsknosti in humor. Posebno soji bili blizu portreti iiivnunili žensk, s poudarjenimi atributi ženskosti. Posebej pozorno je oblikovala lase, Ni prizanesla niti ...... k i m likom: različni debeluhi, veseljaki, norci, br- t uči, pijanci... Pri oblikovanju živalskih likov je bila Puldinškova bolj realistična. Zdi se celo, daje te like iitciilizirala. Tako sta na primer zajec in ptička poli |i'.ana v ljubki igrači. Njen pristop k oblikovanju je lul naslednji: če je imelo deblo zvito obliko, je bila il mui tudi skulptura. Če so veje rasle navzven, so bili toke razpete. Prerezan vozel je postal brazgotina na ■ih.i/u. Na koncu nastaja vtis. da se je Frančiška v ivojeni ustvarjanju igrala kot v mladih letih, ko si je iti n i delala lesene igrače. Njeno udeležbo na razsta-ili je podpiral Petar Grgec, ki ni le umetnik, ampak |in/iiuva!ec vrednosti samorastniških umetniških del. I innčiški je pomagal pri določanju cene njenih izdei- II iv. Frančiški pa to ni veliko pomenilo. Zanimanje za kuljiture je bilo večje v krogu intelektualcev. Njena -li-In so našla prostor v njihovih zasebnih zbirkah, i iiiučiška za svoja dela ni zahtevala visokih plačil. Nekateri nekorektni zbiratelji so to izkoriščali in celo ■ li brez plačila. Njene skulpture so tiidi odkupljene za muzejske in galerijske prostore. Slovenka Frančiška Petelinšek je imela ves čas stike s Slovenci. Družila se je tudi s člani kar-lovškega društva Slovenski dom - Triglav. Tudi jaz sem jo tam spoznal. Udeležil sem se dražbe njenih skulptur in jih daroval svojcem v Sloveniji, ki so jih postavili na vidno mesto v svojih stanovanjih. Petelinškova nikoli ni tajila, daje slovenskega rodu. Poudarjala je, da je Slovenka in da ji je ime Frančiška. Ni pa se jezila, če sojo imenovali Frančiška. Daje slovenskega rodu, ni niti mogla zanikati, saj sta jo v pogovoru izdala naglas, pa še kakšna slovenska beseda. Zaslužila bi si več pozornosti za svoje umetniško ustvarjanje. Umik iz anonimnosti. Zasluži si vidnejši položaj v vrsti Slovencev, ki so pomembno prispevali k hrvaški likovni umetnosti in ki so bili pomembni za Hrvaško. Zasluži si, da jo spoznajo tudi Slovenci na Hrvaškem. Silvin Jerman BORŠTNIKOVO SREČANJE 2003 aribor vsako leto oktobra zaživi" Letos še posebej, saj je v hudi konkurenci vseh slovenskih mest prejel prvo nagrado za najbolj urejeno in čisto mesto. Potem je RTV Slovenija ob praznovanju 75 let radijskega in 30 iet televizijskega programa podelila Ježkovo nagrado. Lavreat je bil Črt Skodlar. poklicni igralec, animator, režiser, satirični komentator, scenarist, pianist in -če niste vedeli - tudi član našega Slovenskega doma! Čestitamo od srca! In končno, jeseni je bil Maribor gledališka prestolnica Slovenije, kajti tu je potekalo 38. Borštnikovo srečanje, Ime je dobilo po prvem profesionalnem gledališkem igralcu Ignaciju Borštniku, ki velja za utemeljitelja slovenskega gledališča. V desetih festivalskih dneh se je zvrstilo prav toliko tekmovalnih predstav, potem je bil tu še spremljevalni program, ki je vključeval predstave, strokovne pogovore, simpozij ob SO. letnici igralke Štefke Drolc, predstavitev knjige Poldeta Bibiča in Dalihorja Foretiča. gledališkega kritika, teatrologa, novinarja, rednega gosta in sooblikovalca Borštnikovega srečanja, ki je ta festival, kot je povedala njegova vdova Davorka Foretič, "čutil za svoje duhovno zatočišče, na tem festivalu je našel mir in srečo ter ljudi, ki jih je imel rad." Predstave na letošnjem srečanju so bile na visoki gledališki ravni. Nastopala so gledališča iz vse Slovenije, ne samo iz osrednjega gledališkega prostora iz Ljubljane, kar kaže, da je kakovost najviših gledaliških dosežkov v Sloveniji kar pravično porazdeljena po celem ozemlju. Ne morem pa verjeti, da iz celotne produkcije mariborske in celjske drame selektor ni izbral uiti ene predstave!? In kako je strokovna žirija ocenila letošnje srečanje in utemeljila letošnje nagrade? "Predstave, uprizorjene v tekmovalnem sporedu 38. Borštnikovega srečanja so prinesle ustrezno informacijo o gledališki ustvarjalnosti na Slovenskem v sezoni 2002/3. Zastopane so uprizoritve klasične, moderne in sodobne evropske dramatike, ob njih pa tudi en izviren avtorski projekt." In kdo so nagrajenci? Nagrada za najboljšo predstavo v celoti je pripadla predstavi Zabava za rojstni dan Harolda Pintetja v režiji Vita Tauferja in v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Nagrado za režijo je prejel Janusz Kiča za režijo Sha-kespeaijevega Sna kresne noči v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Tri enakovredne igralske nagrade so prejeli: Ivo Ban za vlogo Porfttja Petroviča v predstavi Zločin in kazen F.M.Dostojevskega v uprizoritvi Primorskega poletnega festivala; Veronika Drolc za naslovno vlogo v predstavi Schneewitthen Roberta Walserja in Ivice Buljana, v uprizoritvi Mini teatra in Cankarjevega doma; Nataša Barbara Gračner za vlogo Helene v Hauptmannovi drami Pred sončnim vsho-dom, v uprizoritvi SNG Drama Ljubljana. Nagrado za mlado igralko je prejela Alida Bevk za vlogo Vilinčka v predstavi Sen kresne noči v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. In končno, nagrado občinstva je popolnoma zasluženo dobil maestralni igralec Rad ko Polič Rac za vlogo v predstavi Izboljševa-lec sveta v izvedbi ljubljanske Drame. Dobitnica Borštnikovega prstana je igralka Anica Kumer, članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Na celjskem odru je ustvarila domala vse vloge svoje bogate, tako raznovrstne in zasluženo nagrajevane umetniške poti. Nagrade: Borštnikovo srečanje, Sklad Staneta Severja, Prešernov sklad, Sterijeva nagrada ... Širokemu gledališkemu in TV avditoriju seje Anica Kum-rova priljubila kot Helena v Partljičevi komediji Ščuke pa ni. Slovensko gledališče je z Anico Kumer dobilo izvrstno interpreti-njo, igralko z izostrenim posluhom za zven in pomen Cankarjeve dramske besede. Festivalske nagrade so podeljene, slavnostna govornica je bila kulturna ministrica Andreja Rihter, razglašena je dobitnica Borštnikovega prstana. Spet enkrat so se na tem srečanju zbrali najboljši slovenski režiserji in igralci, saj je to tekmovalno srečanje gledališč, igralcev in različnih gledaliških strokovnjakov, hkrati pa je to festival vseh, ki imajo gledališče radi. Za celotno organizacijo je kot dobra vila s svojimi prijaznimi sodelavci skrbela enkratna in neponovljiva Olga Jančar. Ivan Kunej KULTURNA OBZORJA KULTURNA DOGAJANJA 33. VARAŽDINSKI BAROČNI VEČERI Od 19. septembra do 10. oktobra so se v baročnem Varaždinu odvijali triintrideseti Varaždinski baročni večeri (VBV) pod pokroviteljstvom hrvaškega predsednika Stjepana Mesiča in Ministrstva kulture Republike Hrvaške ter pod ravnatelj skim vodstvom maestra Vladimirja Kranj čeviča. Svečana otvoritev se je odvijala v Hrvaškem narodnem gledališču v veliki koncertni dvorani. Slavnostni koncert je bil posvečen 10. obletnici Varaždinskega komornega orkestra, 90. Tojstnem dnevu prof. Marijana Zubera ter 80. rojstnem dnevu primadone Nade Puttar Cold. 20. septembra sta že tradicionalno nastopila Slovenski komorni zboT in Orkester slovenske filharmonije. Na sporedu je bil veličanstven oratorij Georga Friedricha Haendela (1685 -¡759) Juda Makabejec, za soliste, zbor in orkester v treh delih. Kot solisti so nastopili sopranistka Philipa Hyde v vlogi Izraelke, kontra tenorist Charles Humphries v vlogi Izraelca, tenorist Marjan Trček v vlogi Jude Ma-kabejca ter basist Jože Vidic v vlogi Šimuna. Dirigiral je maestro Vladimir Kranj čevič. Hrvaška televizija je predvajala celoten nastop eminenetnega gostovanja iz Slovenije, Naslednji večer so to delo ponovili v Ljubljani. 4. oktobra so bili v varaždinski katedrali Vnebovzetja Blažene Device Marije na sporedu Davidovi psalmi Heinricha Schuetza (1585 -1672). Nastopila sta Slovenski komorni zbor in Slovenski komorni orkester pod dirigentskim vodstvom maestra dr. Mirka Cu-dermana. Slovenski komorni zbor že deset let sodeluje na VBV. V teh desetih letih so izvajali dela G.R Haendla, J. Skjavetica, V. Je-liča, T. Cecchinija, J. S. Bacha, J. K. Dolara. G. Carissima, M. A. Charpentiera in G. P. Telemanna. Ta neveijetna programska inventura govori sama zase. Desetletno sodelovanje VBV s tem uglednim slovenskim zborovskim ansamblom je obogatilo festivalsko koncertno ponudbo, priča pa tudi o neverjetnih repertoamih možnostih Slovenskega komornega zbora. Baročna glasba je samo eden od slilskih slojev v njegovem repertoarju. Pomembna je tudi su-periorna glasbena izobrazba njegovega dolgoletnega umetniškega vodje dr. Mirka Cudermana, ki s čvrstim znanjem, okusom in selektivnostjo izbira repertoar, kije zato zanimiv, poučen in relevanten. Leta 1995 in 2000 je bil Slovenski komorni zbor nagrajen z nagrado Ivan Lukačič. V okviru VBV je bila v varaždinski galeriji Zlati angel 17. septembra odprta razslava slik znanega slovenskega slikarja Dušana Kirbiša iz Ljubljane. RAZSTAVA SLIK MARJANA GUM1LARJA 16. septembra je bila v Galeriji Forum odprta razstava slik Marjana Gumilarja. Soorgani-zator razstave je bila Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. Marjan Gumilar se je rodil leta 1956 v Murski Soboti. V letih 1980-85 je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral pri Gustavu Gnamušu. Med leti 1991 -2000 je večkrat študijsko prebival v Franciji, tudi s štipendijo nagradnega sklada Zorana Mušiča in Ministrstva kulture Republike Francije. Živi in dela kot samostojni umetnik v Ljubljani. Razstavljal je po celi Sloveniji in tudi na tujem (Madrid, Amsterdam). V svojem najnovejšem ciklusu orbitalnih slik (predstavljenih zagrebški publiki) se je osredotočil na površino slike, ki je eno edinstveno iu kontinuirano polje. Na razstavi, ki je bila odprta do 10. oktobra, seje predstavil s 16 slikami. KONCERT Z DIRIGENTOM BORUTOM SMREKARJEM 28. oktobra je v Muzeju Mimara v okviru koncertov Sfumato zboru HRT dirigiral Borut Smre-kar. Na sporedu je bila Maša in D Antonina Dvoraka za soliste, zbor in orgle in Moteli Aniona Bruc-knerja za zbor, soliste, orgle, trombone in kontrabas. Borut Smrekar se je rodil leta 1959 v Kostanjevici na Krki. Po končanem študiju prava, klavirja (Dubravka Tomšič - Srebot-njak) in dirigiranja (Anton Na-nut) v Ljubljani se je izpopolnjeval na Hochscbule fuer Musik na Dunaju. Od leta 1990 je asistent dirigiranja na ljubljanski Akademiji za glasbo ter zborovodja v SNG Opera in balet v Ljubljani. Leta 1993 je magistriral v zborov- skem dirigiranju na Akademiji za glasbo. Leta 1997 je nadaljeval študij na Dunaju in Muenchnu ter doktoriral iz glasbene teorije (or-kestracija). Od leta 1998 do 200! je predaval na oddelku za muziko-logijo Univerze v Ljubljani. Od leta 1998 je intendant in umetniški ravnatelj SNG Opera in balet v Ljubljani. Deluje pretežno na področju operne in oratorijske glasbe. O sodelovanju z zborom HRT je pojasnil: "Ko sem prvič v živo poslušal zbor HRT, me je navdušila njegova zvokovna raz-košnosi, ki jo redko najdemo v severnih in zahodnih krajih. Zato sem se pri izbiri programa za ta koncert odločil za dela pozne romantike, Dvorakova Maša je veliko skladateljevo delo, v katerem Ima zbor v celoti glavno in najvažnejšo vlogo. Podobno je pri Brucknerju, kjeT so instrumenti dodani le zato, da zaokrožijo zvok. Zbor je cel čas absolutni protagonist, stvarnik vzdušja in spovedi. To pa zahteva umetniško zrelo izvajalsko telo. Upam, da smo uspeli predstaviti bogastvo karakter-ne različnosti skladb". GOSTOVANJE BRANKA ROBINŠAKA 8. novembra v Pulju in 13. novembra v Zagrebu je bila premier-no izvedena opera Ocean italijanskega skladatelja Antonija Sma-reglija (1854 - 1929), rojenega v Pulju. To Smaraglijevo delo je bilo pred stotimi leti praizvedeno v milanski Scali. Na obeh premie-rah in na vseh reprizah je nastopil tenorist Branko Robinšak iz Ljubljane, stalen gost hrvaške operne scene. LAIBACH VNOVIČ V ZAGREBU Slovenska konceptualna arl-rock skupina Laibach je 13. decembra v zagrebškem klubu Pauk promDVirala svoj zadnji album WAT. Čeprav po uspešnem lan- KULTURNA OBZORJA ikcin nastopu niso nameravali ¡id gostovati v Zagrebu, so Lai-Imchovci za zagrebško publiko vendarle našli prost termin med m/prodano evropsko in ameriško minejo. Njihov pred kratkim izdan album je svetovna kritika že pohvalila, prvi singl "Tauz mit I aibach" pa so v nekaterih uglednih časopisih razglasili za pesem ledna. TRIDESET LET DVORANE LISINSKI Pred tridesetimi leti, v soboto. 29. decembra leta 1973, so uvodni lakti predigre opere Porin Vatros-lliva Lisinskoga označili začetak delovanja institucije, ki je pomembno zaznamovala zagrebško in hrvaško kulturno življenje. Ta dan so namreč slovesno odprli novi) koncertno dvorano z imenom Vutroslav Lisinski. Tako se je Za-i/i ob oddolžil svojemu skladatelju, 120 let po njegovi prezgodnji smr-ii V teh 30 letih so se izmenjevali koncerti klasične, zabavne, jazz m narodne glasbe. Potekale so mednarodne prireditve, med njimi Hienale sodobne glasbe, Svetovni lestival animiranega filma. Dvorana je gostila predstave za otroke, nizstave, dobrodelne koncerte, scenske in polscenske izvedbe uper in musiklov. Začeli so se koncerti Jazz kluba Lisinski s Spomladansko revijo jazza, Mednarodni dnevi jazza in ciklus Mlaji v Lisinskem. Največji uporabniki dvorane so Koncertna direk-i i ¡u Zagreb, Zagrebška filharmonij;! in Simfonični orkester HRT. V tej prelepi in izredno akustični dvorani so nastopali mnogi proslavljeni slovenski umetniki. Slovenska filharmonija je reden gost. Inako Slovenski komorni zbor in /bor Consortium musicum z njihovim vodjem dr. Mirkom Cn-iliiMiatiom. Zadnja leta redno gostujeta dirigenta Marko Leto-iiju in Uroš Lajovic, pred njima ■U bila redna gosta Anton Nanut m Samo Hubad. Gostovali so tu-.li Simfonični orkester, Big band. in Jazz orkester RTV Slovenija ter Orkester slovenske vojske. Od «lavnih slovenskih umetnikov so ifdno koncertirali Dubravka Tomšič - Srebotnjak, Hubert Bergant, Irena Grafenauer, Aci Bertoncelj, Andrej Petrač, Stanko Arnold, Branimir Slokar. Od vokalnih solistov so se zagrebški publiki predstavili Marjana Li-povšek, Mitja Grego rač, Eva Novšak - Uouška, Ana Pusar -Jerič, Jurij Reja, Ivan Sancin, Marcos Fink, Janez Lotrič, Branko Robinšak. Odmevne koncerte so imeli tudi Ljubljanski pihalni trio, New Swing Quartet, Trio Orlando. Za svoj poslovilni koncert si je odlični, slavni Slovenski oktet izbral prav dvorano Lisinski. Dvorano so odprli z glasbo iz Porina, s koncertno izvedbo te opere Vatroslava Lisinskoga (1819 - 1854) pa se je začela tudi slovesnosti ob 30, obletnici. V četrto desetletje dvorana vstopa v letu, ko mineva 150. obletnica smrti pomembnega hrvaškega skladatelja, kije napisal tudi prvo hrvaško opero Ljubezen in zloba. 13. decembra so v tej viteški operi v petih dejanjih naj stopili zbor in Simfonični orkester HRT ter Akademski zbor Ivan Goran Ko-vačič pod taktirko maestra Tončija Biliča. V zahtevni naslovni vlogi Porina - hrvaškega vel-moža je nastopil Janez Lotrič, Celoten koncert so neposredno prenašali v ovkiru operne sezone Euioradija Evropske radijske unije. Prenašal gaje tudi Slovenski radio. Po končanem koncertu je Marija Barbieri, ki je vodila radijski prenos, pripravila pogovor z izvajalci, tudi s slovenskim tenoristom. Janez Lotrič je poudaril, da je največje uspehe požel na hrvaški sceni. Posebno je navezan na vlogi Porina in Era. Na koncertih redno izvaja arijo Mica iz Go-tovčeve opere Ero z onega sveta. Posebej mu je pri srcu arija "Zor-ko moja" iz Porina in rad bi, da jo priredijo tako, da bi jo lahko pel brez sodelovanja zbora, Marija Barbieri je ob tem pogovore poudarila, da so slovenski operni pevci trajno zaznamovali hrvaško operno sceno v vsej njeni zgodovini. Kulturne dogodke spremljala Polona Jurirtič PREDSTAVA 0 RAZLIČNOSTI ŽENSK O i 4. do 9. oktobra je v zagrebškem gledališču Vidra potekal 3. Mednarodni festival gledališča slepih in slabovidnih, na katerem so sodelovale dramske skupine iz Hrvaške (Dramski studio Novi život iz Zagreba), Slovenije (Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh), Italije, Španije, Velike Britanija in ZDA. Gledališče Nasmeh je v sedmih letih jmpravilo štiri predstave. Skupina se zbira pod Karavankami in Julijskimi Alpami, v vasici Žirovnica. Vadijo ob koncih tedna, na vaškem odru, v težkih pogojih. Toda iskrena ljubezen do gledališča premaga vse težave. Tokrat so pripravili predstavo o različnosti žensk, Ob njej smo se zabavali in zamislili. To je resnična življenjska izpoved, kije humoristično prikazana in je pravi balzam za žensko dušo! Predstavo sta režirala Niko Kranjec in Ema Bre-lih. Glavne igralke so: Jana Mirt, ki igra vlogo Francke, katere glavno življenjsko geslo je "svoboda". Francka se huduje nad svojo hčerko, ki se hoče poročiti,Vse ženske tega rodu so bile nezakonske matere, ki so vso težo samostojnega življenja prenesle na sebe. To je nezaupanje in kritika moškemu rodu - humoristično predstavljena. Metka Paušič je predstavila "fehtarico". Govori o svojem poklicu, ki je zanjo zelo lep inji daje popolno svobodo. Pravi, daje lep zato, ker ljudem pomaga, da se znebijo slabe vesti za nekaj drobiža. Od srca čestitamo! Naj smeh prežene vso temo tega sveta! Cvetka Matko SIPAR1S slovenska klesarsko-kiparska delavnica na Hrvaškem i^čji del leta slovenski kipar Janez Pirnat ustvarja v svojem odprtem ateljeju v Istri na Sipru pri Umagu. Pimatseje rodil 25. septembra leta 1932. Po končani gimnaziji je začel študirati arhitekturo, potem pa kiparstvo na ljubljanski Akademiji. Diplomiral je leta 1959. Študij je nadaljeval na specijalni šoli za kiparstvo pri Karlu Pu-trihu in pozneje na Inštitutu za sociologijo in filozofijo v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjeval na potovanjih po Evropi in ZDA, kjer je preživel eno leto. Leta 1959 začel je urejevati atelje v Sipru. Imel je veliko razstav v Sloveniji in v tujini. Večkrat je bil nagrajen kot kipar in ilustrator. Njegova dela so razstavljena v večjih mestih Slovenije in v Umagu. S svojima si- novoma Alešem in Blažem od leta 2001 organizira poletne tečaje klesarstva v svoji klesar-ski delavnici Siparis. Njegove sklupture se podeljujejo tudi za nagrade na Mednarodnem festivalu komornega teatra v Umagu Zlati lev. S.J. KULTURNA OBZORJA NAŠE ZDRAVJE KAKO SE UBRANITI NAHODA IZ SLOVENSKIH KONJIC V SPLIT t/ ure Zdovc je še en uspešen Slovenec - športnik na Hrvaškem. Uveljavil se je v Splitu na Gripah. Je vrhunski košarkaški profesionalec s številnimi najvišjimi odličji v reprezentativni in klubski karieri. Nastopal je kot reprezentant za nekdanjo Jugoslavijo in samostojno Slovenijo, zdaj pa igra za "Split Croatia osiguranje". Znan je kot športnik, ki je prvi rekel NE nastopu za jugoslovensko reprezentanco v Rimu na Evropskem prvenstvu leta 1991. Ko je to sporočil trenerju Dušanu Ivko-viču, ga ni nihče zadrževal, naj ostane. Ko se je vrnil v hotelsko sobo, si je s solzami olajšal srce, saj mu ni bilo vseeno. Reprezentanco so preselili v drug hotel, da ga ne bi še kdo posnemal. Za ta korak se je odločil potem, ko so mu iz kluba sporočili. da so letala JLA poletela nad Ljubljano in da morda ne bi primerno, če bi nastopil. Šele lani, ko je prišel v Split na Gripe, je zvedel za prelepo gesto Ku-koča. ki je bil v Rimu na Prvenstvu Evrope leta 1991 izbran za najboljšega igralca prvenstva. Kukoč je zmago nad Italijo in naslov prvaka Evrope posverii prav njemu, Juretu Zdovcu, ki je odklonil nastop za reperezentaneo Jugoslavije, Na območju nekdanje Jugoslavije je najbolj cenil Rada Kukoča, Dražena Petroviča in Divča. Po njegovem mnenju so bili vsi izredno nadarjeni, z maksimalnim trudom in delom pa so dosegli svetovni zenit. Od tod tudi prijateljstvo z Radom in angažma v Splitu - lani kot igTalec, letos kot treneš. Lani sta z Radom s svojimi odličnimi igrami pomagala mladi ekipi Splita, da postane prvak Hrvaške. Jure Zdovc je pravi profesionalec, ambiciozen, resen in odgovoren. Kod debitant na trenerski klopi pravi, daje velika čast in odgovornost trenirati trikratnega prvaka Evrope. Meni, da bo s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem pomagal mladi ekipi v vzponu k boljši igri in rezultatom, zavedajoč se. da se nič ne da narediti čez noč. Jure je družinski človek, obožuje svojo ženo in hčerko, ki ga spremljata povsod. Morje obožuje, ima svojo ladjo, s katero že deset lel občudujejo lepote Hvara. Brača, Korčule. Komatov. Njihova hiša stoji skoraj ob morju. Najbolj uživa zjutraj, ko se prebudi in zagleda pred sabo pla-vo morje. Tudi odličen smučarje, saj - odkar ve zase - smuča pod Roglo v Slovenskih Konjicah. Tja prihaja na priprave tudi Hajduk. Torej Hajduk v Slovenijo, Jure pa na Hrvaško. Lepo, ali ne? Olga Šikovec-Luncer NOGOMET (15. in 19. november 2003) V dodatnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo na Portugalskem naslednje leto sta se pomerili reprezentanci Hrvaške in Slovenije. Na prvi tekmi v Zagrebu na stadionu Maksimir so pred 35 tisoč gledalci domačini povedli že v prvih minutah. Do konca polčasa so se Slovenci zbrali in so tudi izenačili. V drugem polčasu je hrvaška reprezentanca še bolj napadala, Soda na končuje rezultat ostal 1 : 1. Na povratni tekmi v Ljubljani so gostje pred 10 tisoč gledalci na stadionu za Bežigradom že na začetku tekme prevzeli pobudo in imeli kar nekaj priložnosti. Prvi polčas je ostal brez golov. Drugi polčas seje začel v nervoznem vzdušju in kmalu je Hrvaška ostala z igralcem manj. V istem trenutku je - tako kot v Zagrebu - iznajdljiv: Dado Pršo nekoliko presenetljivo popeljal Hrvaško v vodstvo. Do konca tekme je skušala slovenska reprezentanca z napadalno igro doseči pozitiven rezultat. Na koncu so se veselili Hrvati, ki so se tako več kot zasluženo uvrstili na evropsko prvenstvo. PLAVANJE V decembru je potekalo ev- ropsko prvenstvo v kratkih bazenih v Dublinu na Irskem. Izvrstno so se odrezali slovenski plavalci, ki so osvojili pet medalj. Zlati so bili Peter Mankoe, Alenka Kejžar in Blaž Medvešek. Edino medaljo za Hrvaško je doplaval Aleksej Puninski z drugim mestom. SMUČANJE V italijanskem zimovališču Madonna Di Campiglio je potekal slalom za svetovni pokal. Z izjemnim drugim tekom je zmagal lvica Kostelič. Rezultat karijere je naredil Mitja Valenčič z devetim mestom. KOŠARKA V Zagrebu je bila odigrana tekma v Evroligi med Cibono in ljubljansko Olimpijo. V prvem polčasu so izvrstno odigrali in tudi zmagali gostitelji. Do konca je Ci-boni uspelo zadržati vodstvo in zmagati s 95 : 86. Rok Jurinič (rinitis) ./Vahod je vnetje nosne sluznice z obilnim izločanjem sluzi ali gnoja. Nahod je značilna prehladna bolezen, najpogostejša je spomladi in jeseni. Povzročitelj ni znan. Bolezen je lahko akutna, tedaj traja ponavadi le nekaj dni in se tudi zvečine sama od sebe unese. Lahko pa se sprevrže v kronično bolezen. Če se pojavijo večje težave s hudimi bolečinami v glavi in večjo vročino, moramo misliti tudi na to, da so se verjetno vnele obnosne votline ali srednje uho. Pri kroničnem nahodu je zmerom treba misliti na vnetje obnosnih votlin. Posebna oblika nahoda je seneni nahod. To je pre-občutljivostno vnetje nosne sluznice, ki ga povzroča pelod različnih trav in cvetlic med razcvetom od aprila do junija. Bolezenska znamenja so hujša kakor pri navadnem nahodu, bolnik je zelo prizadet, kuha ga vročina, kiha, nos mu je zagaten in oči se mu na moč solzijo. Zdravljenje je uspešno takoj po izbruhu bolezni. Priporočajo kapljico jodove tinkture na kozarec vode. Popijemo po požirkih v pol ure. To zdravljenje lahko podpremo z vročimi nožnimi kopelmi in potilnimi napitki (npr. z vročim lipovim čajem) v topli postelji. Teže je s senenim nahodom, ker se le malokdo more izognit: razcvetu z begom na morje ali visoko kam v hribe. Seneni nahod sodi v zdravniško oskrbo. Med nahodom čimmanj tekočine. Nosno sluznico lahko takoj ob začetku bolezni z nasajeno gobico nalahko premažemo z glicerinom in večkrat vsrkamo sok pravkar iztisnjene citrone. Kot čaj nam rabi navadna milnica (saponaria officinalis): žličko v prah zmlete USTVARJALNICA ŠAMPIONI IN ŠAMPINIONI IZ VLAŠKE ULICE Inneiiine pristavimo s kozarcem mi /le vode. Naj se čez noč nama-l a. milo precedimo in pijemo čez ilmi [in požirkih. Prav tako ii|i«ruliljamo korenino jaščarice i)ii'iii*wlanum ostrutbium), Nos si l.ilikn izpiramo s čajem iz 'l ilitice (alehemilla vuigaris). Pri ieli kroničnih boleznih dihal, pri nuhudu, starostnem bronhitisu, inidiihi in napihnjenih pljučih se ukaže gozdni vrednik (teucrium i uiiidonia) - kot čaj: 2 žlički zeli i ' .(> n) pristavimo z 2 kozarcema umrla vode. Kot vroč čaj priprav.....i povojček (glechoma hedere- irnl: žličko cvetoče zeli (0,8 gj pristavimo na kozarec vroče i ule. 1'udi sok presne rastline, 30 ■ in 50 g na dan. Zelo pomaga tudi lnfriik (verbascum thapsiforme): 1 do 4 žličke posušenih cvetov ¡■parimo s 1/2 I vročega mleka, Itusliino 10 minut, ne da bi zavre-i.i, precedimo skozi platno, dobro iliulkamo in popijemo liter opar-l .i na dan. Za soparo so pri nahodu in vnetju obnosnih votlin llil|holjše kamilice. Povzeto iz priročnika Naš zdravnik (dr. Franjo Smerdu. str.107.10S) Vlaški ul. 64 v Zagrebu je nekdaj stala mogočna kovačija Albina Tonšetiča, od koder so že zarana donela pridna kovaška kladiva, ki so kovala celo taksne zahtevne izdelke, kot je na primer ladijska os. Zdaj v Vlaški ulici na tem mestu stojijo moderne stanovanjsko-poslovne stavbe in po njej vozijo tisoči avtomobilov dnevno, takrai pa je razen tramvaja pripeljal mimo le redek avto. Važna prométala so bila še vedno zaprežni vozovi. Konji, ki so jih vlekli, so počivali malo naprej pod drevesi pred bolnišnico v Vlaški ulici in dobro pogno-jili okoliška tla. Ni čudno, če ste tam naokrog lahko našli kvalitetne šamp-injone. Ta prave, ne ie asfaltne, ki dandanes dvigujejo asfalt po ulicah Zagreba. Teta Slavica, ki se je po prvi svetovni vojni prirnožila na omenjeno kovačijo, jih je lam dostikrat nabrala za polno košaro. Teta Slavica je pnšla v Zagreb iz Šalovcev pri Ormožu, s trebuhom za kruhom, kot so temu rekli takrat. V siromašni Prlekiji ga ni bilo dovolj za vse, ki so se tam rodili. Našla ga je v lepem Zagrebu, ki je postal topli dom marsikateremu Slovencu. Vsi, Id smo S lávico poznali, srna jo imeli radi. Še posebno so jo obožavali njeni psi in mačke. Blagor njim. bili so "maženi in paženi". V njenem toplem slovenskem srcu je bilo res veliko prostora zanje, pa tudi za nas ga je bilo obilo. Med njenimi štirinožnimi prijatelji je bil tudi Arči, pameien nemški ovčar. Kadar vas je pogledal s svojimi temnimi očmi in napravil, kar ste mu ukazali, ste včasih imeli občutek, da vas vse razume in da bo zdaj, zdaj spregovoril, Arči je bil lep pes in pravi šampion v osvajanju pasjih src, Kadar se je z gospodinjo odpravil na njihov vsakodnevni sprehod do trate pred bolnišnico na Šalati, nedaleč od doma, je marsikateri psički zaigralo srce. Vendar pasje življenje, enako človeškemu, ni vedno lahko. Zgodilo seje že v njegovih poznih pasjih letih, da je Arči resno zbolel in je moral prestati težko operacijo, ker se mu je zapletlo črevesje. Uspešno je prebrodil težave m Slavica je rekonvales-centu postregla z marsikakšno dobroto, s kuhanim korenčkom, jetTcami; dobil je celo kapsule z vitamini in minerali, Plivin geripleks. Arči je kmalu imel veliko nove energije in je spet dobil košat rep, sijajno dlako in ponovno lepo dvignjena ušesa. In pomislite, ko je prvič po bolezni pritekel na svojo irato na Šalati, je naš šampion "osrečil" prelepo mlado nemško ovčarko, svojo večletno znanko. Prvikrat po štirih sušnih letih. Pol Zagreba je kmalu zvedelo za Arčijev podvig. Telefonske žice so se segrele, kot še nikoli prej. Povsem upravičeno! Kmalu po tistem je bil na obisku stric Pero iz Gorice. Kot Arči v zrelih pasjih letih, je bil Pero že v prezrelih moških letih. Imel pa je precej mlajšo ženo. V družbi seveda ni šlo brez pripovedke o Arčijevem -podvigu. Najprej ni bilo videti, da bi bila Perotu posebno zanimiva basen o Aičiju. jetreah in geripleksu. Celo s hrbtom je bil obrnjen k pripovedovalcu in seje pogovaijel z nekom o drugi lemi.Vseeno pa je kmalu dokazal, da prava beseda svoje uho najde. Očitno ni preslišal najvažnejše in ko je Arči v pripovedi "še enkrat" zaskočil pasjo mladenko, seje zasukal z ihtavo naglico in se oglasil: "Kako, kako se že pravi tistemu preparatu?" Dobre volje v družbi potem seveda ni zmanjkalo. Arčšjeva sladkosnednost ni poznala meja. Morali bi ga videti takrat, ko je slaščičar z nasprotne strani Vlaške ulice prinesel v hišo poln pladenj kremšnit. Enkrat je Arči sedel poleg mize, na kateri je Slavica prelagala kremšnite na krožnike, vlažen gobček pa je položil na rob mize, z otožno prosečim pogledom. Slavici je bilo moledovanja dovolj in se je obregnila nanj: "Beži Arči, to ni za tebe!" Ves žalosten je Arči odšel do vrat sobe in se tam zvil v klobčič. Glava z otožnimi očmi pa je bila še vedno obrnjena proti mizi, obloženi s slastnimi vonjavami. Vendar, nesreča (lahko bi le bila pasja sreča, če Arči ne bi bil Arči) ne počiva in ena krenišni-ta je v naglici padla Slavici na tla. Ona pa njemu: "Evo Arči. ta je pa tvoja!" Kdo bi pričakoval, da bo pasja zamera tako huda? Arči se je dvignil, s šapo pritisnil kljuko vrai in jih odprl, nato pa s pravim pasjim dostojanstvom odšel iz sobe. Na pragu seje še obmii z začudenim obtožujočim pogledom. Toliko v odgovor vsem lisiim skep-likom, ki bi se posmehnili ob trditvi, da ima tudi pes karakter, češ: "Kakšen pasji karakter neki. saj je še med dvonožci veliko takih, ki ne vedo kaj neki bi to bilo." Arči pa je bil zares karakter. Nikdar si ni prisvojil ničesar, kar mu ni bilo ponujeno. Ko so svojčas začeli zmanjkovati keksi iz kredence v kuhinji, ni nihče niti pomislil na njega. Problem pa res ni bil lahek, saj otrok ni bilo pri hiši. Vse se je razkrilo šele, ko je Slavica enkrat skrivoma opazovala, kaj se dogaja v kuhinji. Arči je ležal, kot po navadi, tam pod mizo. Okrog njega pa se je smukal in se mu dobnkal maček, s katerim sta bila velika prijatelja. Pa je maček odprl kredenco, vzel iz nje en keks in ga odnesel Arčiju prav pred gobec. Pasja duša je verjetno presodila, da ni ona tista, ki je zmaknila keks in je popustila. Arči je vstal, pojedel podarjeni keks. Potem sta pa z mačkom odšla na hodnik, llakovan z •-'^.■It- imi ploščicami in začela se je mačkova priljubljena zabava. Arči mu je nežno vzel glavo v gobec in ga vlekel po hodniku tja in nazaj. Potem se je spet odpravil na ležišče pod mizo. En keks. ena vožnja. Mačku pa zabave še ni bilo dovolj. Pa v kredenco po drug keks in spet Arčiju pred nos. Se kdo manj sladkosneden od Arčija bi se lej skušnjavi težko uprl. Tudi on se ni. Sledila je še ena mačja vožnja po hodniku. Tja in nazaj. Maček pa spet v kredenco po keks. Tokrat pa Slavica ni mogla več zadržati glasnega smeha. Pasja in mačja naveza jo je opazila in zabave je bilo naglo konec. Kakšna škoda, da ni bilo kamere, da posname ta svojevrsten dokaz o kompleksnem dogajanju v živalskih dušah. Pozneje so v Vlaški 64 še večkrat nastavili kekse v kuhinji in drugod, vendar ni previdnega landema nihče več zasačil pri sladki zabavi. Ali naj to pomeni, da je bilo zabave konec, če nihče ni vedel za njo? Malo veijetno! Sašo V. Brežičanin BIL JE TU Bil je tu le b'atek čas. morda samo trenutek. Bil je tu eaaio kakor ona, otožen in osamljen. Sedla sta skupaj, saj je bil tu in samo njen. Ljubila sta se, ker je bil tu in v njo zaljubljen. Jasna Kotrle ZA VSAKOGAR NEKAJ SiMEu NE POZABIMO SLOVENSKI JEDI IMATE RADI KROMPIR? Dodajte krompirju sveže ali suho meso, gobe ali zelje, ohrovt, kolerabo ali drugo zelenjavo, morda sir.,. Glavno, daje krompir in že je tukaj okusno pripravljena jed. Pravijo, da je krompir kalorično živilo! Seveda, če mu dodamo kalorične priloge. Ali je kaloričen krompir, ko mu v skledi dodamo solato ali radič, paradižnik, nemasten sir, česen, peteršilj, olivo olje, zeliščni kis, poper in sol? Ni kaj. Jed je tako dobra, da si obližeš prste. Tu pridigarji zdrave prehrane nimajo kaj očitati. Kakor rečeno, krompir se pripravlja po celem svetu na tisoče načinov. Lahko je osnova za vsako solato. Ravno tako je krompirjevo testo z različnimi dodatki osnova za nešteto jedi. KROMPIRJEVO TESTO Potrebujemo: 1 kg krompirja, 30 dkg moke, 2 jajci, 3 dkg maščobe, sol. Kuhan krompir olupimo in še vročega pretlačimo, mu takoj primešamo moko, jajci, maščobo in sol. Zgnetemo v gladko testo. Iz testa lahko napravimo svaljke, rogljičke, cmoke itd. KROMPIRJEVI KROKETI - SVALJKJ lz krompirjevega testa izoblikujemo klobaso, jo zrežemo na enake koščke. Z roko napravimo PREGOVOR! SO ZAKLAD q) ČLOVEŠKE MODROSTI Prijateljstvo, sklenjeno ob kozarcu, se hitro razbije. Na sejmu ljudi bolje spoznaš kot v cerkvi. Ako kupuješ, česar ne potrebuješ, boš prodajal, kar potrebuješ, S svojim hvala ne varčuj, od drugih hvala ne pričakuj. Če se za novega leta ne naješ, boš vse leto lačen. Odpri svoja vrata, pa boš tudi pri drugih našel odprta,<:~y^ Gostov se dvakrat razveselimo: ko pridejo in 1 "J ' Če praznike opustiš, prazniki opustijo tebi Tam ostani, kjer pojo; hudobni pesmi nimuJtA l ino lepo poje, pleše in gode, a nert Glasba obriše solze in osreči srce. _ Izgubljen je dan, ko se nismo ve&t&ii ^Co Izbrala Cvetka Matko srni (p DROBTINICE IZ FILATELIIE 19 . novembra je Pošta Slovenije izdala devet novih znamk. Za označevanje plačane poštnine se pretežno uporabljajo redne znamke. Njihov izbor so popestrili s štirimi novimi znamkami iz priljubljene serije Slovenija ( Evropa v malem. Motivi na znamkah so vratni portal Globočnikove hiše v Zgornjem Otoku pri Podvinu, piranska batana, to je ribiški čoln, ki predstavlja del naše ribiške in s tem tudi pomorske dediščine, ko- sišče v obliki roke iz Ljubnega ob Savinji in komatni glavnik, ki je bil pomemben okrasni element in je visel na zunanji strani komata. Pošta Slovenije je zdaj bogatejša še za eno tehnološko pridobitev, za novi poštni logistični cente na Teznem v Mariboru, ki je začel s poslovanjem ob koncu novembra v novi zgradbi in z izboljšano tehnologijo. Ob tem dogodku so izdali prvo slovensko poštno znamko s hologramsko folijo. Da je tak center potreben v mestu ob Dravi, je več razlogov. Pošta Slovenije, ki opravi letno že več kot 700 milijonov storitev, je potrebovala še en sodoben in zmogljiv poštni logis- svaljke. Kuhamo v slanem kropu kakih 10 minut, poberemo s pe-novkD in odcedimo. Postrežemo jih kot prilogo z golažem, pečenim mesom, z raznim omakam. Lahko jih samo prelijemo z drobtinicami, ki smo jih prepražili na maščobi. Krompirjevemu testu lahko dodamo sesekljan pršut ali šunko, nariban sir, sesekljane gobe (blanširano in zmleto zelenjavo) in podobno. Postrežemo kot prilogo. Svaljke lahko tudi pečemo ali ocvremo (povaljamo v moki, stepenem jajcu in drobtinah). KROMPIRJEVI CMOKI (žličnikJ) Krompirjevo testo razvaljamo na pol prsta debelo, izrežemo kvadrate, v vsakega zavijemo po eno slivo alt marelico. Napravimo lepe, okrogle cmoke in jih v slanem kropu kuhamo 10 minut. Ko jih odcedimo, jih zabelimo z drobtinicami, popraf.cn ih na maslu. Po želji dodamo cimet, lahko tudi zmleli mak ali orehe in sladkor. KROMPIRJEVA PICA 4 velike krompiije skuhamo, olupimo in zrežemo na rezine in jih kod strešnike zložimo v na-maščen pekač. Prelijemo s kečapom in 5 žlicami olja, potrese- tični center. Prvi je bil zgrajen pred leti na Viču v Ljubljani in bo zaradi povečanega obsega storitev v kratkem posodobljen. Serijo Cesma vozila nadaljuje vprežni voz, imenovan parizar. Prikazani voz, ki se je uporabljal za prevoz sodov z vinom, je zadnji te vrste v Sloveniji. Ta voz je že več generacij last družine Zgaga iz Petrovega Brda. Izdelan je bil leta 1874, Od takrat je bil večkrat predelan in obnovljen. Zadnjo obnovitev je izvedlo leta 1992 društvo za oživljanje lokavškega izročila "DOLf" iz Lokavca, pod strokovnim vodstvom restavratorjev Goriškega muzeja. Tako strokovno obnovljenega uporabljajo samo na različnih prireditvah. Partizanska bolnišnica Franja je zaradi svoje vsestranske izjemnosti predlagana za vpis v svetovno dediščino pod okriljem Unesca. Priložnostna znamka napoveduje praznovanje 60. obletnice začetka dela te bolnišnice, ki je edinstven spomenik narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. Bolnica je začela delovati 23. decembra 1943 in tuje prva skupina ranjencev praznovala božični večer. Bolnišnica je bila zgrajena v soteski Pasice na Cerkljanskem.V težkih naravnih pogojih, v strmih skalah in ledu je bilo zgrajenih 12 objektov in elektrarna. Bolnišnico je vodila dr. Franja Boje - Bidovec. Po njej je dobila kon-sptrativno ime "bolnišnica Franja". Skrita v bližini naselij in obkrožena z MLADINSKI KOTIČEK um / oiiganom, obložimo? gobami m tiio/arclo, Pečemo 15 minut na 200 iiu|iinjah Celzija. Lahko pa tudi pico tnl|irnvimo iz krompirjevega testa, ki m ruzvaljamo na prst debelo, obložimo po okusu in pečemo v na-uiaSčenem pekaču. Poieti pico ihln/imo s svežimi paradižniki in zeleno papriko. Dober tek! Ivanka Nikčevič VIJ STE VEDELI... ... da bo krompir še boljši, če ..... dodamo različne dišavnice in ■.n imbe, odvisno od tega, kaj je pri niki, kaj kuhamo in kje kuhamo, pa Muli od sezone, seveda. Primorci «gosto dodajo rožmarin, lovorjev list, pehtran, majaron, čebulo, česen ... Pri krompirjevih uarastkih dodamo drobnjak, ocvrto čebulo, ■'csen, sesekljan peteršilj, baziliko, poper. Pri polovičkah (krompir pečen v pečici) dodamo kumino, poper, pauceto, surovo maslo ... ... da so največji porabniki Uumpirja v Evropi Belgijci. ... da je na svetu več kot 200 v ist krompirja, razlika v okusu pa je /do majhna - ne glede na to, ali je roža, bel, rdeč, okrogel ali podolgovat. .. daje krompir lahko prebaviva hrana. Seveda to velja za kuhan krompir, brez dodanih maščob. SLOVENCI: NAŠI ZAČETKI, NAŠI PREDNIKI Mc ed nameni Slovenskega doma je tudi krepitev narodne samozavesti. In samozavest je mogoče krepiti le s spodbujanjem odgovornosti do lastne identitete. In lastne identitete tli brez maternega jezika, spoznavanja narodnostnega ozemlja, vere, umetnosti, zgodovine. Zakaj takšen prispevek v mladinskem kotičku Novega odmeva? Zato, ker si mladostniki prizadevajo za doživetje svobode. Pri tem odkrivajo, da preteklost določa sedanjost, da sedanjost vrednoti preteklost in da se tako postopno oblikuje prihodnost. Čas razvija osebno in družbeno odgovornost, predvsem narodnostno. Zgodovina so zgodbe o spremembah, ki so na koncu, vsaj upajmo tako, vse bližje lepoti resničnosti, Upajmo tudi. da se ti splošni zakoni uresničujejo v primeru našega naroda. Začeli bomo s simpatično zgodbo o tem, kako smo Slovenci prišli v kraje, kjer smo še daues, kako smo organizirali svojo državo, kako smo prešli pod Franke, vendar ohranili notranjo samostojnost do začetka 9, stoletja, ko je nastopil konec samostojnosti slovenskih kneževin. MEHURČKI Kaj bo sinku sen prineslo. Ptičje krilo, tenko veslo, ali kita rožmarina? Aja tuta, nana nina. Krilo se je utrudilo, veslo se je polomilo, suha kita rožmarina -aja tuta, nana nina! Kaj bo sinku sen prineslo ? Niti krilo, niti veslo. Niti kita rožmarina. Le popevka materina: Aja tuta, nana nina! Oton Zupančič POLITIČNE RAZMERE: Obdobje prihoda Slovanov. Samove države, države karantan-skih Slovencev in padec pod Franke okoli leta 745 -Z^radomovina Slovanov je bila med Baltikom in Karpati ter med porečjema Visle in srednjega Dnepra. Postopno je prišlo do njihove razdelitve na južne, vzhodne in zahodne Slovane. Južni Slovani so v naše kraje prišli v sredini 1. tisočletja. Vzroka za velike selitve sta bila precej zaostala tehnika obdelovanja zemlje in potreba po osvajanju tujih krajev. To je bil čas izgubljanja prvotnih rodovinskih odnosov, prehajanja v obdobje vojne demokracije, ki loči plemensko od razredne družbe, pojavila se je potreba po plenjenju pri sosedih. Med rimsko državo in Slovani so bila od Severnega do Črnega morja naseljena germanska plemena, na katera so Slovani vedno pritiskali. Po arheoloških najdbah je s precejšnjo gotovostjo mogoče ugotovili, da so se slovanski vpadi na balkanski poloiok dogajali v 6 stoletju: pod poveljstvom Bolgarov in Obrov so od jugovzoda proti severozahodu napadali Bizanc. Z odhodom Langobardov v Italijo so alpski Slovani z obrsko pomočjo osvajali vzhodne Alpe, gornje Posavje in Istro, okoli leta 600 pa so skozi Vipavsko dolino prešli v Italijo. Tako so predniki slovenskega ljudstva zavzeli današn- jo domovino, tudi del današnje Avstrije, ki so ga pozneje izgubili. V 9. stoletja so Slovani in Obri nadzorovali ozemlje, ki je merilo okoli 70.000 kvadratnih kilometrov (današnja Slovenija men približno 20.000 kvadratnih kilometrov). Na opustošenem ozemlju, na katerem so Slovani uničevali staro romansko prebivalstvo, naj bi živelo od 150.000 - 200.000 romaniziranih Ilirov in Keltov, ki so imeli pomemben vpliv na slovenski družabni razvoj. Ozemlje alpskih Slovanov je bilo zanimivo področje za Obte. Langobardc in Bizanee. Potem ko so Obri leta 619 sklenili z Bizancem mir, so se Alpski Slovani med letoma 623 in 626 združili s slovanskimi plemeni na Češkem in Moravskem v samostojno zvezo pod vodstvom kralja Sama. ki je bil verjetno slovenskega rodu. Z njim so dosegli svobodo. Po Samovi smrti leta 658 in obnovi obrske moči so bili Slovani ob zgornji Dravi in Savi razdeljeni med Karanranijo in Obre Okoli leta 730 je bila Kamtanija toliko močna, da je skupaj z Bavarci branila evropsko kulturo pred Obri, ti pa so krepili pritisk na Karantance. Knez Bontt je okoli leta 745 za pomoč zaprosil Bavarce. Ko so Bavarci prišli in premagali Obre. pa so Karantance podvrgli frankovskem kralju. Odvedli so talce v samostan Au na CIliemskom jezeru na Bavarskem. Med njimi je bil Gorazd, Borutov sin. Borut je prosil, naj ga vzgojijo v krščanski šegi in napravijo za knstijana. Za Hotimira. sina svojega brata je prosil isro Tako se je zgodilo. /se nadaljuje/ Andreja, Matija in Borut Gulič Marta Radonic 1. razred d ® JZL I nemškimi postojankami je bila večkrat ogrožena, dvakrat napadena, nikoli pa uničena m nikdar izdana. Delovala je do 5. maja I'MS. V njej seje zdravilo čez 900 ra-r|cincv, tudi zavezniški vojaki. Pred božičnimi in novolemimi prazniki pa sta izšli dve pri- 1 o ž n o s t u i znamki, namenjeni za pošiljanje čestitk po Sloveniji in v tujiuo. Mnliv božične znamke predstavlja te.....I|iii dogodek božičnega časa, Krislimivo rojstvo, novoletna znamka pa i' , okraski in simboliziranimi darili mu nrala vzdušje pod novoletno jelko. Iz Biltena Pošte Slovenije št. 48 povzel M.Horn NOVI ODMEV ŠT. 21 tODMHVi ISSN 1331 - 548X bljani postal lektor in nato predavatelj slovenskega jezika in književnosti v Zadra. Doktoriral je leta 1964. Potem je bil profesoi srbskega in hrvaškega jezika in književnosti v Mariboru, eno leto je predaval slovensko književnost v Vidmu (Udine), nato mladinsko književnost na Pedagoški akademiji v Ljubljani, od leta 1978 pa je bil profesor za srbsko in hrvaško književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskoval je hrvaško, srbsko in slovensko književnost 19. in 20. stoletja. Deioval je kol kritik in kulturni posrednik. V Sarajevu je leta 1980 izšlo njegovo delo "Struktura i iskaz; pitanju književne percepcije", Vir: Slovenska književnost ■ Leksikon Silvin Jerman Novi odmev izdaja Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba s pomočjo Urala /a nacionalne mailjine Republike Hrvatske in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Za izdajatelja; Darko Š»nc. Urednik: Siivin Jerman. Uredništvo: Miroslava Maria Babun, Marijan Horn, Polona Jurinič, Ivica Kunej, Cvetka Matko, Frane Strašek, Darko Šonc, Peter Žerjavic. Pregled, priprava in oprema besedil: Tanja Bernard in llinka Todorovski. Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj. Tisk: FS d.o.o.. Hrvatske bratske zajednice b.b., Zagreb. Izjhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 750 izvodov.. Naslov uredništva: Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom, Masarykova 13/1, 10000 Zagreb; slovenskl-dom@zg.tel.hr; http://slnvenci.hr Naslovna stran: Fran čiška Petelinšek, skulpture v lesu, Iznad mnogih Ts^^e^ ALI STE VEDELI... daje pisatelj Josip Ogrinec (rojen 5. aprila leta 1844 v Podgor-jah pri Kamniku) zadnjih pet let svojega življenja preživeti na Hrvaškem. Ogrinec je gimnazijo končal v Ljubljani, prirodopis pa je študiral na Dunaju (1866 - ¡870). Kot profesorje bil zaposlen v Ljubljani, Novem mestu in v Vinkov-cih, kjer je tudi umrl 13. maja 1879. Ni bil samo šolnik. Pisal je pripovedke in povesti, se ukvarjal z dramatiko in prevajalstvom. Najbolj znani Ogrinčevi povesti sta Cunjar in Vojnimir ali poganstvo in krst. napisal je tudi novelo Čast in sramota ter veseloigre V Ljubljano jo dajmo. Kje je meja. Na Osojah, Prevedel je več burk in spevoigr. imel je veliko moč opazovanja, pogosto je opisoval naravo. Tako so nastala njegova prozna dela - npr. Petelin, Pridna žaba, Pozimi, Galeb, Kos, Neviht... Kot prirodopisec seje ukvarjal z žuželkami. .. daje bil pisatelj Fran Erjavec v letih 1860 - 1871 profesor na realki v Zagrebu. Rodil seje 4. novembra leta 1834 v Ljubljani, umrl je 12. januarja v Gorici. Gimnazijo je končal v Ljubljani, študij priro-dopisa in kemije na Dunaju. Pred učiteljevanjem v Zagrebu je poučeval na Dunaju, po Zagrebu pa do smrti v Gorici. Izkazal se je s pisanjem novel, črtic, pripovedk, humoresk in potopisev. Pisal jc tu- di politične članke in strokovne spise. Med njegove najboljše spise se uvršča poučna leposlovno-pri-rodoslovna povest Ni vse zlato kar se sveti. Znani sta humoreski o čudaškem osamljenem prirodos-lovcu Črtice iz življenja Šnakšnep-skovskega in Mravlja ter šaljivi potopis Pot iz Ljubljane v Šiško. Napisal je Domače in tuje živali v podobah in Naše škodljive živali v podobi in besedi, O ljubezni je pisal v noveli Na stričevem domu, za otroke je prevedl Andersenove pravljice. Kol strokovnjak je spisal v znanstvenih razprav o mehkužcih. Kot vsestranski pisatelj in strokovnjak je bil dopisni član JAZU. ... da je Janez Rotar (rojen 4. maja leta 1931 v Brezovici) po diplomi iz slavislike lela 1956 v Lju- Znam da mogu osvajati vrtiunce Znam da voiim život i da je put samo jedan. Ponekad težak, Ponskad zahtljevan. Ali znam da sa svojim izborom mogu na kraj svijeta HYUNDAI AUTO ZAGREB - íaoreb. Slavonski av. IIb. Ol 2ÜI 000: Čakovec ■ AüTOCENTAfi BRHUŠA 0« 364 244 Dubrovnik ■ SUHE 020 4S5 016; Dugo Salo HYUNDAI BIÜT Ji 2?55 26C: Bakore- UIHOUEK Mt 114 153. Kantaar • AUTBKUČA KOŠARA 132 EJE 45S: Karlova: PUPEK AUTOMOBIL! 017 601 655. Koprivnica -CLNTAR K0VAÓC M Í8«0. Ludbreg ■ CENTAfl K0VAČK0t2 306 907: Barija Bistrica ■ AUTO CEN1AR ŠTAGAH M «t 6EÍ; Osiiek - :LD DUKCOV¡C33! 548¡44; Paree - AUT0KUČA KOŠARA OSS ¿38 ME: Poiega ■ AUTO SALOM ŠTEIS 034 271 7C7. Pula AUTOKUČA KOŠARA 052 Zli 075; ffijeka ■ ArRC »51 338 33!. njeka ■ Parmani - APRO 05! 275 075 Slssk ■ R0BAK J« 523 533. Slalina ■ AUTO ST L-iKAS 033 553 603; Slavonski Brod - GTI 035 273 5S! Split ■ WUT 921 381 258" Troäir - AUTO PAVESK0VIÍ 021 882 260, Varaídin - AUTO VELMAX 0(2 303 103 Vinknvci - AUTO SERVIS CRNAIČ 032 360 32", ladar HILM 02; 317 00, Zagreb- Velika dórica - üaSpARIMUTO 01 S37S 3Í4; Zagreb ■ AUTO pupek 01 MS -36; AUTO StYAJ 012!5) 504 HYUHDRI PROBAJTE ODOLJ č ¡ 1