331
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
193.
Aukland. Vojska domačinov z Angleži. Povrnitev
na Češko.
Zlati rudniKi v Otagu so privabili cele čete Aogležev z Anglije io Avstralije, tudi z Melbourna po srečo. Skoro 4000 diggerjev se je naletelo v ta kraj. Zlato polje je merilo do 50.000 akrov, in zlata je bilo toliko, da je orožena eskorta spremljala vsakih štirinajst dni z zlatom obložene vozove v Disnedin. V teh končinah so živeli nekdaj orjaški ptiči, povsodi sem dobival njihove kosti, v Dunedinu pa sem videl ogromno ptičjo okostnico čez 14 črevljev visoko. Gojzdne zverine tu ni, in tudi domača žival je zelo slaba, mršava.
Čez kaj časa sem odplul z Otaga ne parniku „Er-win" preko ožine Cookove na Severni otok v Auckland. Severni otok ima razkošno podnebje, rodovito zemljo, dosta vode, tako da tu razno sadno drevje dobro raste in tudi drugi razni sadeži dobro uspevajo. Po gozdih ni
nevarne zverine, in zemlja obeta naselnikom sijajno bodočnost. Tu pa tam izvirajo tudi topli vrelci. Znotraj otoka so se stisnili domačini, ki se ukvarjajo s poljstvom, živinarstvom in pobrežno plavbo.
Za mojega prihoda je trajala tu še krvava vojska domačinov z Angleži, in ni bilo varno v notranje predele se spustiti. Šel sem pogledat samo Opotik in Ta-ranaki, kjer stanujejo večinoma Angleži in prijateljski Maori. Ti Maori so krotki ljudje. V Taranaku sem se pogovarjal z nekaterimi načelniki maorskimi, ki so prav dobro poznavali evropske razmere. Tudi sem dobil tu angleške novine, katere Maori prav radi čitajo. Sicer pa imajo tudi domačini lastno svojo tiskarno, v katerej se tiskajo dvoje novine v maorščini. Maorščina je narečje poliyeškega jezika.
Na zahodnej strani severnega otoka prebiva najmočnejše pleme maorsko „Hau-Hau", katero se v boju z Agleži najbolje drži. Krvave te spopadke je provzro-čila naslednja prigodba. Pred leti so se stisnili domačini v sredino otoka, izvolili si kralja in sodnike, da bi od tu zemljo svojo branili proti rastočemu navalu angleških doselnikov. Dogovorili so ze, da nima noben domačin Angležu za nobeno ceno niti pedi zemlje prodati. Tudi za vlado angleško se nima nobeden brigati, ker guvernement tako nič ne skrbi o blagru Maorov. Kmalu na to je umrl prvi načelnik maorski, in je pustil po sebi mladega sina, katerega so izročili v varstvo staremu glavarju, ki je imel stolico v Taranaku. Angleški guverner George Grey je znal omenjenega varuha hitro pridobiti za svoje nac^.rte, in ker je vedel, da rad pije, vabil ga je pogosto k sebi v goste in napajal z žganjem tako, da mu je bil stari glavar udan z dušo in telesom.
Kmalu potem ko je umrl kraljevi varuh, izkazal se je guvernement s pismom, od samega glavarja podpisanem, da mu gre 6000 akrov najlepše zemlje v pro-vinciji Taranaku. Te pogodbe niso hoteli Maori potrditi, češ, da je glavar prodal zemljo brez privoljenja svojega plemena. Pognali so zeljemerce, ki jih je poslal guvernement, da bi zemljo odmerili in v angleško last vzeli. Radi tega se je vnela vojska, katero sta obe stranki dolgo trdovratno vodili. Guvernement je nabiral po Avstraliji prostovoljce, vsakemu je obljubil za nagrado 60 akrov sveta, ali slabo so se odzivali tej ponudbi. Slednjič je bila Angleška primorana poslati na bojišče proti Maorom iiJ njihovim utrdbam znatno silo regularne vojne.
Vkljub vsemu temu ni imela Angleška sreče v teh krvavih spodadkih, ki so se prigajali na raznih mestih. Maori so se branili junaški, kajti zaslanjale so jih ne-pristopne gore. Razen tega so jim pomagale tudi utrdbe na višinah in ob vodah, in Angleži se jih niti z groznimi izgubami niso mogli polastiti. Bil se je tu civi-lizovan divjak za sveto svojo pravo, za svojo narodnost, kakor narod naobražen, in branil se je obupno v tej besnej vojski, katera je grozila pogubo narodnemu njegovemu bitju.
s tako razkačenostjo in krutostjo so se bili, o tem nam pričajo mnogi grozni dogodki, kateri so se prigodili na raznih mestih severnega otoka. Mej domačini se je ponašal z divjostjo zlasti maorski glavar in vrhovni načelnik naboženski Peteora, ki je bil ob enem voditelj vojni. Izvedši, da angleški misijonar Volkner v bližnej naselbini za Angleže vohuni ter da je sporazumljen z angleškimi dostojanstveniki, vzdignil se je Peteora in šel z oddelkom vojne v njegovo naselbino, da ga pogubi. Ubogi mož je prosil varstva in pomoči domačine, katere je bil spreobrnil, ali nobeden se ni upal, da se upre odloku vrhovnega načelnika. Pol ure so dali obsojencu, da se na smrt pripravi. Ko je pol ure preteklo, vlekel je Peteora misijonarja k drevesu in obesil z lastno roko na visoko vejo. Izvršivši grozni čin osvete snel je gorko truplo z veje, potegnil srce iz njega in povžil, truplo pa je prepustil vojakom, da je snedo. To se je zgodilo aprila 1865. 1. Kmalu na to je pal tudi Peteora v praski z Angleži.
Na zahodnej strani otoka se širijo mnoge gošče, koder se domačini najrajše prekrivajo. Le sem ne more prodirati vojna neprijateljska, pač pa morejo domačini od tu nadlegovati neprijatelja. V teh goščah je pokopano mnogo vojakov angleških.
Največjo preglavico so delali Maorom po rekah mali angleški parniki s havbicami nastavljeni. Zato so oomačini gledali, da jih v roke dobe. Nedavno je plul takov parnik gori po reki. Domačini so pred njim na videz se umikali, da so slednjič prišli v kraj njim jako ugoden. Tu so parniku pot zagradili s skalami in velikimi drevesi spredaj in zadaj. Ko je bil tako parnik z vseh strani obkoljen, začeli so ga obmetavati s kamen-jem, pobili so vse vojake, in tudi parnik so zdelali tako da ni bil več za rabo. Februvarija meseca 1866. I. je prišlo povelje, da se vojna angleška vrne v Anglijo. Parnik „Royl-Standart" je pobral in odpeljal 25. febr. 1866. 1. več stotin vojakov v Liverpool, dne 10. aprila pa je parnik „&reat-Victoria'' pobral ostanke in spravil domov. Pa tudi na jadrenici, na katerej sem se jaz vozil koncem februvarija 1866. 1. s Taranaka v Sydney, bilo je mnoco vojakov angleških. Trinajstega dne smo se spustili v zaliv botanski, in od tu sem odplul 3. marca 1866. 1. naravnost proti domovini.
Plavba je bila mirna in prijetna. Dne 15. marca smo prešli 180 ^. Ladije, ki plujejo v Evropo in dojdejo na to mesto, imajo po dva dni isti datum, a ladije, ki plujejo v nasprotnem smeru, eden dan izpuščajo. Imeli smo toraj dva dni 15. marca.
Dne 10. maja smo prešli ravnik, in 4. junija smo pripluli k Azorskim otokom, ki so pod Portugalsko krono. Dne 12. junija smo zagledali Wales, in pristali na to dne 13. junija v Londonu. Tako sem se po kratkem izletu povrnil zopet v Češko.
332
Domovino svojo sem dobil zasedeno in poplavljeno od vojne neprijateijske. Pričela se je na zemlji češkej sedemdnevna vojska ^Nemcev z Nemci."
194.
Prvi glasovi o kavi* Kava v Arabiji.  Pravljice o kavi. Sajenje kave v Arabiji.
Bilo je 1582. 1., ko se je pj;vi pot po kulturnih zemljah evropskih raznesel glas o nekej novej, nena-vadnej pijači, katera se je po vzhodu razširila. Zdravnik Bernhard Rauwdolf, ki je prepotoval vse vzhodne kraje, omenja v svojem potopisu 1582. L, kako je Halebu našel Turke, kateri, 80^ pili neko pijačo, ki je črna kot tinta, in vroča, da se komaj more požirati. Bila je to kava, katerej ni imena mogel prav na uho ujeti. Za njim so bolj pogosto prihajali v Evropo glasovi o kavi, in še le sto let pozneje so začeli odpirati pojedine kavane. Svet evropski se je kmalu privadil nove pijače in v dveh sto letih je poplavila kava vse kraje sveta. Začeli so jo piti v kraljevskih   dvorovih,   po   mestih   in naposled   tudi v
s^laških kočah. Na vzhodu so se '^^iSil^^^^'^^ ^®J črnej pijači duhovniki, v Evropi pa zd ra v nTkii n Tladarj i, trdili 80. da ta pijača ubija duha in telo. No čisto nič nlse uu«egii, kava se je vzdignila do svetskega gospodstva. Mnogi kraji vzgajajo danes zgolj kavo. Stotine gospodarjev in tisočine delavcev si služijo s kavo svoj vsali-danji kruh. Premnogi brodovi križajo po Atlantskem ia Indijskem oceanu in dovažajo kavo na evropski trg. Državne uredbe v Evropi so dobile v kavi izvor svojim prihodkom, a javnemu in domačemu življenju je odka-zala kava novih potov. Kavi ni treb;^ «^ave peti, ona se tudi brez nje širi po "sveluT^Clovek je našel v kavi sredstvo, ki ga draži in y^ži^ in s tem je kavi bodočnost zajamčena.                V/       ^
Ako gremo po sledu za kavo, dospeti hočemo naposled v »^^^^M^^f-AJ^^JQ^* Mislilo se je, da je Arabija domovina kavT Tu je ona res prišla na svetski glas in od tu se je razširila kmalu po vsem svetu. V tem so nas utrjale tudi arabske pravljice, katere so s kavo došle v Evropo, in tj se je verovalo, dokler nam niso točnejša raziskavaoja dokazala, da domovina kavi ni v Arabiji, temveč v obližnjej Afriki. V samej Arabiji niso do sedaj še nikjer našli samorasle kave; tu nahajamo dandanes samo vzgojena drevesa. Če gremo z Arabije preko Rudečega morja v Abesinijo in Sudan, najti hočemo po vseh višinah dosta samorasle kave. Ob obolah Modrega Nila se vlečejo cele šume samorasle kave in se spuščajo na sever v pokrajino „Kaifa," po katerej je kava ime dobila. Vzhodni narodi nazivajo s tem imenom pijačo, dočim zrno ali samo rastlino zovejo „bun" ali „bon". Arabski pisatelji tudi sami pripovedajo, da se je kava od nekdaj v Abesiniji pila, in da je še le od tam prišla v Arabijo.
Prepoved Mohamedova, da mu vrniki njegovi ne ,8mejo vina piti, gotovo je največ  izdala, da se je kava
se je pozdravil. Radi te zdravilne moči ia radi prijetnega okusa se je priljubila kava Gemal-Eddinu na toliko, da je začel piti jo vsak dan. A ker je bila zelo draga, sklenil je, da jo hoče sam saditi. Njegovi naadi 80 uspevali, in tako se je kava skoro preselila v Moko, in 1567. 1. je rasla prva kava tudi pri Meki. Kava je v svojej novej domovini izredno uspevala, in zato se je brze razširila. Gemal-Eddin je umrl 1459. 1. in pred smrtjo je mogel še videti, kako je trgovina v Adenu prav radi tega tako rasla, ker so se v okolici nepregledni nasadi kavovca vzgajali. Kave so se sedaj poprijeli bogati in siromašni, stari in mladi ljudje. Kedar Arabec pije kavo, rad se spominja Gemal-Eddina, in želi mu raj, ker je kavo posadil.
(Dalje prihodnjič.)
333
brzo v^rabiji udomačila, in zato se je toliifo časa mi-    ^ sliib, da je tu   kava tudi od  nekdaj rasla. Tako so  na-    ^ «tale pravljice,   katere   nam   pripovedajo,   da   so Arabci    1^ sami začeli kavo piti. Ena stara pravljica pripoveda, da    ^ je   siromašen   derviš   živel   v   prekrasaej   dolini   srečne    ^ Arabije,   imel  je   samo   razmajano   kočo   in nekaj koz.    ^ Nekega večera   so   se  mu   povrnile   koze s paše   nena-    ^ vadno vesele in živahne.   Derviš   je   bil   radoveden, kaj    ^ je kože tako   razveselilo,  zato  je   šel   zjutraj   za   njimi    ^ gledat.  Na   paši  je opazil,   kako koze  poželjivo obirajo    I brstje, cvetove in plodovo po   malem grmovju, in da od    ^ tega tako veselo poskakujejo. Obšla ga je želja, da tudi    ^ on pokusi plodove z grma, in kmalu  je tudi njega pre-    I vzelo neko veselje, in  jezik se mu je razvezal tako, da    ^ ^0 se mu sosedje kar čudili.   Povedal je vse   to drugim dervišem, in tudi oni   so se prepričali, da na njih kava isto tako deluje. Začeli so kavo žgati in kuhati, in tako se je jela   kava   čedalje   bolje   širiti.   Na to pravljico o servisu   in   njegovih   kozah   so   navezali   kmalu   drugo. Pravljica trdi, da  je predstojnik v nekem  arabskem samostanu slišal,   kako  je   drviš s svojimi   kozami   odkril    ] nenavadna svojstva na   kavi,   in   koj je pomislil o tem, ali bi  si   ne   mogel   s to  pijačo   pomagati.   Pri   nočnej službi božjej mu je popadal duhovnike vselaj spanec, in da ga odžene, sklenil je s kavo poskusiti. In poskušanja m\i je sijajno uspela,   duhovnikom   pa je nova pijača se taRo priljubila, da je niso hoteli pustiti.   Pravljica   trdi, •da se je to dogodilo nekje okoli trinajstega stoletja, ali v tem času niso našli   potniki  še kave niti v Siriji, niti v severnej Afriki. V Koranu se kava še ne spominja, niti jo je Mohamed poznaval, da si jedna perzijska pravljica trdi, da je nadangel Gabrijel dal preroku, ko je boleval, kavo kot zdravilo. No v petnajstem stoletju pa je bila kava v Arabiji že tako   razširjena,   da   so   jo vse vprek   sadili, kjer jej je lega ugajala. Primorje Rudečega morja, zlasti pokrajina Jemen, odlikuje se z divno naravno lepoto in izredno plodnostjo, zato so nazvali Arabijo ^srečno zemljo.^ Po teh krajih   so nastali   najlepši   nasadi kavovca Ni ^ga kraja na svetu, ki bi boljšo kavo rodil od Jemena. Tu je še le kava prišla k svojej slavi. V Arabiji so bili vsi pogoji, kateri so mogli   kavo vzdigniti in preslaviti. Arabija nima   odveč vode,   in   še  ta   ni dobra  za pitje, ^ato je tu kava   kot pijača   našla toliko ljubiteljev.   Po vrhu je Arabcem še   tudi vera   branila   opojne pijače, v kavi pa so našli   zameno   za   uživanje,   kateremu  so se morali odreči.   In   tako   je Arabija   mogla lahko postati druga domovina kavi.
Najstarejši spisan spomenik o kavi se čuva dandanes v državnej knjižnici pariškej. Arabsk je to rokopis, ki ga je spisal arabsk učenjak pod konec petnajstega stoletja, in v njem se pripoveda, kako je kava v Arabijo došla. V Adenu je živel muftija Gemal-Eddin, ki je okoli 1450. 1. dalje časa bival na zahodnej obali Rudečega morja, v afriškej zemlji Ajam. Tu so arabski naselniki tisti čas kavo že pili, in tako se je je tudi on privadil. Kadar se je v Aden vrnil,  obolel  je, a s kavo