Smernice za izdelavo plana za leto 1983
Tako kot v državi in republiki, kažejo družbenoekonomska gibanja tudi v naši delovni organizaciji za prvih devet mesecev leta 1982, da ne bomo dosegli začrtanih ciljev in rezultatov, ki smo jih postavili s smernicami in planom za leto 1982.
Vsi kazalci uspešnosti poslovanja, razen OD, ob upoštevanju rasti življenjskih stroškov pa tudi OD, imajo trend upadanja in kažejo močno zaostajanje za rezultati 1981. leta. Če primerjamo naše rezultate z rezultati DO članic SOZD GLG, ugotovimo, da smo zdrsnili iz sorazmerno dobrega položaja na zadnje mesto. Vzroki za tako stanje so notranji v DO in zunanji.
Med poglavitne vzroke je vsekakor treba šteti gospodarsko krizo na zapadnem svetovnem tržišču in v Jugoslaviji, kar ima za posledico veliko znižanje cen opažnim ploščam na tujem trgu, zmanjšano prodajo stavbnega pohištva doma in v tujini in plošč, iso-spana in embalaže na domačem trgu ter prekomerno povečanje zalog.
Poleg teh vzrokov pa je veliko vzrokov za tako stanje tudi znotraj DO, ki jih moramo odpraviti z zaostritvijo odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, s povečano produktivnostjo in boljšim izkoristkom delovnega časa, proizvodnih zmogljivosti in izdelavnih materialov.
Osnovni cilji:
1.	Povečati obseg prodaje na domačem in tujem trgu tako, da bomo zmanjšali zaloge na normalno višino in prodali tekočo proizvodnjo.
2.	Povečati izvoz blaga, posebno v TO, ki izvažajo manj kot je povprečje slovenske lesne industrije.
3.	V cilju obdržanja obstoječe zaposlenosti hitro in učinkovito prestruktuirati proizvodnjo tam, kjer obstoječih programov ne bo mogoče plasirati.
4.	Povečati produktivnost dela, zaostriti odgovornost in z boljšim delom doseči boljše ekonomske rezultate kot v letošnjem letu.
Ukrepi, akcije in materialni okviri za uresničitev postavljenih ciljev:
1.	Na tržišču je maksimalno izkoristiti tržni potencial. Na zunanjem trgu je intenzivno iskati nove kupce in tržišča, posebno za vrata, plošče in pohištvo. Izvoz je v prihodnjem letu posebno povečati s proizvodnimi programi iz TO Rečica, Podnart in Mojstrana tako, da bi dosegel najmanj 12—15% celotnega prihodka v teh TO z izvozom.
Skupni izvoz na konvertibilno tržišče je povečati in doseči obseg, ki bo določen s planom SISEOT.
Politiko cen bo v prihodnje urejal posebni družbeni dogovor o politiki in izvajanju politike cen v letu 1983. V osnutku resolucije SFRJ in SRS ni opredeljeno neko globalno povečanje cen, vendar je iz osnovnih okvirjev razvoja SRS razvidno, naj bi cene nominalno naraščale za približno 20 %, z odpravlja-
njem osnovnih disparitet v cenah, kar bo vsekakor predstavljalo povečanje cen v prehrani in energetiki.
Pri programiranju propagandnih aktivnosti je poleg rednih akcij za sejme in prospekte, upoštevati tudi nove programe in aktivnejše propagiranje vseh proizvodov na domačem trgu ter sredstva za reklamo na tujem trgu ter sredstev za vzorce.
2.	Investicijsko vlaganje v letu 1983 naj bo prvenstveno usmerjeno v zaključek začetih investicij, to je kotlovnica v TO »Tomaž Godec«, rekonstrukcija proizvodnje v TO Mojstrana, računalništvo ter ostale manjše projekte, s katerimi bi pospešili izvoz in odpravili ozka grla za te programe. Pripraviti je dokumentacijo in sredstva za začetek sledečih novih investicij:
—	rekonstrukcija obrata opažnih plošč,
—	rekonstrukcija žagalni-ce v TO »Tomaž Godec«,
—	rekonstrukcija obrata vrat v TO Rečica.
Poleg tega pa, v kolikor bo prišlo do integracije FILBO-LIP, vlaganje v realizacijo skupnega razvojno investicijskega programa.
3.	Rast zaposlovanja v letu 1983 naj bo 1,2 %. Potruditi se je, da se zadrži obstoječo zaposlenost tudi pod pogojem, da se posamezne skupine prerazporedi iz enih obratov v druge ali po potrebi v okviru možnosti iz ene TO v drugo.
4.	Stopnjo rasti FIS stroškov, ki so naraščali hitreje kot celotni prihodek in dohodek je zmanjšati in postaviti v ustrezen odnos z rastjo dohodka in celotnega prihodka.
Posebno je posvetiti pozornost porabi vseh vrst goriv in materialov za vzdrževanje in čiščenje, ki so lani presegali vse realne okvirje in uskladiti s sprejetimi programi varčevanja. Skupni FIS stroški naj ne naraščajo več kot 8 % lanskega leta oz. naj se v strukturi celotnega dohodka ne povečujejo.
5.	Večjo skrb kot doslej je posvetiti kvantitativnemu in kvalitetnemu izkoristku osnovnih surovin, saj ugotavljamo, da nam izkoriščanje v žagah in predelavi žag. lesa močno niha, boljši izkoristki pa neposredno vplivajo na rezultat.
Izdelati je realne materialne normative, ki bodo lahko stalno služili za realno eksaktno in hitro kalkuliranje in reagiranje na tržišču.
V	letu 1983 je izdelati kvalitativna merila (kvalitetne proizvode, boljše izkoriščanje materiala in kvalitetnih normativov).
6.	Integracije, kooperacije:
—	Kovinski obrat — FIL-BO — zaključiti je integracijske priprave
—	V prihodnje z GKZ ponovno oživiti tesnejšo kooperacijo
—	Razvijati je kooperacije za kompletiranje izdelkov s članicami SOZD GLG in drugimi kooperanti.
7.	Izdelati je plan likvidnosti, ki mora predvideti pokrivanje zalog, investicij in ostalih potreb po sredstvih ter plan združevanja deviznih pravic, kateri mora prvenstveno pokrivati dobavitelje repromaterialov.
8.	Z akcijami za povečanje proizvodnje, povečanje prodaje, investicijskih vlaganj, boljših izkoristkov delovnega časa, večjo odgovornost, kvalitetnejše delo, spremembo programov in 1,2 % rast zaposlovanja, bi morali doseči povečanje produktivnosti med 3 in 5 %.
Uvede naj se posebni dodatek za opravljanje delovnih nalog in izpolnjevanje delovnih dolžnosti kvalitetno, vestno, s čutom odgovornosti in gospodarno izrabljanje delovnega časa.
Razmisliti in ustrezno ukrepati je o ukinitvi pomožnih pavz ali skrajšanju glavne pavze na račun dodatnih.
V	kolikor bo stopnja bolo-vanja še naprej tako visoka, je ukrepati tako kot v nekaterih drugih DO in diferencirano zmanjšati nadomestila za odsotnosti zaradi bolova-nja do 30 dni.
9.	Količinski plan za leto 1983 naj se izdela po enakih principih kot za letošnje leto, torej analizirati je proizvode v letošnjih devetih mesecih, izločiti dva ekstremna meseca in dobljene rezultate preračunati za celo leto. Tako dobljene količine po izdelkih je logično korigirati še za investicijska vlaganja, uskladiti s prodajnimi možnostmi in potrebami in s srednjeročnim planom ter upoštevati eventuelne druge vzroke za spremenjene količine.
Prva verzija plana naj bo izdelana s cenami v septembru 1982, povečanimi za 8 % na izhodu in 12 % pri vhodu, 3 % tolerance, v odvisnosti od tržne situacije. Kjer bi se pokazal slabši rezultat kot ga pričakujemo letos, je stanje ponovno analizirati in spremeniti količine in druge elemente planiranja tako, da bomo dosegli najmanj predpisan minimalni poslovni uspeh. V kolikor bo izračun v planu še kljub temu izkazoval negativni rezultat ali manjši poslovni uspeh kot je predvideno po sporazumu v posameznih organizacijskih enotah, je tu zavzeti posebne ukrepe, ki so predvideni za primer izgube oz. sanacije.
10.	V planu za leto 1983 je predvidene 88.000 m3 nabave hlodovine iglavcev plus
2.000	m3 bukovine, ki se razdeli takole:
—	TO »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica 45.000 m3,
—	TO Rečica 33.000 m3,
—	TO Podnart
10.000	m3 + 2.000 m3 bukovine.
Potrebe po žaganem lesu naj se pokrijejo največ znotraj DO.
11.	Osebni dohodki naj se gibljejo v skladu z rastjo produktivnosti in dohodka, v skladu z družbenim dogovo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Rekonstrukcija v TO Mojstrana
(Nadaljevanje z 1. strani)
rom SRS o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za leto
1983.
Kalkulativno naj se predvidi povečanje OD za 12 %, ki mora biti pokrito z večjo rastjo dohodka. Normativi naj se povprečno v TO povečajo za 5 % in osnove za obračun OD 10 % in najmanj za 10 % povečati delež normiranega dela.
12.	Delovni koledar za leto 1983 je sprejet in potrjen na DS DO. S koledarjem in posebnimi ukrepi samoupravnih organov se je spremenil obratovalni čas v TO trgovina in delovni skupnosti skupnih služb.
Posamezne delovne enote imajo možnost, da del dopusta porabijo kot kolektivni dopust, vendar je take odločitve sprejeti dovolj zgodaj in o tem obvestiti vse dejavnike, ki sodelujejo v procesu.
13.	Družbeni standard
V stanovanjski politiki naj ostane izločanje sredstev na enaki stopnji kot letos, delitev stanovanj in kreditov pa je opravljati po novih samoupravnih aktih s področja stanovanjske politike.
Regresiranje družbene prehrane mora biti usklajeno z določili družbenega dogovora. V TO, kjer stroški toplih obrokov presegajo dovoljeno višino, naj stroške znižajo ali povečajo prispevek na delavca.
Ostali izdatki skupne porabe, kot za regres za letovanje, jubilejne nagrade in druge namene, naj se gibajo v mejah, določenih z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom o delitvi čistega dohodka.
Za lažje postavljanje, pospravilo in razporejanje interesentov v prikolice naj se vse prikolice razporedi v dveh do treh krajih. Pri razporeditvi naj se upošteva želje zaposlenih in nastalo energetsko situacijo z gorivom.
14.	Ljudska obramba
in družbena samozaščita
Pri oblikovanju nalog za prihodnje leto je izhajati iz ocene, da razvoj mednarodne situacije zahteva krepitev obrambne sposobnosti in da je to še nadalje pomembna naloga.
Naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite naj se izvajajo v skladu s sprejetimi srednjeročnimi plani v TO in DSSS.
15.	Rok za sprejem plana
Vse priprave se izvajajo v rokih, ki jih bo predpisal sektor za organizacijo poslovanja, plan in analize. Sprejem plana bo v januarju
1983.
Direktor DO
Prizadevanja območne skupnosti
Konec decembra 1982. leta je bilo na Bledu 10. zasedanje območne skupnosti za gozdarstvo.
Ob pregledu sklepov iz prejšnjega zasedanja je bilo ugotovljeno, da so bili le-ti izvršeni. Uporabljena sredstva so bila trošena namensko. Izvršni odbor je s sodelovanjem strokovnih delavcev obravnaval več vlog in jih reševal v skladu s strokovnimi posegi v gozdni prostor. Posek lesa je bil v družbenem gozdu dosežen s 103 %, v posebnem pa 85 %. Sekanje v zasebnih gozdovih in tudi družbenih je prekomerno ob cestah, zaostaja pa sekanje na manj dostopnih parcelah. Velik del sredstev je bil vložen za odkazila, urejanje, negovanje in varstvo gozdov. Prikazan je bil tudi ostanek sredstev predvsem na račun povišanja cen. Za pospeševanje razvoja območja je bil del sredstev porabljen za izgradnjo gozdnih cest, v veliki meri pa ta sredstva prispevajo uporabniki lesa.
Gojitev gozdov je bila najbolj intenzivna v letu 1981. Odkup parcel privatnih gozdov ne poteka v takšnem obsegu kot je bilo predvideno. V privatnih gozdovih tudi sečnja ne poteka po načrtih. Ugotavlja se, da so pravilne sečnje najboljša nega gozdov.
Strokovni kadri so tolmačili plan za leto 1983, vendar je ta z ozirom na prirastek previsok.
Plan je narejen na osnovi povprečja zadnjih petih let in na osnovi srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1981 —1985. Plan zajema vse gozdove KŽ Kranj in-druge. V letu 1982 je bilo zgrajenih 30,70 km gozdnih cest, kar je več od predvidenega. Zaradi slabega doseganja plana v letu 1981 je bilo nujno povečati izgradnjo gozdnih cest.
Do leta 2000 pa se pripravlja dolgoročni plan vseh dejavnosti v izkoriščanju gozdov.
Delegati ugotavljajo, da so plani previsoki, sečnje predimenzionirane z ozirom na prirastek. Sečnja naj bo v smislu negovanja gozdov. Izkoriščanje gozdov pa naj se odvija na osnovi gojenja in obnavljanja gozdov.
Tand
Mračne napovedi za gradbeništvo
Zdi se, da so med najvne-tejšimi spremljevalci zdajšnjih razprav o bodočem družbenogospodarskem razvoju republike oz. države prav naši gradbeniki, seveda pa tudi z njimi tesno povezana industrija gradbenega materiala. Zadnja leta se je prav v tej dejavnosti pripetilo, da je kot edina poslovala s tako imenovano negativno stopnjo rasti. Mračne napovedi opozarjajo celo na minus petnajst odstotkov rasti oz. za prav tolikšno zaostajanje za dosedanjimi rezultati. To pa so že stvari, ki morajo resno skrbeti ne samo gradbenike in zaposlene v industriji gradbenega materiala, temveč tudi vso spremljajočo industrijo. Kajti zelo pomembno je, kako dela gradbeništvo, saj po nekaterih mnenjih vsak delavec v
Delavci Delavske univerze Tomo Brejc so v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ljubljana in Višjo upravno šolo v decembru lani organizirali seminar o varstvu dokumentarnega irt arhivskega gradiva.
V letu 1981 je izšel nov zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS 1/81), po katerem mora vsaka organizacija združenega dela svoje arhivsko gradivo hraniti sama. Ta zakon ureja varstvo tega gradiva. Pri vsakem poslovanju nastajajo različni zapisi, ki jih imenujemo dokumentarno gradivo. Samo del tega gradiva ima lastnosti arhivskega gradiva, ima drugačen pomen. Tu so dragoceni podatki, ki proučujejo preteklost in razvoj raznih dejavnosti. Poleg preučevanja preteklosti pa je pomemben vidik o aktualnih vprašanjih iz posameznega strokovnega področja.
Ni vsako dokumentarno gradivo tudi arhivsko gradivo, za takšno mora biti posebej izbrano.
Arhivsko gradivo pomeni posebno kategorijo kulturne dediščine, poglavitna je njegova vsebina. Kulturna dediščina je pomembno nacionalno premoženje, ki se mora v nepoškodovanem in izvirnem stanju ohraniti iz roda v rod. Arhivsko gradivo nastane tako, da ga imetnik po navodilih arhiva odbere iz dokumentarnega gradiva. V eni delovni fazi je potrebno izdvojiti iz celote vse, kar predstavlja arhivsko gradivo.
Za konkretno odbiranje arhivskega gradiva pomeni osnovo pismeno navo-
gradbeništvu dela tudi za to, da imajo kaj delati še trije drugi delavci, po nekaterih drugih analizah pa naj bi pravzaprav že petina jugoslovanskih delavcev bila kakorkoli odvisna od .gradbeništva.
Zato je še toliko bolj jasno, zakaj s tako skrbjo začenjajo govoriti o tem, da utegne ostati brez dela okoli 200 tisoč gradbenih delavcev. V samem gradbeništvu bolj govorijo o tem, da ne bodo mogli ponuditi pravega dela le okoli 127 tisoč delavcem. Zanimivo je, da je ob toliko zmanjšani gradbeni dejavnosti doslej število gradbenih delavcev zmanjšalo samo za skromen odstotek, kar pa je kar precej vsaj v jugoslovanskem merilu — saj je jugoslovansko gradbeništvo sredi lanskega leta zaposlo-
dilo, ki ga vsakemu imetniku posebej da arhiv. Preden začne imetnik z odbiranjem arhivskega gradiva, mora prej pismeno obvestiti arhiv, tako bo arhiv lahko pri odbiranju sodeloval. Vsaka OZD in SIS imajo še dalje svoj lastni pravilnik o arhiviranju, svoj izločitveni seznam, ki ga ni potrebno pošiljati arhivu.
Arhivsko gradivo, ki je v družbeni lastnini, je treba arhivu izročiti v predpisanih zakonskih rokih. Imetnik mora to gradivo izročiti v izvirniku, urejeno, tehnično opremljeno, popisano in v celotah.
vaio 613 tisoč delavcev oz. okoli 13 odstotkov vseh zaposlenih v jugoslovanskem gospodarstvu. Posredno pa gradbeništvo zaposluje še okoli 360 tisoč delavcev v drugih dejavnostih. Ti podatki govorijo predvsem o tem, da se utegne produktivnost našega gradbeništva še zmanjšati, saj kaže upoštevati, da kljub skromnejšim naročilom delavcev ne bodo odpuščali, večje število pa jih bo tudi težko na hitro preusmeriti v druge dejavnosti. Zato pa lahko toliko bolj odkrito govorimo o nekakšni »odvečni« delovni sili na tem področju, ki je prav gotovo ne bo mogoče vse zaposliti pri delih v tujini.
Iz Gospodarskega vestnika
O izročitvi arhivskega gradiva se sestavi zapisnik, ki obsega:
—	datum in kraj izročitve
—	naziv, naslov izroči-.telja
—	ime oz. oznako arhivskega gradiva
—	naziv organizacije, od katere izvira gradivo
—	začetno in končno leto obdobja, v katerem je nastalo arhivsko gradivo
—	količino arhivskega gradiva
Zapisnik o izročitvi tega gradiva zatrjuje, da je bilo izročeno v skladu s pravilnikom o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva. Zapisniku je priložen seznam izročenega arhivskega gradiva.
Vesna
(se nadaljuje)
V prazničnem letu
V letu 1983, meseca maja bomo praznovali petintrideset let obstoja LIP Bled. V jubilejnem letu bo prav, da s pridnostjo pri delu potrdimo pripadnost delovni organizaciji. Z delovnimi dosežki v tem letu dodajmo še en uspeh in potrdimo velike dosežke v razvoju posameznih oddelkov, obratov, temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote!
Prav bo, da v mesecu maju dostojno, v okviru danih možnosti še posebno praznujemo obletnico.
Ponosni smo, da pripadamo delovni organizaciji z očitnim razvojem. Tega pa moramo utrditi s sodelovanjem večine zaposlenih, v organih samoupravljanja in v drugih aktivih in društvih. Delovna organizacija pa je dolžna nuditi vsakemu zaposlenemu čimboljši zaslužek in dobro počutje pri delu.
Praznujmo in veselimo se razvoja delovne organizacije in doseženih rezultatov v petintridesetih letih obstoja.
Tand
Varstvo dokumentarnega in ahivskega gradiva
Sklepi samoupravnih organov
Delavski svet TO Podnart (15.12 1982)
—	normativi za narez ostrešij in ostalih posebnih narezov niso pripravljeni, ker je dan poudarek proizvodnji regalov in pa pripravi podatkov za plan 1983.
Normative za čeljenje oblog in za vse faze dela pri izdelavi lesenih regalov je po hitrem postopku pripraviti in dati v potrditev DS TO. Prav tako morajo biti ponovno normirana dela na skladišču, saj so se pogoji dela z izgradnjo sortirnice spremenili;
—	obravnaval je samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Temeljne banke Gorenjske in samoupravni sporazum o temeljih planov bank združenih v LB — združeno banko za obdobje 1981 — 1985 in s predlaganimi spremembami soglaša. Za podpis obeh zgoraj navedenih samoupravnih sporazumov je pooblastil direktorja TO Franca Globočnika;
—	obravnaval je samoupravni sporazum o cenah lesnih ostankov in ga potrdil v predloženi obliki;
—	na V. zasedanju DS je bil potrjen investicijski program za izdelavo lesenih regalov. Istočasno je bilo tudi potrjeno, da se v naslednji fazi vlaganj prične z izgradnjo sušilne lope in nabavi viličar. DS je seznanjen s pozitivnim mnenjem komisije za oceno investicij Gorenjske, ki je 22.11.1982 odobrila gradnjo sušilne lope. Z oceno se strinja;
—	obravnaval je poročilo o preventivnem pregledu požarne varnosti, ki je bil opravljen 2.8.1982 ob 23.00 uri. Največjo malomarnost v TO še vedno predstavljajo cigaretni ogorki, ki jih delavci odmetavajo na prepovedanih krajih. Do prihodnje seje se morajo vse pomanjkljivosti, ugotovljene pri preventivnem pregledu požarnovarnostnih naprav, odpraviti;
O odpravi navedenih pomanjkljivosti je treba obvestiti Svet za LO, varnost in družbeno samozaščito pri SOb Radovljica;
—	Koban Franc in Gladek Vlado sta se zoper sklep disciplinske komisije, s katerim jima je bil izrečen disciplinski ukrep »prenehanje delovnega razmerja«, pritožila v zakonitem roku. Delegati so ob upoštevanju olajševalnih okolnosti Koban Francu najstrožji ukrep »prenehanje delovnega razmerja« omilili s tem, da se izvršitev izrečenega ukrepa odloži za dobo enega leta pod pogojem, da delavec v tem času ne bo storil kakšne nove hujše kršitve.
Delavcu Gladek Vladotu so delegati disciplinski ukrep »prenehanje delovnega razmerja« potrdili;
—	DS soglaša, da se na osnovi dogovora z Brodo-materialom Rijeka, poslovalnica Zagreb, nabavi iz sredstev minimalne amortizacije čelni viličar INDOS 2,5 t, v vrednosti 850.000 din.
Prav tako se nabavi rezervne dele za žago hlodarko pri podjetju BRENTA v Belgiji in v prihodnjem letu opravi generalno popravilo na žagi hlodarki;
—	DS soglaša, da se KS Sr. Dobrava za popravilo mostu v Globokem odstopi brezplačno kostanjev les v izmeri 0,649 m3, ostali žagan les pa se zaračuna po ceniku.
OŠ St. Žagar Lipnica, zunanji oddelek Ovsiše se za adaptacijo šolskih prostorov odstopi brezplačno 13 kom letev 5x10 cm, dolžine 4 do 5,5 m, 70 m2 stropnih oblog bor 16 mm pa se zaračuna po polovični ceni;
—	Pravilnik o urejanju družbene prehrane je obravnaval IO OOS TO in nanj ni imel pripomb. Iz pravilnika je razvidno, da se sredstva za pokrivanje stroškov prehrane formirajo iz regresa za prehrano in minimalnega dodatnega prispevka delavcev.
DS je na osnovi cene obroka v zadnjih mesecih potrdil, da znaša dodatni prispevek za obrok 20,00 din;
—	vodja priprave dela in vodja vzdrževanja sta pripravila ukrepe za varčevanje z električno energijo. Z ukrepi je seznaniti vse zaposlene, predvsem pa neposredno odgovorne, ki odgovarjajo za izvajanje ukrepov;
Delavski svet DO (29.12.1982)
1.	Obravnaval je pripombe na predlog smernic za izdelavo plana za leto 1983. S spremembo v 3. in 11. točki je predlog smernic posredoval v sprejem zborom delavcev.
2.	V času javne obravnave ni bilo pripomb na predlog meril za leto 1983, zato jih je DS sprejel v predlagani obliki.
3.	Sprejel je sklep o podaljšanju javne obravnave predloga dodatka za gospodarno izkoriščanje delovnega časa.
Na osnovi razprave je DS predlagal naslednje spremembe:
1.1. bolezni ali drugih razlogov:
—	boleznine nad 30 dni
—	porodniški dopust
—	periodični in sistematski pregledi
1.4. neopravičene zapustitve delovnega mesta med delovnim časom (pohajanje v drugih obratih, oddelkih, sektorjih itd. brez konkretnih službenih opravkov oziroma zadolžitev odgovornih delavcev izven predpisanih odmorov) oziroma prihajanja na delo v vinjenem stanju, prinašanje oziroma uživanje alkohola med delovnim časom (posameznika lahko prijavi vsak, ki je to opazil).
Pod 2. točko se doda:
2.9.	boleznine do 30 dni (1. 3.1983 se uvede kontrolor za bolniške izostanke)
2.10.	nega
Javna obravnava traja do 31.1.1983.
4.	V času javne obravnave ni bilo pripomb na predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih, zato je le-te v predlagani obliki posredoval v sprejem zborom delavcev.
5.	Obravnaval je predlog organizacije varstva pri delu in požarnega varstva v DO LIP Bled in ga dal v javno obravnavo.
6.	Na predlog ocen novosistemiziranih del in nalog v TO Tomaž Godec v času javne obravnave ni bilo pripomb, zato jih je DS predlagal v sprejem zborom delavcev v TO Tomaž Godec.
7.	Sprejel je sklep o sprejemu in podpisu samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za izgradnjo skladiščnih in prodajnih prostorov z DO: Gvoždjar Kraljevo, Angropromet Požarevac in Brodomerkur Split.
8.	Sprejel je predlog spremembe prodajne politike za stavbno pohištvo za leto 1983.
9.	Sprejel je pravilnik o urejanju družbene prehrane in delovanju obratov družbene prehrane v DO LIP Bled.
10.	Za dela in naloge vodje splošnega sektorja v DSSS je soglasno izbral Petra Debelaka, zaposlenega v DSSS na delih in nalogah vodje sektorja za organizacijo poslovanja, plan in analize, ki izpolnjuje pogoje iz razpisa.
11.	Razpravljal je o veličini slavnosti ob 35-letnici DO in zaključil, da bomo obletnico proslavili v skromni obliki. O podeljevanju priznanj DO in o obliki in načinu prireditve naj razpravlja odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje, ki naj pripravi tudi predlog.
12.	Na podlagi 85. člena SaS o združitvi TO v DO LIP Bled je sklenil, da soglaša s spremembami in dopolnitvami statuta Splošnega združenja lesarstva Slovenije, ki jih je sprejela skupščina Splošnega združenja lesarstva.
Za delegata v skupščino Splošnega združenja lesarstva Slovenije je imenoval Franca Bajta, za njegovega namestnika pa Petra Debelaka.
LIP, lesna industrija Bled
RAZPISUJE
za šolsko leto 1983/1984 naslednje štipendije: za TO Tomaž Godec Boh. Bistrica
—	lesar (strojni mizar)
—	lesar širokega profila (stavbni mizar)
—	obdelovalec lesa (lesarski delavec)
—	vzdrževalec strojev (strojni mehanik)
za TO Rečica — lesar
—	lesar širokega profila
—	vzdrževalec strojev
lesar
lesar širokega profila obdelovalec lesa
lesar
—	lesar širokega profila
—	obdelovalec lesa
DSSS — dipl. inž. strojništva
—	dipl. inž. lesarstva
za TO Mojstrana
za TO Podnart —
2
2
2
2
2
2
1
1
1
1
1
1
1
1
1
Prijave na obrazcu DZS 8,40 in zaključno spričevalo V sprejema splošni sektor LIP Bled do 30. 6.1983.
Programska seja Občinske konference SZDL Radovljica
V veliki sejni dvorani občinske skupščine je bila 22. decembra 1982 programska seja občinske konference SZDL Radovljica. Delegati in gostje so obravnavali delo OK SZDL, predsedstva in kar 33 raznih delovnih teles OK SZDL v zadnjem letu. Celoten pregled najpomembnejših nalog, ki jih je SZDL opravila je bil zelo dobro zajet v gradivu, prav tako pa tudi predlog akcijskega programa za naslednje leto. V razpravi je sodelovalo 17 delegatov, ki so se kritično dotaknili domala vseh področij aktivnosti SZDL.
Naložili so predsedstvu in drugim organom OK SZDL, da preuči pripombe in predloge, ki so jih podali razpra-vljalci. V prvi vrsti gre za vključevanje SZDL oz. članov SZDL v sedanje gospodarske tokove pri razreševanju stabilizacijskih nalog, za večji vpliv občanov in delovnih ljudi v družbenopolitičnem življenju, zlasti pri uveljavljanju delegatskega sistema, boljše preskrbe prebivalstva in večji uveljavitvi kmetijstva.
Na seji so opravili kadrovske dopolnitve in zamenjave v predsedstvo OK SZDL, v
katero so imenovali za nove člane Heleno Kučič iz Kamne gorice, dr. Boruta Rusa in Miha Potočnika z Bleda ter Stanka Adama in Marjana Vrabca iz Radovljice. Izvolili so tudi sedem novih članov Plenuma občinske organizacije SZDL Radovljica.
Imenovanje
novega
predsednika
Vsi trije zbori skupščine občine Radovljica so na sklepnih sejah ločeno konec decembra 1982 razrešili dosedanjega predsednika komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo ter člana izvršnega sveta skupščine občine Radovljica Ivana Čučnika, ki je odšel na drugo delovno dolžnost v Iskro Oto-če. Namesto njega so izvolili za predsednika komiteja in člana izvršnega sveta Pavla Žirovnika iz Radovljice, dosedanjega direktorja DO Modna hiša Ljubljana.
Slovesna izjava novih sodnikov porotnikov
5. januarja popoldne so v veliki sejni dvorani občinske skupščine Radovljica pred predsednikom skupščine podali slovesno izjavo sodniki porotniki iz radovljiške občine. Te so izvolile vse skupščine gorenjskih občin v decembru 1982 za Temeljno sodišče Kranj — enota Radovljica, tako kot za druge enote na Gorenjskem. V naši občini je bilo izvoljenih za naslednje štiriletno mandatno obdobje 74 sodnikov — porotnikov.
Slovesnost ob sprejemu in odlikovanju članov ZK
V hotelu Lovec na Bledu je bilo pred koncem leta 1982 srečanje komunistov, ki so člani ZKS 30 let in novospre-jetih članov ZK. Ob tej priložnosti je sekretar komiteja ZK Radovljica Branko Čop podelil članske izkaznice 32 novosprejetim članom ZK ter 22 jubilejnih znakov občinskega komiteja ZKS Radovljica članom ZK za 30-let-no delo v Zvezi komunistov.
Seminar za člane samoupravnih organov
V decembru 1982 smo organizirali seminar za člane delavskih svetov in predsednika odborov skupnega delavskega sveta. Seminar je bil v hotelu Svoboda na Bledu, udeležilo se ga je 24 članov.
Potekal je po naslednjem programu:
1.	Lesna industrija Jugoslavije in Slovenije — predavatelj Alojz Leb, sekretar Splošnega združenja lesarstva Slovenije
2.	Planiranje razvoja SR Slovenije do 2000 in naloge OZD za organiziranje lastnega razvoja — predavatelj Emil Milan Pintar, pomočnik predsednika Republiškega komiteja za družbeno planiranje
3.	Odločanje v samoupravnem sistemu-predavatelj Ferdo Bern, upokojenec, do nedavnega pravobranilec samoupravljanja občine Radovljica
Pri prvi temi smo se seznanili s stanjem lesne industrije Jugoslavije in Slovenije. Predavatelj je prikazal probleme oskrbe z osnovnimi surovinami in problemi prodaje gotovih izdelkov.
Posebno zanimiv je bil prikaz bodočega razvoja lesne industrije. Pri tem je analiziral tudi stanje naše delovne organizacije in predvidel možen bodoči razvoj v okviru lesne industrije Slovenije.
Z drugim predavanjem je bil prikazan dosedanji gospodarski razvoj v svetu in pri nas ter predvidevanja za bodoči razvoj. Pri tem imajo veliko vlogo delovne organizacije, ki naj pravičasno skrbijo za izdelavo planov perspektivnega razvoja. Od same aktivnosti delovne organizacije je v veliki meri odvisen njen razvoj.
V razpravi je velik interes vzbudila analiza dosedanjega našega razvoja, problemi in odmiki, ki so se pri tem pojavljali. Napačne investicije in prevelika zaprtost trga pred tujo konkurenco hromi domači razvoj.
Pri tretjem delu seminarja je predavatelj poudaril potrebo po še večjem razvoju samoupravljanja na vseh ravneh. Tam, kjer samoupravljanje ni na zadovoljivi višini, rado pride do odmikov od začrtanih ciljev. Da je prišlo do težav v gospodarstvu, ni krivo samoupravljanje, ampak premalo razvit samoupravni sistem v praksi. Zato bomo le z doslednim spoštovanjem vseh samoupravnih oblik veliko lažje prebrodili sedanje gospodarske težave.
Predavanja so bila na zelo visoki ravni. Seminar je svoj namen dosegel. Škoda je le, da ni bila udeležba nekoliko večja.
Blaževič
Delovna akcija mladincev v TO Podnart
Vzpodbudno je, da so mladinci spoznali, da je poleg rednega dela potrebno poprijeti za delo tudi v prostem delovnem času. To je njihova dolžnost do družbe, v kateri živijo in starejših delavcev, ki so jim ustvarili materialno osnovo za nemoteno delo. Njihov delovni program je pestro sestavljen, saj zajema proizvodno delo, skrb za ureditev delovnega okolja in družabno življenje.
Dogovor o konkretnem delu se je vlekel iz meseca v mesec in vedno se je našel razlog, da delo ni bilo opravljeno. Meseci so minevali in narava je s svojimi jesenskimi barvami sama poskrbela za bolj prijeten videz kraja. Kljub temu je ostalo še dovolj neopravljenega dela v proizvodnji in ureditvi skladiščnih površin. To delo ni odvisno od vremenskih pogojev, zato je dogovor veljal, delamo ob vsakem vremenu. Vreme tokrat ni bilo naklonjeno, saj je že zgodaj zjutraj pričelo deževati. Ob napovedani uri se je zbralo 11 mladincev. Razporedili so se v obratu predelava in zavzeto pričeli z delom. Še bolj prijetno bi bilo, če bi se delovne akcije udeležili tudi tisti, ki so trdno obljubili, da bodo na delo
prišli. Posebna pohvala velja Tomažu, Gorazdu, Rado tu in Mojci, ki so se pred kratkim vključili v kolektiv in dokazali svojim vrstnikom pripadnost mladinski organizaciji. Mladi delavci, ki so se udeležili delovne akcije naj bodo vzgled preostalim mladincem, da le skupno delo in prijateljstvo vodi k napredku. Prijeten je bil pogled na njihovo delo, ki je potekalo hitreje kot med rednim delovnim časom. Po petih urah dela so z delom zaključili. Preostali čas so porabili za družabno življenje, ki je potekalo v iskrenem prijateljstvu. V prijetnem kramljanju so se med seboj spoznali kot sodelavci in prijatelji z obljubo, da bodo z delom nadaljevali in k sodelovanju povabili še preostale mladince.
G. F.
19. 11. 1982 so si člani DS DO in predsedniki DS TO ogledali proizvodnjo vseh tozdov LIP
Bled
Zanimivo je bilo spremljati procese izdelave iso-span zidakov
Narez elementov za regale, nov proizvod v TO Podnart
V TO Mojstrana so si poleg proizvodnega obrata ogledali tudi novo halo, kamor bodo prestavili proizvodnjo iz obstoječih objektov; le-ti pa bodo po preselitvi služili kot skladišča za polizdelke in končne izdelke.
Kakšna je vloga sindikalnega delavca?
V	okviru programa družbenopolitičnega izobraževanja sindikalnih aktivistov OOZS je 21. decembra 1982 potekal seminar v organizaciji Delavske univerze Radovljice v hotelu Svoboda na Bledu.
Iz naše delovne organizacije se je tega izobraževanja udeležilo pet članov.
Program idejnopolitičnega usposabljanja članov izvršnih odborov OOZS je bil razdeljen v štiri glavna področja:
a.	Organiziranost Zveze sindikatov SR Slovenije
b.	Metode in oblike delovanja sindikatov
c.	Vloga sindikata pri delovanju delegacij
d.	Vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike.
V	prvi in tretji temi je govoril predavatelj Konrad Derlink o organiziranosti in delovanju OOS. Seznanil nas je z nekaterimi dopolnitvami, ki so lani oktobra izšle v Sindikalnem poročevalcu. Vloga delavcev 10 OOS pri pripravah na volitve je zelo pomembna, čeprav ji v organizaciji združenega dela posvečajo premalo pozornosti. Opozoril je na natančno evidenco delavcev, ki opravljajo razna delegatska dela. Na podlagi vseh predpisanih preteklih mandatnih za-
dolžitev in odgovornosti lahko izbiramo oz. predlagamo kadre.
Dušan Rebolj je slikovito opisal metode dela v osnovni organizaciji sindikata. Najbolj pogost način je v sestanku, dialogu — pogovoru med ljudmi. Žalostno pa je, da po statističnih ugotovitvah sestanki trajajo predolgo. Vsi imajo pravico razpravljati, vendar je premalo jedrnatih in učinkovitih sklepov. Sindikalne delavce naj pri sestanku vodijo trije smotri — informativni, posvetovalni in organizacijski.
O vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike nam je pripovedoval Jože Tavčar.
Socialna politika je dejavnost, ki mora skladno z družbenoekonomskim razvojem zagotavljati delavcu večjo socialno varnost. Zakaj v Sloveniji invalidnost narašča? OZD skupaj z zdravstvom bi temu problemu morale nameniti večjo pozornost. V organizaciji proizvodnje bi se moralo marsikaj spremeniti.
Tako je socialna politika tudi naloga sindikalnih delavcev, ki pomagajo delavcu. To je tudi naša največja skrb in če bomo dosegli izboljšave, bomo razrešili marsikateri problem v prihodnosti.
Vesna
Požar na Poljšici
Lani v decembru ob 21.30 je nenadoma na Poljšici pri Gorjah izbruhnil požar in sicer v hiši Antona Bizjaka. Komisija, ki je takoj zatem prispela na kraj požara, je ugotovila vzroke nesreče. Požar je nastal zaradi okvare na skoraj novem električnem vodu. Srečno naključje je bilo, da v stanovanju ni bilo ljudi. Pogorelo je celo ostrešje in hlev, v skupni izmeri 16,60 x 8 metrov. Vaščani iz Poljšice so takoj priskočili na pomoč, rešili so vozove in živino. Pogorelo je okoli sedem ton krme.
Prve dni po požaru so vaščani očistili ostanke požara, položili betonske opaže in ploščo po celi površini. Delavci SGP »Gorenje« so dovažali beton.
Družina Bizjak je hvaležna iz srca vsem, ki so humano pomagali v težki situaciji. V tem primeru so Poljšičani pokazali, da so drug drugemu pravi prijatelji.
Jože Ambrožič
Ob odkritju skulpture
10.	decembra lani smo bili vabljeni na slovesno odkritje skulpture pred blejsko osnovno šolo. Tritonsko hrastovo skulpturo so izdelali učenci — likovniki pod vodstvom profesorja — akademskega slikarja Janeza Ravnika. Les so jim podarili v KS Bled, za prevoz so priskočili na pomoč delavci Gozdnega gospodarstva Bled.
Slovesni kulturni program pri otvoritvi bogatega likovnega izdelka je potekal prav na dan pred obletnico prof.
dr. Josipa Plemlja, po katerem se blejska šola imenuje.
Poleg zborovskih pesmi in recitacij se je tov. Ferjanova — predsednica sveta šole vsem zahvalila in zaželela še veliko uspehov pri nadalj-
Predzadnji dan starega leta je v prostorih DSSS razstavljal slikar Rudolf Arh, član likovne skupine DOLIK z Jesenic.
Inženir Rudolf Arh je bil rojen 1905. leta na Rečici pri Bledu. Že v otroških letih je vzljubil slikarstvo, kot študent je veliko slikal. Žal pa so se dela izgubila.
Ko se je upokojil, je imel veliko več časa za slikanje. Največ riše okolje in to v raznih tehnikah. Do sedaj je sodeloval že na 147 skupnih
nem likovnem delu. To je prva skulptura in učenci skupaj s prof. Ravnikom bodo s trdno voljo in marljivostjo vztrajali naprej. Okolje pred šolskim poslopjem bo oživelo pod rokami malih umetnikov.
razstavah, 20 je imel samostojnih. Njegove slike so realistične.
Decembersko razstavo je avtor poimenoval »Drevje«, saj prikazuje razne vrste alpskih dreves v olju, suhem akvarelu in pastelu. Obiskovalcem se je ponujal razgled na vso lepoto, ki je skrita po naših gorah. Slikarjev čopič jo je prenesel na platno in v naše vsakdanje delovno okolje.
Vesna
Vesna
Slikarska razstava »Drevje«
Nagrade za najboljši spis o ustanovitvi divizij in korpusov
Na vsakoletni nagradni razpis za najboljši pismeni sestavek o temi, ki jo določi informativno propagandna komisija pri občinski konferenci ZRVS Radovljica ob dnevu JLA, so se v letu 1982 odzvali učenci osnovnih šol iz Lipnice pri Kropi, Gorij in Bohinjske Bistrice. Naslov letošnjega nagradnega spisa
je bil »Ustanavljanje divizij in korpusov NOV Jugoslavije«, ki je posvečen 40-letnici teh enot.
Ocenjevalna komisija je presodila, da so najboljše spise napisali učenci osmih razredov osnovne šole Stane Žagar iz Lipnice pri Kropi (Metka Lotrič in Zoran Po-
Društvo nekadilcev vabi v svoje vrste nove člane
Za Gorenjsko in Ljubljano je bilo pred dvemi leti ustanovljeno Društvo nekadilcev, ki ima sedež v Šiški, Trg prekomorskih brigad 1. Sedaj šteje društvo nekaj nad 2000 članov, vendar pa število nenehno narašča. Letna članarina znaša le 10 din zato skoraj ne more biti vzrok za vpis.
Osnovni namen društva je boj proti kajenju ter vzgoja
in preobrazba miselnosti kadilcev. Drugi pomembni cilji so zapisani v pravilih društva, vendar jih sami člani brez sodelovanja drugih nekadilcev ne bodo mogli uresničiti, zato je ena od prednostnih nalog članov društva pridobivanje novih članov. Društvo se v svoji dejavnosti povezuje z vsemi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Pri izvajanju
gačnik), osnovne šole Bratov Žvan iz Gorij (Sebastjan Slivnik in Bine Cundrič) in učenka Leja Ceklin iz osnovne šole dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica. Vsi so prejeli pismena priznanja in nagrade — pregledno topografsko karto občine Jesenice in Radovljica ter knjigo avtorja generala Rudolfa Hribernika Svaruna »Opredelitev«, ki so jim bile podeljene na osrednji občinski proslavi dneva JLA, 21. decembra 1982 v Bohinjski Bistrici.
nalog najtesneje sodeluje s SZDL v KS in občinah.
Če ste nekadilec in bi želeli prispevati svoj delež za odpravo kajenja na javnih mestih in v zaprtih prostorih, se včlanite v društvo ali pa neobvezno sodelujte z njim!
Uspela akcija zbiranja naročnikov za našo
obrambo
Po podatkih, ki jih je zbrala komisija za informativno propagandno dejavnost pri občinski konferenci ZRVS Radovljica, so poverjeniki krajevnih organizacij ZRVS v lanski dvomesečni akciji pridobivanja novih naročnikov »Naša obramba« na novo pridobili še 999 novih naročnikov revije. Največji porast naročnikov v tej akciji so imeli v krajevni skupnosti Bled, kjer so pridobili 330 novih naročnikov. V KS Radovljica so pridobili 226, v Lescah 73, v Bohinjski Bistrici 56, na Brezjah 54, v Kropi 52, in v Podnartu 38 novih naročnikov. Razmeroma veliko proti številu prebivalcev so pridobili novih naročnikov tudi na Koprivniku kar 24 in v Ribnem pri Bledu
26.
Akcijo pridobivanja naročnikov revije »Naša obramba« bodo tudi v letu 1983 nadaljevali in skušali doseči, da jo bo dobivalo skoraj vsako gospodinjstvo v občini,
kar je končni cilj akcije. Po številu naročnikov, glede na število prebivalstva pa se radovljiška občina že sedaj uvršča med prve v Sloveniji.
JR
Zaloga žagovine za zimske potrebe
Kultura in blejski turizem
Turistično ponudbo napraviti zanimivejšo, to je želja vseh turističnih delavcev pri nas in drugod po svetu.
Naša domovina je polna naravnih lepot in vseh vrst znamenitosti. Vendar to še ni dovolj. Gosti, domači in tuji zahtevajo vedno več. Želijo spoznati poleg krajev tudi naše ljudi, njihove običaje in navade ter kulturno raven. Zato se vedno bolj pogovarjamo o kulturi v turizmu, pripravi kulturnih prireditev, umetniških razstav, koncertov ter prikazovanju naše folklorne preteklosti.
Na Gorenjskem nismo tako bogati v kulturnih znamenitostih kot v Dalmaciji ali Italiji, ki je polna zanimivosti. Tisto, kar imamo, pa ne znamo dovolj privlačno prikazati. Za obnovo ruševin in dotrajanih objektov pa ni sredstev. Naj naštejemo nekaj primerov: grad Kamen, Grimšče, Valvazorjevo graščino v Bohinjski Bistrici in še nekaj drugih primerov.
Na Bledu sta otok in grad na Slovenskem najbolj zgodovinsko in umetniško urejena objekta. Mnogi obiskovalci vsako leto obiskujejo ti dve zanimivi izletniški točki. Opisovanje naših kulturnih znamenitosti pa zahteva poseben pregled, v čem zaostajamo in v čem napredujemo.
V prvih začetnih letih turizma na Bledu so si prizadevali, kako privabiti goste in kako jim ponuditi kulturne prireditve. Koncerte so prirejali že v letu 1886 v času, ko so ustanovili Zdravniško komisijo. Ti so trajali od junija meseca do srede septembra. Izvajalci so bili simfonični orkestri iz Dunaja in Ljubljane, bili so kvalitetnega nivoja. Koncerte so prirejali v Zdraviliškem parku v glasbenem paviljonu, v popoldanskem času pa pred današnjim Park hotelom. V večernem času so se preselili tudi v Zdraviliški dom.
Med obema vojnama so se koncerti nadaljevali, le da so jih izvajali operni oz. člani vojaškega orkestra iz Lju-
bljane. Kaj več iz kulturnega življenja blejski turistični delavci gostom niso prikaza-
li.	Omenimo pa lahko Julo Molnar, ki je bila tedaj lastnica hotela Toplice. Ona je dala napraviti narodne noše, katere so fantje in dekleta oblekli in predstavili folkloro blejskim gostom. Rekli bi, da to ni nič posebnega. Vendar so to prvi koraki pri prikazovanju naše tradicije. Kasneje so se razvile organizirane folklorne skupine z bogatimi narodnimi nošami.
V	letih po vojni ni bilo pravega turističnega življenja in tudi ni bilo prizadevanja za kulturne prireditve. Prava turistična sezona se je razmahnila po letu 1956.
Blejski turistični delavci so zamudili, ker niso premišljevali, kako bi popestrili kulturno življenje. Morda je treba iskati vzroke tudi v pomanjkanju prostorov, ki jih Bled ni imel. Druga mesta kot Zagreb, Dubrovnik in Beograd so imela več možnosti.
Začetki kulturnih prireditev so bili z delovanjem TD Bled. Začeli so se folklorni nastopi, ki so jih izvajali amaterski ansambli z Jesenic, Bohinja in Bleda. Zaradi pomanjkanja strokovnih vodij ni bilo ustrezne kvalitete. Bili so prizadevni in s svojo vnemo so navduševali goste iz Nemčije in Holandije pa tudi druge turiste.
Nastopali so skoraj vedno v Kazini, to se je dogajalo v letih do 1957. Po tem letu pa se kažejo večja prizadevanja naših turističnih in kulturnih delavcev, ki so bili kar aktivni. Filklorne prireditve so bile v programu vsak teden. Potem so nastopali Igor Ozima, Slovenski oktet, naši operni pevci in pevke iz Ljubljane. Vse prireditve so bile v Kazini, začeli pa so po obnovi gradu (v letu 1961) premišljevati o ambientu na zgornjem grajskem dvorišču. Tako so uprizorili v tem času Donizettijevo opero Don Pasqualle.
V	letu 1960 se je na Bledu odvijal prvi jugoslovanski
jazz festival. Glasbeniki so se silno trudili ob pomoči blejskih turističnih delavcev.
Koncertov v Zdraviliškem parku niso opustili. Moramo pa reči, da je danes na programu letno okoli 18 koncertov domačih pihalnih orkestrov.
Važen mejnik za vse vrste prireditev je izgradnja Festivalne dvorane na Bledu, v letu 1961. To so s pridom izkoristili in leta 1963 se je organizirala Prva slovenska popevka. Folklorne prireditve so bile še vedno v Kazini in tudi v hotelu Toplice.
V letu 1963 so na Bledu nastopali vrhunski svetovni ansambli, ki so s folklornimi nastopi pestrili kulturno življenje. Tako so bili: Lado, Kolo, Taneč, gosti iz Madžarske, ČSSR, Ceylona, Srbije. V letu 1965 smo imeli priložnost ogleda ansamblov iz Rusije, Brazilije in Cipra. Festivalna dvorana je pomenila najprimernejši prostor, kjer so se odvijali kulturni dogodki.
Božo Benedik
(se nadaljuje)
Alpski pokal v smučarskih tekih
Bohinj bo v dneh 15-£
17.	februarja 1983 ponovno prizorišče največjega tekmovanja v smučarskih tekih pri nas. Prizadevni organizatorji iz Smučarskega kluba Bohinj bodo priredili že
28.	mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih BOHINJ 83, ki bo tudi letos štelo v sklop tekmovanj za ALPSKI POKAL. V tem tekmovanju uradno tekmujejo tekmovalke in tekmovalci iz alpskih držav t. j. poleg Jugoslavije še Italija, ZRN, Švica, Francija, Liechtenstein, Avstrija in Španija. Izven konkurence pa lahko nastopajo tudi vsi ostali smučarji iz vsega sveta. Zato sta v Bohinju ob istem času takorekoč dve tekmovanji in sicer za Alpski pokal in tradicionalno tekmovanje za pokal BOHINJ.
Letos pričakujejo organizatorji veliko nastopajočih in to kvalitetnih, dobrih smučarjev, tudi nosilce nekaterih naj večjih odličij s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Povabili so tekmovalce iz 30 držav Evrope, Amerike, Azije in Avstralije. Verjetno bo to leto posekalo vse dosedanje rekorde tako po številu nastopajočih kot po številu držav udeleženk kakor tudi po kvaliteti. Ni pozabiti, da je termin tega tekmovanja samo 3 dni kasneje, ko se bo končalo predolimpijsko tekmovanje v smučarskih tekih v Sarajevu, kjer bodo nastopili vsi tekmovalci, ki kaj pomenijo v svetu. Večino teh tekmovalcev, ki se bodo že itak nahajali v Jugoslaviji, bo organizator s posebnim vlakom pripeljal v Bohinj. Tako res ne bo potrebno zamuditi ogled tega tekmovanja, saj bo kaj videti.
Organizacijski komite tudi letos vodita Bajt ing. Franc kot predsednik in Žitnik Janez kot sekretar. Seveda pa jima pomagajo neumorni sodelavci Smučarskega kluba Bohinj, tako da je pričakova-
Blejska folklorna skupina s svojim vzornikom Tončko Maroltovo
Bohinj vabi
V	zimski sezoni 1982/83 so nam turistični delavci pripravili dosti ugodnega razvedrila in rekreacije v Bohinju.
V	drugi polovici januarja se bo odvijalo prijateljsko srečanje na poledenelem bohinjskem jezeru združeno z različnimi tekmovanji. 5. ali 6. februarja bodo priredili smučarske teke za Godcev memorial, od 15. do, 17. 2.83 bo mednarodno FIS-A tekmovanje in od 8. do 19. februarja bo Republiško pionirsko prvenstvo.
Ljubiteljem smučarskih disciplin pa priporočamo, da obiščete naša smučišča na Voglu, Kobli in Zatrniku. Smučišča so povezana z ugodnimi avtobusnimi zvezami in železnico.
Zmagovalci Bohinj 82: Tofte, Nordby — zmagovalec in En-bretsen (vsi Norveška)
ti tudi tokrat dobro organizacijo.
Letos bo drugo leto, odkar so v FIS organizaciji ustanovili tekmovanje za Alpski pokal, sicer v manjšem merilu kot ga imajo tekmovalci alpskih disciplin, pa vendar je tudi to tekmovanje zanimi-
ČLANICE:
1.	Subot M. Christine, Francija
2.	Bayer Andrea, Avstrn a
3.	Schneidegger Gaby, Švica
MLADINCI:
1.	Jassaud J. Denis, Francija
2.	Erath Reinhard, Avstrija
3.	Runggaldier Alfredo, Italija
vo. Tako lansko sezono kot letošnjo zimo bo organiziranih 7 tekmovanj v alpskih državah: Casterotto (Italija), Furtwangen (ZRN), Le Re-vard (Francija), Saalfelden (Avstrija), Sarnen (Švica), Langis (Švica) — namesto Španije in Bohinj.
53 točk 45 točk 33 točk
70 točk 49 točk 37 točk
91 točk 50 točk 46 točk ŽJ
ČLANI:
1.	Rey Andre, Švica (zmagovalec v Bohinju)
2.	Pierrat J. Paul, Francija
3.	Confortola Pierino, Italija
Zmagovalka Merk Larisa iz SZ
večji muzej na svetu, takoj za pariškim Louvrom. Eremitaža je sprva pomenila ptiščavsko naselbino, v času baroka pa si je izumetničena družba bogatašev postavljala umetno osamljene paviljone v grajskih parkih. Te večji del razkošne stavbe so bile včasih zbirališča razigranih druščin in drugikrat shrambe dragocenosti. Po Eremitali, ki jo je dala postaviti Katarina Velika (1729—1796) je dobil muzej svoje ime. To še zdaleč ni okoliš puščavnikov, saj vsako leto obišče ta paviljon 1,5 milijona ljudi. V nekdanjem Peterburgu je imela svojo palačo, na bregu Neve, vendar je hotela imeti dvorec, ki mu ni bilo para. Čeprav je Katarina občudovala francosko kulturo, je palača, ki jo je postavil Bartolomero Francesco Rastelli, mnogo bližje italijanskemu baroku. Ta sijajna stavba je postala Zimski dvorec. Kljub temu, da je že imela lepo zbirko umetnin, je poslala svoje agente, da so stikali po vsej Evropi. Njen brezmejni pohlep in tudi mošnja brez dna sta v evropskih državah sprožili hudo jezo. Zimski dvorec je bil kmalu pretesen za nagrabljeno bogastvo, zato je vladarica naročila, naj dvorcu prizidajo dodatno poslopje. To je bila Stara Eremitaža. Dokončana je bila leta 1765. Vstop v te sobane je bil dovoljen samo nekaterim izbrancem, šele po letu 1840 se je krog obiskovalcev povečal. Car Nikolaj
I.	je leta 1852 dodal še Novo Eremitažo, s tem se je gradnja sedanje muzejske stavbe končala. V Eremitažu je 2,7 milijona eksponatov, ogledali smo si jih že 40.000, seveda le bežno. Če bi hotel ogledati vsak eksponat, bi potreboval več tednov in prehodil 24 km. Ob nekaterih delih smo pa obstali, saj so edinstveni primerki, ki jih ni v drugih muzejih po svetu. To so unikati. Prostori so še vedno zelo razkošni: obloženi z izbranim italijanskim in kavkaškim marmorjem, z umetnimi intarzijami iz dragocenih vrst lesa, z izrezljanim okrasjem iz žada, stopnišča pa so iz porfirja, zrcala so iz beneškega stekla, po stropih pa se pletejo igrivi prizori in ornamenti iz stuka in pozlate. V današnji zbirki Eremitaža je mnogo več mojstrovin, kot jih je bilo v času Katarine Velike. Dragocene umetnine sodijo tako v krog grške in rimske klasike kot v območje centralno azijskih kultur. Tu so zlati predmeti iz skitskih in sarmatskih kurganov, mojstrovine islamske umetnosti, pričevanje iz časa preseljevanja ljudstev, zbirke kovancev, orožja, gem in ka-mej, grafik in risb. Bolj ali manj bogato je predstavljena vsa evropska umetnost od srednjega veka do izteka impresionizma, čisto poseben oddelek pa predstavljajo dela mojstrov 20. stoletja, ki jih tudi ni malo. V tem zimskem dvorcu je posebnost — viseči vrt, ki so ga naredili v nadstropju, v njem so drevesa in okrasne gredice, krasijo pa ga tudi kipi. Eremitaž je težko predstaviti z besedami, ker je vsak predmet ali slika umetnina zase in predstavlja neko obdobje zgodovine ali pa umetnino nekega mojstra. Po revoluciji 1917. leta je bil muzej nacio-
(Nadalj. s prejšnje šte\ilke)
Po tridnevnem bivanju v Moskvi, smo se odpeljali v Leningrad. Leningrad je zibelka oktobrske revolucije in drugo mesto po velikosti v Sovjetski zvezi. Ustanovil ga je Peter Veliki leta 1703. Mesto so gradili po enotnem načrtu. Pri gradnji so sodelovali vsi najboljši ruski in evropski arhitekti, graditelji, kiparji, slikarji in drugi. Ko so gradili to mesto, je Peter Veliki prepovedal gradnjo kamnitih poslopij v drugih ruskih mestih, kajti vsi graditelji so morali v Sant Peterburg. Mesto je zgrajeno na otokih v ustju reke Neve in velja za eno najlepših mest v severni Evropi. Leningrad je zibelka treh revolucij, mesto pesnikov in čarobnih belih noči. V tem mestu je rojena oktobrska revolucija. Po Leninovi smrti so mesto v njegovi čast imenovali po njem. Med številnimi spomeniki iz oktobrskih dni leta 1917 je tudi legendama križarka »AURORA«, ki je usidrana na reki Nevi, njeni topovski streli na zimsko rezidenco mskih carjev so ■označili začetek oktobrske revolucije. Mimi in široki (200—400 m) tok reke Neve (dolga je 7,4 km, globoka 9 m) in njenih rokavov oklepa nad 300 mostov, preko katerih so potegnjeni široki bulvarji, ki se zdmžujejo in razhajajo na prostranih, s palačami obdanih trgih. Leningrad upravičeno imenujemo severne Benetke. Preko Neve so speljani številni mostovi, ki jih ponoči za dve uri dvignejo, da steče ladijski promet s Finskega zaliva. To zanimivost smo si tudi ogledali.
Leningrad ima 4,7 milijona prebivalcev in ima veliko industrije. Kot Moskva ima tudi Leningrad metro, dolg 60 km, 44 postaj, vsako leto zgradijo nekaj kilometrov več proge metroja. Leningrad ima tudi avtobusni, trolejbusni in tramvajski promet. Vozniki na potniških in tovornih tramvajih so predvsem ženske in nekateri imenujejo ta prevoz »žensko podjetje«. Leningrad ima tri letališča in šest železniških postaj. Tu je tudi veliko zelenih površin — največ parkov. Največji med njimi je Letni vrt s številnimi umetninami, tudi iz Evrope. Ima 44 muzejev, 119 razstav, 21 cerkva, v katerih se vršijo obredi, ostale so kot muzeji.
Prvo kar smo si ogledali v Leningradu je bilo Piskarje-
Spomenik Petru I.
Zimski dvorec — gospodarski ermitaž
vo spominsko pokopališče. Tu je pokopanih nad 600 tisoč Leningrajčanov, padlih, umrlih od lakote, nalezljivih bolezni in mraza v 900 dneh blokade Leningrada v drugi svetovni vojni. Hitlerjeva vojska je obkolila in bombardirala Leningrad, prebivalstvo se je skoraj tri leta borilo za najnujnejše življenjske potrebe. Izumrle so cele družine. Šele proti koncu so našli skrivno povezavo po zamrznjenem jezeru, koder so jim tovornjaki vozili najnujnejše stvari.
je iz Leningrada oddaljena 28 km. Sestoji se iz dveh vrtov: zgornjega in spodnjega. Ogledali smo si spodnjega, kateri se razprostira na površini 101,5 ha. Ima 140 vodometov s pozlačenimi kipi, vsak vodomet je drugačen. Ta dvorec so Nemci ob umiku popolnoma uničili. Požgali so razkošno urejen carjev dvorec, izginile so vse pozlačene skulpture, bil je uničen celotni vodni sistem oskrbovanja teh fontan. Od dvorca so ostale le gole ožgane stene. Obnovili so le vo-
Križarka Aurora
Ogledali smo si tudi Isaki-jevsko sobomo cerkev. Bogastvo te cerkve se ne da opisati, moraš jo le videti. Visoka je 122 m in je poleg Petro-Pavlovske cerkve najvišja točka. Leningrada. Ob vhodu stojijo mogočni stebri iz enega kosa kamna, ni si mogoče predstavljati, kako so jih postavili brez današnje mehanizacije. Notranjost cerkve je vsa poslikana in okrašena z dragimi kamni, kipi in pozlačenimi rezbarijami.
Pokazali so nam tudi letno in zimsko rezidenco ruskih carjev. Letna rezidenca
domete in zunanje stene dvorca s pomočjo fotografij. Pri tem jim je pomagal Unesco.
Ob Nevi stoji Petro-Pav-lovska trdnjava, ki je ena prvih stavb v Leningradu. Zgraditi jo je dal Peter Veliki za obrambo proti Švedom. Vojna s Švedi se je končala leta 1721, s tem si je Rusija pridobila izhod na Baltiško morje in položaj velesile, ki ga je prej v severni Evropi imela Švedska. V trdnjavi stoji cerkev, ki je najvišja stavba v Leningradu. V cerkvi so sarkofagi iz belega marmorja, v njih so pokopani ruski carji s člani njihove rodbine. Dva sarkofaga sta celo iz poldragega kamenja. V tej trdnjavi, ki so jo v preteklem stoletju preuredili v zloglasni zapor, so se znašli prvi ruski revolucionarji — marxisti, ki so se uprli carskemu režimu. Med njimi so bili tudi znani ruski pisatelji Puškin, Lermontov, Be-linski, Ševčenko, ki so jih surovo preganjali. V notranjem dvorišču te trdnjave pa se je ohranila kovnica denarja, ki še danes služi svojemu namenu. V tej kovnici so izdelali medalje za olimpijske igre, ki so bile leta 1980 v Moskvi.
Leningrajski muzej umetnin Eremitaž je drugi naj-
Potovanje v Moskvo in Leningrad
naliziran in odprt za javnost.
Nekateri vtisi s potovanja: Rusi so kot narod zelo skromni, zadržani in tihi, tudi trgovine (kar smo jih videli) so zelo skromne, več kot v Moskvi je trgovin v Leningradu, založene so slabo, tudi oprema trgovin je skromna. Za embalažo imajo navaden papir in papirnate vrečke, ne pa umetne mase, zato ni smeti, po cestah in parkih je zelo čisto. Povprečna plača v Rusiji je 170 rubljev. Stanovanje je zelo poceni, cca 3 rublje. Tudi osnovna živila so zelo poceni in imajo že vrsto let nespremenjene cene. Dočim je obutev (sandali) 40 do 50 rubljev in tekstil (bluza) 30 do 50 rubljev dosti drago, predvsem pa so dragi luksuzni predmeti. Za nakup avtomobila moraš čakati 3 do 4 leta. Jasli, vrtci, šole, univerze in zdravstvo je brezplačno. Študentje dobijo štipendije, bivanje v študentskih domovih je poceni, vendar pa mora študent redno opravljati izpite in doštudirati v petih letih. Ponavljanja ni. Po končanem študiju diplomant dobi službo, ki mu jo dodeli država in jo opravlja tri leta, šele po tem času lahko išče zaposlitev, ki mu najbolj ustreza. Promet se odvija predvsem v metroju, tramvaju, trolejbusu, veliko je tudi taksijev, manj pa osebnih avtomobilov. Ceste so večpasovne, na pločnikih je videti cela reka pešcev, tudi podhodov imajo zelo veliko; kjer je prehod za pešce, pa ni rečeno, da ima pešec prednost, kajti vozniki so zelo neobzirni do pešcev.
Vse dni našega potovanja po Sovjetski zvezi smo imeli lepo vreme, nekajkrat se je vlil dež samo za kratek čas in to samo ponoči, zato ni bilo prevroče. Tudi s hrano smo bili zadovoljni, obroki so bili obilni, seveda smo okusili tudi narodne jedi, med njimi najbolj znani boršč in kaviar. Imeli smo tri obroke na dan. Hrana je bila taka, da nisi šel lačen od mize, čeprav si bil izbirčen. Pri vsakem obroku smo imeli tri vrste kruha, vedno je bilo servirano maslo in razni namazi. Za potešitev žeje pa mineralna voda, pivo, oranžada in nazadnje kava. Obroke so nam servirali točno ob določeni uri, natakarji so bili zelo uslužni, ko si se vsedel k mizi si bil ves čas v njihovi pozornosti. Spanje je bilo bolj problematično, posebno v Leningradu zaradi svetlih noči. Večerjali smo še pri soncu. Še ob pol desetih smo opazovali Nevo in sončni zahod. Po drugi uri zjutraj pa se je že začelo daniti. Preden smo se privadili na svetle noči je bilo našega bivanja v Leningradu konec.
Osmi dan smo se poslovili od Rusije in se z Aeroflotom odpeljali iz Leningrada, polni lepih vtisov in spominov na Sovjetsko zvezo. Polet je bil miren. Na avionu smo dobili še zadnje kosilo z znamenitim ruskim kaviarjem. Na Surčinu smo nekaj ur čakali na polet za Brnik in v večernih urah srečno pristali na domačih tleh.
G. L.
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC DECEMBER 1982
delavcev
učenčev v poki. šolah
TOZD Tomaž Godec
Boh. Bistrica	482	+	5
TOZD Rečica	315	+	1
TOZD Mojstrana	58	+	1
TOZD Podnart	77		
TOZD Trgovina	25		9 pripravnikov
DSSS	82	+	
Skupaj
ZAPOSLILI SO SE: v TO Rečica:
Jernej Razinger, 1961 — SS
v TO Podnart
Gorazd Varl, 1962 — Ks, Franc Kleindienst, 1941 — K
v TO Trgovina
Ivan Mušerič, 1961 — K, Bojan Terpinc, 1958 — K
1039
ODŠLI IZ DO: if TO Rečica
Bojan Terpinc, K — sporazumno
iz TO Podnart
Vladimir Gladek, 1934 -disciplinski ukrep
iz TO Trgovina:
Borislav Davidovič, NK — sporazumno
POROČILI SO SE:
Branka Zalokar (TO Rečica)
Novoletne predstave v KS Ribno
Na prihod dedka Mraza so se lani v krajevni skupnosti v Ribnem dobro pripravili. Že v mesecu novembru so začeli vaditi otroško pravljično igro Salon-expon J. Kolaričeve, katero so prvič predstavili domačemu občinstvu v soboto, dne 25.12.1982. Večina mladih igralcev je prvič nastopila na odrskih deskah, vendar so igrico uspešno zaigrali v veliko veselje gledalcev, ki jih je bila polna ribenska dvorana.
26. decembra — v nedeljo so predstavo ponovili in gostovali še na Bledu, Gorjah in v Kropi.
V nedeljo, 26.12. lani je otroke ribenske krajevne
skupnosti obiskal dedek Mraz, ki jih je sredi popoldneva razveselil z darili. Mali predšolski otroci so pogumno zapeli ali povedali pesmico. Pri veselem pričakovanju dedka Mraza je sodeloval tudi otroški pevski zbor OŠ Ribno, ki ga vodi tov. Arhova. Po prireditvi so bili vsi nastopajoči povabljeni na zakusko in družabno otroško srečanje.
S pravljično igro Salon-expon so najmlajši ri-benski krajani dodali svoj prispevek k pestremu kulturnemu življenju v krajevni skupnosti Ribno.
Vesna
MELINC Marica in Srečko Zgornja Lipnica 3
Spoštovani direktor!
Dovolite, da vam osebno in vašemu delovnemu kolektivu z možem Srečkom želiva SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1983.
Še posebej pa se vam iskreno zahvaljujeva za vaše poročno darilo, ki sva ga od vas prejela kot par "Kmečke ohceti Bled 82”. Na ta najin življenski dogodek in vašo pozornost nama bodo ostali nepozabni spomini.
S spoštovanjem !
/l
L*-.

[kz,
Zgornja Lipnica 24.12.1982
Novoletna
kopel
Zgodilo se je letos na prvi novoletni dan. V sedemdesetem letu sem že, pa sem vseeno poiskusil plavalne sposobnosti v reki Sori. Tako sem letos tega dne hrabro zakoračil v mrzlo reko in zaplaval. Mimo so se na kolesih pripeljali mladi fantje, ki so me začudeno opazovali. Kmalu se je moja drzna novoletna kopel kot novica izvedela po vsej vasi. Saj ne da bi se bahal s podvigom v novoletnem dnevu. Veselil sem se, da še živim. Čeprav vedno »jamramo«, a .vendar je lepo živeti!
Rajko Primožič iz Žirov
mmrn
Denarna pomoč po poplavah prizadetim krajem
Izvršni svet občinske skupščine Radovljica je v decembru sklenil, da bo namenil iz rezervnega sklada občinskega proračuna za leto 1982 krajevnim skupnostim Bohinjska Bistrica, Kamna gorica, Kropa, Mošnje, Lancovo, Ribno in Srednja vas 785 tisoč din. Denar bo delno nadomestilo za škodo, ki so jo oktobra in novembra lani pretrpele te krajevne skupnosti zaradi poplav. Celotno škodo so ocenili na okoli pet milijonov din.
Mati
Težko mi je, veš, mati, kadar spomnim se, da ni te več, sedaj bilo bi vse drugače, ko ti ne odšla bi daleč preč.
Kako so živi še spomini, na vse dneve, ki so odšli, ko b’ se mogli povrniti to želimo si mi vsi.
Ob ognjišču v domačem krogu bilo nam je zares toplo kadar zbrane nas vse skupaj vprašala si: »Kako ste otroci moji vi?«
Venomer si nam dejala, ko odhajali smo mi:
»Pridite mi zopet kmalu, ker srce si moje vas želi.«
^ j* #>
B
ŠEMPETER PRI GORICI
$ • A £ < $ s %
1 r ss ^
^ r
' £	0 s> s
*
s &
JS (Sci*./, či
J»
?

<\ pij
M. S.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JAKOBA BURJA
se iskreno zahvaljujemo delovnemu kolektivu LIP Bled za darovano cvetje in izraženo sožalje.
Posebej se zahvaljujemo Godbi na pihala in tov. Francu Mencingerju za poslovilne besede.
Število
učencev
osnovnih
šol
postopoma
narašča
Vse osnovne šole v radovljiški občini (teh je šest) je v šolskem letu 1981/82 obiskovalo skupaj 3.677 učencev, ki so bili razporejeni v 144 oddelkih. V novem šolskem letu 1982/83 pa je bilo vpisano v osnovne šole 17 učencev več kot lani. V šoli s prilagojenim poukom je bilo lani 132 učencev v 13 oddelkih, letos pa je bilo prijavljeno kar 19 učencev manj.
Žena Lojzka in ostali domači
Bohinjska Bela, 4.1.1983
Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Andrej Trojar, Branko Urh, Anton Noč, Franc Globočnik, Miro K el bi in Ciril Kraigher.