-----    299   -----
—   Ministerski predsednik grof Badeni pride dne ^. avgusta na Bled in dne 4 avgusta se bo mudil v Ljubljani. Na Bledu in v Ljubljani pripravljajo se za dostojen sprejem šefa c   kr   osrednje vlade na Dunaju
—   Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo letos dne 11 avgusta v Ljubljani Natančneji vspored se prijavi. Brezdvomno bo bela Ljubljana prijazno vsprejela fikupščinarje
—   Električna razsvetljava v Ljubljani. Priprave z'd zgradbo električne razsvetljave so v najboljšem teku Z 2gradbo poslopij se prične že tekom prihodnjega meseca. Spomladi 1. 1897. je upati, da bo električna razsvetljava že napeljana. Pojasnila za oddajo električnega toka se dajejo pri mestnem magistratu
—   Nova »kresija« v Ljubljani. Z zgradbo nove kre-fiije v Spitaiskih ulicah prične se že prihodnji mesec. Stavba 1)0 dvonadstropna, v pritličju za prodajalnice, v nadstropjih za stanovanja. Poslopje imelo bo lepo pročelje in bo cela zgradba v kras Ljubljani.
—   Triglavsko kočo na Kredarici otvori „S1 plan. društvo" doe 10. avgusta K tej otvoritvi pridejo tudi bratje -Čehi. Brezlvomno bo udeležba od stiani Slovencev mnogobrojna.
—  Gasilni dom gradi si radovljiško gasilno društvo. V korist tej zgradbi priredili so miuolo nedeljo radovljiški ro-.doljubi in rodoljubkinje koncert, ki je v gmotnem in umet-flostnem oziru jako lepo izpal
—   Višja slovenska dekliška šola v Ljubljani. Ob-.^inski svet ljubljanski je v  svoji  zadnji seji sklenil   otvoriti s
1. novembrom t 1. prvi razred višje slovenske dekliške šole. Provizornim ravnateljem tega zavoda je imenoval g. c kr. gimn. profesorja dr. Lovro Požar-ja
—   Strela je udarila dne 17. t. m. v župnijski hlev jia Dobrovi pri Ljubljani in ubila dvoje goved; dvoje telet je pa omamila   Užgala ni.
—  Pri nabiranju planink ponesrečil. Dne 17. julija je na Ratitovcu kmetski deček Anton Frelih iz Zabrda v spremstvu več svojih tovarišev nabiral planinke. O tej priliki je pal raz 50 metrov visoko pečino in je obležal na mestu mrtev,
—   Ogenj je uničil dne 20. julija t. 1. posestniku Matevžu Lampetu v Črnem vrhu pii Idriji dva kozolca, vse vozove, mnogo desk vse kmetijsko orodje, tri kmetijske stroje, ^ez 500 centov sena in vse ostrežje na hiši in hlevu Škode |e čez 4 000 gld., zavarovan je le na 1.000 gld. Zažgali rfio otroci.
—   Prevrtani srebrni goldinarji se ne sprejemajo pri blagajnicah Vendar pa kupuje finančna državna uprava iake goldinarje do 15. julija 1887 po 60 gold. kilogram, pozneje bo imel tak poškodovan denar le vrednost srebra.
—   Toča je jako hudo potolkla v Št. Lenartu pri sedmih studencih na Koroškem dne 8. julija. Popoludne namreč okoli 4. ure vsula se je toča na polje in travnike v taki meri, kakor je še stari ljudje ne pomnijo. V 20 minutah je pokon--^alii ne malo popolnoma vse žito in večinoma tudi sirk, ki je |»rav dobro obetal. Ječmen je najhuje podelan in nekateri posestniki so ga že poželi, da zamore vsaj detelja, ki je vmes posejana, bolje rasti.
—  Elementarna nezgoda. Velikanska nevihta z nalivom in točo je minole dni upostošila okolico Buzetsko v Istriji. Naliv je preplavil in pokončal seno, odnesel prst ter navalil na polje in travnike kamenje. Kar ni uničil naliv, raz-djala je toča.     Več malih posestnikov je vsled te elementarne
¦nezgode popolnoma uničenih. Vinska trta, ki je kaj lepo kazala, nudi sedaj žalosten prizor daleČ na okrog. Javna dobrodelnost morala bo priskočiti ubogemu isterskemu kmetu na pomoč.
Plavanje za stavo. Dne 19. t. m. je- bilo na Reki mejnatodno plavanje za stavo. L^deležili so se ga plavalci z Dunaja, Budimpešte. Berolina, Hamburga, Reke im Trsta Najbolje sta plavala Dunajčana Evgen Wolf in Pavel Neumajer in pa Opatičanka gospa Kališ. Pri skakanju je^ pa vse prekosil Wachsman z Reke.
—  Za steklino umrla. V Belovaru je umrla te dni neka deklica v bolnici po hudih bolečinah za steklino. V fe-bruvarju jo je bil ugriznil stekel pes.
—   Potres na Španskem. V Murcii na Španskem je bil hud potres. Mej prebivalci je zavladal velik strah in so več dnij prebivali pod milim nebom. Škoda pri potresu ni posebno velika in ni noben človek ubit.
—  Modra državna uprava. Razni listi poročajo iz Srbije naslednjo, skoro neverjetno stvar: tisti poštni uradnik, kateri je lani na belgrajskem kolodvoru poneveril 20 000 frankov, je sedaj davčni nadzornik. Neki davčni uradnik, kateri je poneveril 8 000 frankov, je bil premeščen k drugemu uradu, a na boljše mesto Državna uprava je to storila, „da bi moža laglje poravnala škodo, katero sta storila državni blaga j niči!"
—   Zmaga demokracije. V mestu Szoboszto na Ogerskem je bil nedavno izvoljen mestnim svetovalcem po-strešČek mestne hranilnice — Nedavno bila sta v Oroshazi in Mohaču izvoljena mestnima svetovalcema jeden užigalec poulični svetiljk in jeden ponočni čuvaj. To je vendar zmaga de-mokratiške miseli!
—   Potopljen sladkor. Pri Ustju na češkem se je potopila ladija, ki je peljala 30 vagonov sladorja in pet vagonov druzega blaga. Škode je 80.000 gld.
—   Ustrelili so v Levo^u huzarskega desetnika, kateri je bil opetovalno pobegnil od vojakov.
Rop na Ogerskem. V Trnovem na Ogerskem je bil na cesti pobit in oropan železniški postaje predstojnik Hor-lička.   Morilec je neki železniški sluga, katerega so že zaprli.
—   Zgubljeno zlato. Na potu iz Južne Afrike v London je z neke ladije ukradenega 1283 unc zlata, to je za kacih 20 000 goldinarjev vrednosti. V zaboj, kjer je bilo zlato, je tat nasul svinčenih šiber. Ker se je na zaboj z zlatom jako pazilo, se oblastva čudijo, da se je tatovom posrečilo. Kdor bi povedal, kje je to zlato, dobi 2000 goldinarjev nagrade.
—   Madjarska modrost. Občinski zastop mesta Ka-pošvar na Ogerskem, iztuhtal je te dni tako salamonski moder sklep, da pred istim smejo osramočeni skriti vsi modrijani vseh vekov. V dotični seji Kapošvarskega mestnega zastopa bilo je namreč predloženo, da naj zbor dovoli bivšemu županu Ignaciju Nemethu nagrado 3 000 gld. in sicer v „nagrajenje njegovih zaslug". Mestni zastop je dovolil to nagrado. Toda, stvar ni šla kar tako gladko. Bili so namreč dokazi, da je vrli bivši župan Nemeth za časa svojega županovanja ~ sleparil in se okoriščal na škodo občine. Modri mestni očetje mislili so si zatorej v oČigled temu dejstvu: „Saj imamo sedaj njemu dovoljenih 3 000 gld. nagrade v rokah. Tu ga primemo!" In res so storili tako. Sklenili so namreč! „V oči-gled dejstvom, ki dokazujejo, da bi bivši župan Ignacij Nemeth oškodoval mesto vsled službenih zamud in poneverjenj; vpoštevati, da je bila vsled tega podnesena proti bivšemu županu bazenska ovadba, pridržuje si mesto — za vsak slučaj — od dovoljene nagrade 3000 gld. svoto 1200 gld,, da ne bi morda mestna uprava trpela škode".
—   Eksplozija. V neki delavnici za čiščenje obleke na Dunaju je eksplodiral slučajno bencin in užgal obleko štirih oseb. Tri osebe so bile tako grozno opečene, da jih ni rešiti. Eksplozija je bila tako močna, da je dotično poslopje precej poškodovala.
                NOVICE
—   Dvojni samomor. Iz zasebne bolnice v Tullu je zbežal por(vSnik Rožic in skočil v Donavo in utonil. Ko je to •videla hei tamošnjega slikarja Marija Sleža, je tudi skoč la v Donavo in ^utonila. Kakor se govori, sta bila samomorilca drug v druzega zaljubljena.
—   Ustreljen kmet. Neki ruski kozak je te dni ustrelil gaiiškega kmeta, ki je hotel pri Mislovicu prestopiti rusko mejo, Nf-kega avstrijskega finančnega uradnika, ki je bil prihitel,   je pa kozak obstrelil.
—   Samomor častnika. V Frankobrodu ob Odri je poročnik Steffen ukazal dvema vojakoma, naj doli vržeta vojaka, ki ni hotel skočiti iz neke višine. Vojaka sta izpolnila povelje, a nesrečnež je tako hudo na tla priletel, da se je nevarno poškodoval. Poročnik se je sedaj bal kazni in se je sam ustrelil.
—   Zarubljena turnska ura. To je pač redko, da bi kako turnsko uro zarubili. To se je zgodilo te dni na hrvatski razstavi v Budimpešti. Zemunski urar Pantelič je izielal jako umetno turnsko uro, za katero je porabil mnogo časa in razstavil jo je v Budimpešti. Ta ura je postavljena na nekem vzvišenem mestu na hrvatski razstavi. Pantelič je pa nekaj dolžen zemunski hranilnici Ko je izvedela hranilnica za to uro, jo je kar zarubila Poslala je celo voz po njo. Razstavini ravnatelji je niso pustili vzeti Naposled so se sporazumeli, da se po končani razstavi pošlje ura zemunski hranilnici.
~  Konec milijonarja.   V letih pred   velikih   krahom je bil na Dunaju jako znan  bančni   ravnatelj F.    Igral je na borzi in si pridobil   lepo   premoženje,   na   to   pa še vzel hčer nekega južnonemškega milijonarja. Iz tega zakona je imel jedno hčerko. Tako se je F. mogel milijonarjem prištevati.    Pri dunajskem krahu je zgubil vse svoje  premoženje in zgubil svojo službo    Sedaj ga je zapustila žena s hčerko.   On je dobil kot knjigovodja službo v Berolinu in pridno štedil.  Lani je^dobil iz Amerike poročilo,   da je ondu   umrla njegova žena.    Šel je v Ameriko, da bi ondu živel   pri svoji omoženi   hčeri.    HČer in zet  ga   pa nista   posebno   prijazno vsprejela,   dasi je jima izročil  10.000 mark,   katere  je   imel   privarovane.    Hči ga   je spravila v neko blaznico.    Zdravniki so kmalu spoznali, da ni blazen in izpustili iz blaznice.    Sedaj   pa hčere   ni več našel, ^ila je pobegnila s svojim možem. S pomočjo drugih Ijudij se j^ povrnil v Evropo.  Ko pa ni mogel nobene službe dobiti, se je te dni obesil.
------300    —-