Ob razstavi UDK 003.58:686.862(091):069.9 1.04 Strokovni članek Prejeto: 30.12.2014 Marko Ljubič* Razstava »Pišem, torej sem!« Šolska pisala in opismenjevanje skozi čas Slovenski šolski muzej, 21. 11. 2012-14. 11. 2014 The exhibition »I write, therefore I am!« History of school writing utensils and literacy Slovenian School Museum, 21 November 2012—14 November 2014 Razvoj pisal kaže na razvoj človeške civilizacije. Že prva pisala opozarjajo na dejstvo, da se je prazgodovinski človek z njihovo uporabo začel zavedati samega sebe. Svojim sodobnikom in zanamcem je s tem zapustil svoj pečat; najprej z jamskimi poslikavami, obrisi svojih rok in vrisanimi zaporedji črt, ki nakazujejo, da je verjetno že znal seštevati. In prav zaradi računovodskih potreb so v Mezopotamiji z nastankom prvih mest razvili prvo pravo pisavo - klinopis. Pisava je kmalu postala tudi način razmišljanja, pojmovanja sveta in odnosa do soljudi. Postala je način in izraz človeškega bivanja, potreb, želja in hotenj. Orodje teh izražanj so bila, so in bodo pisala. Razstava »Pišem torej sem!« je skušala prikazati njihov nesluten razvoj, ki se je začel v prazgodovini (pano št. 1) in se nadaljuje v dobi računalniških pisal (pano št. 12). Pisala smo predstavili po posameznih vrstah in po njihovem kronološkem nastanku. Novim pisalom je vedno botrovala sprememba pisalne podlage, lahko pa je bilo tudi obratno, da so podlage in pisala sama vplivala na razvoj in nastanek novih pisav. V Mezopotamiji so uporabljali klinasto trstiko, s katero so klinopisne znake vnašali v glinene tablice (pano št. 2). Najbolj pogosto pisalo pri Grkih in Rimljanih je bil stilus, s katerim so pisali po voščenih tablicah (pano št. 3). Čopiče so pri svojem delu uporabljali stari Egipčani in Kitajci (pano št. 5). Prvi so z njimi pisali na papirus, drugi * Marko Ljubič, profesor zgodovine in univerzitetni diplomirani pedagog, strokovni sodelavec/ kustos, avtor razstave »Pišem, torej sem!«, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, e-pošta: marko.ljubic@guest.arnes.si Razstava Pišem, torej sem! Slovenskega šolskega muzeja. (fototeka SŠM) pa so za pisalno podlago iznašli papir. Rimljani so čopiče uporabljali pri oblikovanju kamnitih napisov, preden so jih izklesali z dletom. Kalamus je bilo pomembno pisalo antike, saj so ga predvsem ljudstva Bližnjega vzhoda uporabljala za pisanje na papirus, pergament ali lesene tablice (pano št. 4). Ptičje pero je v srednjem veku med drugim omogočilo razvoj novih hitrih kurzivnih pisav (pano št. 6). Šele v 19. stoletju ga je s tehnologijo industrijske revolucije zamenjalo kovinsko pero (pano št. 7), ki pa se je v manj kot stotih letih dokončno umaknilo nalivnemu peresu (pano št. 8). Konec 16. stoletja je z odkritjem grafita svojo zmagoslavno pot začel svinčnik (pano št. 9), kateremu so se pozneje pridružile barvice, še kasneje pa ga je dopolnil tehnični svinčnik. Ker človek ni pisal samo na papir, ampak tudi na druge podlage, je razvil tudi kemični svinčnik (panoja št. 10, 10a) in flomaster (pano št. 11). Slednja sta v zadnjih petdesetih letih naredila največji tehnološki napredek. Kemični svinčnik je postal pravi mali računalnik (pano št. 12). Ko z njim pišemo na pisalno podlago, digitalno zajema podatke naše pisave in jih v elektronski obliki pokaže na računalniškem ekranu. Navedena pisala so uporabljali tudi za šolsko rabo (pano št. 13); tako pri opismenjevanju kot tudi pri pridobivanju nove učne snovi. Z uvedbo splošne šolske obveznosti konec 18. stoletja se je zelo povečala tudi potreba po šolskih pisalih: po gosjih in nato jeklenih peresih, kredah in kamenčkih (štilčkih) za pisanje na skrilaste tablice ter po svinčnikih, barvicah in nalivnikih za zapisovanje učne snovi na papir. Z uvedbo likovnega pouka so se učenci začeli seznanjati tudi z voščenkami in čopičem, ki je od vseh pisal zahteval največ grafomotoričnih spretnosti. Pogled na del razstave Pišem, torej sem!. (foto N. Dolinšek) Pisala in risala pri likovnem pouku je še posebej predstavila profesorica likovne umetnosti Polona Koželj (pano št. 14), profesor zgodovine Anton Arko pa je raziskal, kako so pisala prikazana v prvih berilih in čitankah do konca druge svetovne vojne (pano št. 15). Poleg panojev, na katerih so bila predstavljena pisala s 84 fotografijami in drugim slikovnim gradivom, je razstavo dopolnjevalo še 282 predmetov - večinoma pisal, dvoje muzejskih figur, 15 maket in 58 replik muzejskih predmetov - povečini stilusov, povoščenih tablic in trstičnih pisal. Z omenjenimi replikami je bila razstava tudi interaktivna: obiskovalci so lahko poizkusili pisati s trstiko na glineno tablico, s stilusom na povoščeno in s kredo na skrilasto tablico. Za primerjavo ni manjkala niti računalniška tablica. Z dletom in kladivom so lahko po vzoru starih Rimljanov klesali črke v kamen. Nadalje so obiskovalci razstave imeli možnost vzeti v roke tudi peresnik s kovinskim peresom in s črnilom pisati na papir. Preizkusili so lahko tudi posebni kemični svinčnik Ring-Pen. Po zaslugi podjetij Vivapen, Noj in Mladinska knjiga Trgovina so lahko obiskovalci videli najnovejša klasična šolska pisala. Prav slovensko podjetje Vivapen je eden izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev šolskih pisal, predvsem nalivnih peres in rolerjev. Med drugim se lahko pohvalijo z lastno inovacijo - dovajalnikom črnila za pisala na bombice, ki omogoča hiter in optimalen dotok črnila na pisalno konico. Razstavo o pisalih je spremljal tudi bogat pedagoški program. Delavnice kaligra-fije in klesanja črk je vodil priznani strokovnjak Marko Drpic. S pomočjo akademske kiparke mag. Alenke Vidrgar pa smo v Slovenskem šolskem muzeju razvili še sumer-sko in rimsko delavnico. Slednja se je v letu 2014 nadgradila v rimsko učno uro. Glinena tablica, izdelek sumerske delavnice. (foto M. Javoršek) V novembru 2013 smo v muzeju organizirali tudi dvodnevni simpozij o zgodovini pisal in pisanja, na katerem so raziskovalci tega področja predstavili rezultate svojega raziskovanja ter strnili svoja spoznanja v krajšo celoto. Ravno prispevki z omenjenega simpozija tvorijo glavnino člankov pričujoče številke Šolske kronike. Pisalo je simbol razmišljajočega človeka. Ne moremo ga nadomestiti niti s ta-bličnim računalnikom niti s pametnim telefonom. Skupaj s pisavo se bo ohranilo kot primarni spomin človeštva. Samo zapisana beseda ostane. Zato tudi naslov razstave »Pišem, torej sem!«. Izposodili smo si ga pri istoimenskem priročniku za pisanje, katerega avtor je Drago Bajt. Gre za zanimivo in še kako resnično izpeljanko slavnega Descartesovega reka. Računalnik je sicer odlično pisalno orodje, vendar je predvsem pri začetnem opismenjevanju zelo pomembno, da se ne opusti razvoj fine motorike in da se otroci naučijo pisati z nalivnim peresom, ki je najbolj primerno pisalo za učenje pisanja prvih črk in številk. Drago Bajt si je želel, da njegov priročnik usposobi posameznika, da samostojno pripravi in oblikuje različne vrste pismenih sestavkov za javno rabo. Namen te tematske številke Šolske kronike pa je, da se ne pozabita zgodovina in razvoj pisal, katerega del smo s podjetjem Vivapen tudi Slovenci, in da je kulturo pisanja še vedno vredno ohranjati in razvijati. V nadaljevanju je po posameznih panojih predstavljen vsebinski del razstave »Pi- šem, torej sem Na razstavi so lahko obiskovalci poizkusili, kako se je pisalo včasih. (fototeka SŠM) Razprava na simpoziju Pišem, torej sem! Čitalnica Slovenskega šolskega muzeja, 13. 11. 2013. (foto N. Dolinšek) Summary The exhibition »I write, therefore I am!« History of school writing utensils and literacy Marko Ljubič Slovenian School Museum, 21 N^^ember 2012-14 N^^ember 2014 The development of writing utensils implies the development of human civilization. The first writing utensils indicate that, by using them, prehistoric man became aware of himself. With this, he left his legacy to his contemporaries and descendants: initially with cave paintings, outlines of his hands and drawn sequences of lines which suggest that he already knew how to count. It was due to accounting needs in Mesopotamia that cuneiform - the first true handwriting - was developed. Handwriting soon became a manner of thinking, conceptualizing the world and attitudes towards other humans. It became an expression of human life, needs, wishes and intentions. The tools used were - and will be - writing utensils. Here we present different kinds, arranged in chronological order. The creation of new writing utensils was always influenced by changes in writing materials. These changes in materials and utensils have in turn influenced the development and creation of new kinds of handwriting. In Mesopotamia, people used common reed with a wedge-shaped end to engrave cuneiform signs into clay plates. The most frequently used utensil for Greeks and Romans was the stylus with which they wrote on wax tablets. The Ancient Egyptians and Chinese used brushes, the former writing on papyrus and the latter inventing paper. The Romans used brushes to mark out stone inscriptions before they carved them with a chisel. Calamus was an important writing utensil in Antiquity, when it was used mainly by the people of the Middle East for writing on papyrus, parchment or wooden panels. In the Middle Ages, the quill pen influenced the development of new rapid Italic fonts. It is not until the 19th century, with the industrial revolution, that the quill was replaced by the metallic pen, which in less than a hundred years was replaced by the fountain pen. In the late 16th century, the pencil started its triumphant course with the discovery of the graphite. It was followed by colour pencils and was later supplemented by mechanical pencils. Because man did not write only on paper, he also developed the ballpoint pen and markers. These have made the greatest technological progress in the last fifty years. The ballpoint pen has become a little computer. When we write with it, it captures the data of our handwriting digitally and shows it in electronic form on a computer screen. Writing utensils were also used for educational purposes, both for literacy and in the acquisition of new subject matters. With the introduction of compulsory education at the end of the 18th century, the need for school writing utensils increased greatly: goose quill pens and later steel pens, chalk and stone for writing on slates, and pencils, coloured pencils and fountain pens for writing on paper. With the introduction of art classes, pupils also became acquainted with wax crayons and brushes. Of all utensils the latter demanded the most graphomotor skills. The writing utensil soon became a symbol of a thinking human being. It cannot be replaced either by a tablet computer or a smart phone. Together with handwriting, it will be preserved as a primary memory of the human race. Only the written word remains. I write, therefore I am! The following contribution describes the contextual part of the exhibition »I write, therefore I am!«. Zusammenfassung Die Ausstellung »Ich schreibe, also bin ich!« Die Schulschreibgeräte und die Alphabetisierung durch die Zeit Marko Ljubič Slowenisches Schulmuseum, 21. 11. 2012-14. 11. 2014 Die Entwicklung der Schreibgeräte zeigt auf die Entwicklung der menschlichen Zivilisation. Schon die ersten Stifte weisen auf die Tatsache hin, dass sich der Urmensch mit dem Gebrauch von Schreibgeräten sich selbst bewusst wurde. Seinen Zeitgenossen und Nachfolgern hinterließ er damit so sein Merkmal, mit der Höhlenmalerei und Handnegativen. Die eingezeichneten Folgen von Linien deuteten darauf, dass er wahrscheinlich schon zählen konnte. Wegen des Bedarfs der Buchhandlung in Mesopotamien und mit der Gründung der ersten Städte entstand die erste echte Schriftart - die Keilschrift. Die Schriftart ist bald als eine Denkweise, als eine Vorstellung von der Welt, der Beziehung zum Mitmenschen geworden. Sie wurde als eine Art und ein Ausdruck des menschlichen Daseins, des Bedürfnisse, Wünsche und Wollens angesehen. Die Schreibgeräte waren, sind und werden die Werkzeuge der Ausdrücke bleiben. Wir präsentieren sie ihnen nach den einzelnen Typen und ihrer chronologischen Entstehung. Den neuen Schreibgeräten sind immer die Veränderungen der Schreibgrundlagen gefolgt, oder umgekehrt, die Schreibgrundlagen und die Schreibgeräte hatten den Einfluss auf die Entstehung von neuen Schriften. In Mesopotamien verwendete man keilförmiges Pfahlrohr mit dem man dann die Zeichen in Tonplatten gedrückt hat. Bei Griechen und Römern war das häufigste Schreibgerät, mit dem sie geschrieben haben, Stilus. Es wurde vor allem für das Schreiben auf Wachstafeln benutzt. Die Altägypter und die Chinesen benutzen für das Schreiben den Pinsel. Die Altägypter benutzen ihn fürs Scheiben auf den Papyrus, während die Chinesen mit ihm schon auf das Rohpapier geschrieben haben. Die Römer haben den Pinsel fürs Formen der Steininschriften, bevor sie sie ausgemeißelt haben, verwendet. Kalamos ist ein sehr wichtiges Schreibgerät der Antike. Insbesondere die Menschen im Nahen Osten haben sie ihn für Schreiben auf Papyrus, Pergament oder Holzplatten verwendet. Die Vogelfeder als Schreibgerät im Mittelalter ermöglichte, unter anderem, die Entwicklung neuen schnellen Kursivschriften. Erst im 19. Jahrhundert ermöglichte die Technologie der industriellen Revolution den Gebrauch von Stahlfeder, die die Vogelfeder verdrängt haben. In weniger als 100 Jahren zog sich die Stahlfeder vor dem Füllfederhalter zurück. Ende des 16. Jahrhunderts, mit Entdeckung von Graphit, begann seinen siegreichen Weg der Bleistift. Es folgten ihn der Farbstift und der Druckbleistift. Weil der Mensch nicht nur auf Papier schrieb, sondern auch auf andere Grundlagen, entwickelten sich noch der Kugelschreiber und der Filzstift. Genau die beiden haben in den letzten fünfzig Jahren den größten technologischen Fortschritt gemacht. Der Kugelschreiber ist fast wie ein kleiner Computer geworden. Wenn wir mit dem Kugelschreiber auf die Schreibunterlage schreiben, verarbeitet er die digitale Information unserer Schrift und zeigt uns, dass in elektronischer Form bzw. auf dem Computerbildschirm. Alle aufgezählten Schreibgeräte verwendete man auch in den Schulen. Sie benutzten sie bei der Alphabetisierung, als auch bei Erwerbung des neuen Lehrstoffes. Im 18. Jahrhundert wurde die allgemeine Schulpflicht eingeführt, darum hat sich auch der Verbrauch von Schulschreibgeräten vergrößert. Zuerst war der Bedarf nach den Gänsefedern, dann nach der Stahlfedern, Kreide und Schiefergriffel. Ihnen folgten der Bleistift, Farbstift und das Füllfederhalter, das für Aufschreiben von neuem Schulstoff auf das Papier verwendet wurde. Mit der Einführung von Kunstunterricht in die Schulen wurden die Schüler auch mit Wachsfarbstiften und den Pinsel vertraut, der von allen Schreibgräten, die meisten grafomotorischen Fähigkeiten gefordert hat. Das Schreibgerät ist ein Symbol des denkenden Menschen. Wir können ihn nicht durch einen Tablet-PC oder ein Smartphone ersetzen. Zusammen mit der Schrift wird sich als primäre Erinnerung der Menschheit erhalten. Nur geschriebenes Wort wird weiter bestehen. Ich schreibe, also bin ich! Im Weiteren wird der inhaltliche Teil der Ausstellung »Ich schreibe, also bin ich!« präsentiert. The exhibition »I write, therefore I am!«. History of school writing utensils and literacy. (foto Marijan Javoršek) Die Ausstellung »Ich schreibe, also bin ich!«. Die Schulschreibgeräte und die Alphabetisierung durch die Zeit. (foto Marijan Javoršek) PIŠEM, TOREJ SEM! Šolska pisala in opismenjevanje skozi čas 21. november 2012 - 14. november 2014 I'rimLT illuint; drit pt-sLniaita v rtiliL. Pvstn^Ltki ra^Ikri ill (ibLik, iiLirdt'iiill V Li biji in Al ^ i riji. Ptidnha hl7nnj 11 ^p»HiskE! jatiK A Itjintrii. posJitiav. V [ej i;*mi {hI 1'I.HXIQ d(p 22,lKI0 lianElit jäcnl El Caüillu. ^taro l>i bile n^Jniani Ivt. Pr«Xg^fiviiü^k 1 pj'ikAi Inv'^ na bivali v jami Santa Ctu/. pra^.ptiSnt'inska p(>KLLka;ic S in odiranje Živali. Sčasoma soga ljudje pritaf^dili za praskanje po jamskih Menali in tatco dobili najvcrjediojf prvo jtpisalnu-risalni} orudje«- Nastale mj prve jamske slike in risbe, na kuterih sci (udidru^a znamenja.ka-lorih pomen je ntv.njin- V jamah kol sta l.assf aux v juž.ni Franciji in AJlainira v severni Španiji so našli peStenjaku pudubna stikala Ln diela, p^ tudi cupi-te iz tankih cevastlh'kosLi, v katera so dajaEi ptitja pciesa Ü7- živaiskodlako. 7, njimi so naši predniki ž^ pred vet kot 30-000 upodabljaii svoje lovske ij,-kuj>nje z različnimi živali m i. [^E tem&o uporabljali razliOi^a barvil^j okra« u^ja, faj, inagnc^.ija, he-matita, mavca, gliue iii ja^iodiče\'ja. jamske stene so prazgodovinski ljudje ponavadi yaznati^ovali tudi z odtisi svojih nok' Gre prve »jiod-pi^i^ir, ki v vefini pripadajo žecij^kam. Kiut izpisalo« ali sprej so najbrž uporabljale kar svoja usta ali pa v<}tt]o kost oü, paličico i/, trsja, preko katere so s pihanjem poškropile okolici} svoje roke in s tem na steni ustvaril? njifn obris. Lahko pašo barvilu preprosto nanesle ria notranjo strar svoje roke iti jo pritisnile na janis3(o steno, da so dobile njer odtis, jamske poslika ve so bile tisočletja edini pjsni jf;-zik. Leta 2009 so jih naili tudi v Siovejiiji, v kraSki jami bliÄü Sežane, Stare naj bi bile 7.000 ict- To pa je bil ^as, ko so naslikane podobe po {^tajale vedno bolj stJizirane. ^likovi^a )>plsava« s pravo pisavo - sinibolno pisavo pfktojjramov. i>HmLTplLqt'kiMi i?lamt Ailirliira. ii kjttrc jt pntgthiuviiislii duvL-k «bliluovai di't (;n[ib(u vrLüi tevlii 3M, famvku*likanit'ä■ SuniiT^lii kvrdrfUSll [uNitS i/ kiLt 2.3« |jr. Elf. ill kilnasfvüix pitstiA iü irstJk«-- Okruj^la Kumcrüka ttJska lublica i klinuf tJm i^is^lnm: i j)fkionktH rstiU' jf blliiniiiirn^ ^ p is^tl tri kolni ^nam^nja, ^ t-^iC ' II ir' "1 ' 'PrEttvr t^ke. I'rim^f tablic». 1 ^ »■ v- i t ^ J SumcrsLI pl^rjL prikazani hA iKfin ri'Lix.'fu. Cc pugjitllti: 113 d nu J oliko vtdJlH:, kk k b J del kliiiopJiM iubrisiin ki jc imela sprva priostrono konicn. Sčasoma so ^aCc-11 uporabljati tr^liko s t<}p() klinjsti) k{}ni{:u. Ta jt: v glini puščala klinaste sledi, zatf} jc t{>vrstna pisava dobila ime kliiiopis, lako popisaric glinene tablice so mto posm^iii na soncu ali jih daU ^gati v pefi. Za puLnfbe Šiiniega učenja pisave in za manj pomembnih iapfiike glitie niso ž)>ali, ampak so jo ponovno pi'ipi'aviEi v.t nov r.apis- Okrogle glinene tablice so ponavadi služile kol podlaga za šolska be^^sdila, njih sg se prl7.a£etnen^ pouku upismenjevanjä vadili v pr;ivUnem Napisava^ nju, Utftelf ali eden i?,med starejiih učencev je na eno straiuablice napisal p rego vor, katciegajepotemskuial mlajši ufenec: Čim l^pše napisa Li na drjgu se nepopisano stran tablice. UfeiKl, ki so serial i za pisarje, so i^viraiiiiviSjihprenioinejšthslojcvsumerskegaprcbL-valstva in so bili praviloma m().ll' razvil v xlnj^cwiio pisüi^vi iijfr vsak mat []«m«Atl k del bes«£tf ir ie predstavil jI k «n kLo^ le-te \'ipr^i ttiLu$0Vr Vi jih lirjiii IVikrdjtnski inu7js| IHuj Omnojt' U^fArilnt ffovuiiflrH: (abllcc so l>ilc puiiun-iuli itstne; Ko&^ fiitilusoin - vje^jli Ixfjtdilu s^ih^JI^, kril J t^blicf in jih /^pcf^Lj)]. AiUifni (^rk s stilun^m in triplihnni Lablic,kjkiar^a;ful(()LiGUDlelpr. Kr. n^liifii4?na pOsu(Ii> njislikal antični ijrij^i slilsar Duirls. lEinisl;! i?. nimp<>|«v (nVnli Ifta ^ pn Kr), kb prik^uje aniifnuj^^i pc^nicu Sjpfn s^t JusuiA in jMJVu^flJnli luNicunil. K(;lk'fni ila|;ntbjlJk rimslii'^ [nsirja izAnti{iK£4i mifiitd rjjviaSolvj {d^na^ji jvslrljsti t>li7u niuje s Silüvtniju). Zl'Ic/ik> i A^nc nad KiIuIil ub udkritin li-'la ZCKH. l/viniLo nii^ l>i iü jto^clja po Kr, Hr^ni ga (^ivn^k) Stilus je bil poleg kjilaniusa iiajpoin«nibn«j£g pisalno orodje antične dobe Njegovo ime iiJiaja i/ Lstoimeflsltt laLinskc bes wie, kJ so ju l^iitilj^int prevzeli od Grkov in v latin^ini ponieni »koni-CÜ« Oziroma i^kolii^k«. Gre lese imela na enem koncu priostirenu kunicu /.3 |;iisanjc, na drugem pa Širok lopaticast Takjjuiek- Da bi preprečili prehitro ubrabu pisalne koiiictj je bila ta pri lesetieni ali koščenem stilosu wlikokrat posebej izdelana iz zele'jca in vanj vütuvLjena naknadno, S^ilastokonicostilusasoanttčniGrktinRiinlla' ni vrez«vali črke v pcjvušf<;nti tablico, imenovano tfllm/ß Cfmt^, s ploščatim topatiCastiin delom pa so po&amezne crke ali besed? po p[}trebi izbrisa- li, SÜ hoteli /brisati celotno bt^dilo tablice, so xa TO uporabili posebno večjo lopatico, s katero so lahko voiek enaicon^emo ii:r - lU. stüLtliif). I'ri Usličnrni prrrsu jr bilu kunkrä pi:iri:«a gJdLvkiu zflrrx^iA. To Je laijie piunje.sjj je Sil dn^^ixl ^rnÜj ni talifi konico enakomernejäi. 6rialo Lr^ilie fe bbia pojosLo ukraitnu l jäeturtflrLiskimi v^tijirti. iXiKmm Verti ilt Kuninu i^tpud Intii nt'Rii pirrtss ntulsin^i arabskej^a kül^rafi» Ii stoletja pu Kr. Arjlwki kali^rifi »<1 Irstlfn^ pufo imenovali kibm {qalanO- [7ftdek sitdiil>ne arahiJie kalljtradje. A) iflur^^u rauiicttft^u ntdiitc fotiffiimöcriBr Srrttnji'Ve^l mrnihi h) antična brscdUa pn'pisuVall int kudekba J^, jtolelja, nH)>is4na nj pej^anienl. Pieflgiainrni k l^rJu [ififttaga /a pisanje, najpii^^eie narejena iL-lefji:, ovCjr, kty^jc aJi osluv.skf liofef, Crvif se>e pojavil V pu/ni anliki in ie nadumeitil nmij u^sloien papiru», kt $0 j(a Za pisanie 5 fmiloni upi>rahljaH prw) tem. V vpnnbi je fAtal do 1R. d[i3elia, km j? Vaifrt i/pudri^atl p4ij;ir. Kaläiiiuü (läl. Citlamus] starugr^ka bcäüda is. trstilffl OK- trst if no pero. Gre 7ji klasično pisalo ünticEK^ dobt, ki so ga uporablja]] ia pisanje na papinis, perganient ali lesene tablice i ncfe^im ali trn i m Orniloin. Narejen je bil ii trsja. vrh je imd koničast, ie pogosteje pa ravno prire7an. Konica kalamusa st je hitro obrabljala, zato so jo morali vedno 7nova in znova prireiovati- Saina i/jdt'lava tnitičnf^ga peresa je bila dolgo-trajnaPotradiciji.kijoÄcctanesncgujejoarabslti kal igra fc, poianjeju primerno trsje le zgodaj spu-mladiingapotemiestniesecevsuiijovdimnikih.S susenjem trst^fna stebla pridobijo trdoto in izgubi-joprožnostfhkratipadobijotudičrnkastoiiroma ruinfnkaüt sijaj, Natfi taki) u suše ni m in približno 30 cm dolgim bor 7a človeški prst debelim paliCi- cain i'^oblikujejo pisalne konice. S posebnim noir,«in Tareiejo pi-i približno Štirih centimetrih nad koncem irstike iti ga prinit?rnu obrežejo v konico, podubno jt-klentm konicam sodobnih peres.Odprtina na obrezani strani shrani ^'riiilo in ga enakomerno dovaja nakoni- CO- Trstičnu pero jeenu izmffd najstarejših pisal, saj so njim v antičnem Egiptu pisah i.e vsaj 400 let pr. Kr,-Bilo ;e najpijgostejSe pisalo v £asUj ko je bila napisana Mova Kaves:a Svetcya pisma fL stoletje po Kr). Vse do mudernedubeje poleg ptičjega peresa osta [o pomembno pisalno orodje za pisanje po pergamtntu Sn papirju-Za pisanje wlikih naslovov so srednjeveški pisarji radi uporabljali trstično pero s iiroko korico. Brez njega si svojega dela nef znaj<} predstavljati sodobni arabski kaligiafi. [zne arabslit kiiitj^rafij!;- Pmililmvi V f ni nd ^hnie n t^ipt*: N» i sinn i?. lumJni-ij sinp ijrtnili siiolHiKt. Iffvofid nk^a r-Hlf hulrm moivinto raptiinic, ii Uuri^ Egip^^m i/ifnlAvtli pjpirii«, ^»pl^lr kt^i* ui tnltfnd pfMMl d^o'nd nfiga inTfad rijbnvn^upi«^ htcrajUli.. ^ VtiHui*— ^^T^ I nuHiiHH ■ I^JTThrii(Tc; iflprjdohi^icv tJtsaf im iiinriliui-iss piuiiKgi prJbiJM. V HbirDi.>|tjp^iKki j L nn^trt in iifljli L^d. OrKmsjij^vink Ivinih otroVIe, [[^ t^aki prlbiläihi pvt- y L, ^^ Mj ^muridi^f n'au^hK'ci' lull 7nn ' hüfiiij^HitkiEi in^nL^v, E^Dpfli^wmi - poitK-nü, Id w.jih Mnrii hk'iut^JÜi I pulr>iitj y Ivk-ilu.-. lijcntiV« pi«^'I)J pjpiruV iiiraj. lljHf Vit pü Kr Cur cdot Linirflirj^ (fniumjcnHa, kL nfimifc ■■Til nlT^vsMmih trika v li^ltsiM iliignuaiikii, nltjif ^Eiik In piif A P[ iLkuno Iwv^iiki ulitviuibi''! pcnk^^Jh: viiitit Piubi prjbiir piK^Ja: pkitiii paltli!, Lipnčpinu V pjbli, tj d^tiw^ iiufi proTtflr 7* j opi/^:. Stari Egipčani so za pisanj« bienpglifDV jpontbija' Ii poseben i^opif izluCja. Naredili su ga iz tankega ru^^KHega stebla, ki so ga na kuncu prežvečili in S tem übliküväii lid čopii. CeJlfna slruktura takti ahlikovajii^ga roguxinjga stbe omenjeni obliki pisave sta se uporabljali za zapise na papirusu. Stari Rimljani so uporabljali ploski čopič za pisanje črk, ki jih je potem kamnosek vklesal v kamen. S koncem antike se čopič v Evropi ni več uporabljal vse do 19, stoletja, ko sü ga pri svojem delu Mičeli uporabljati črkoslikarji. Od nekdaj pa se je čopič kot pisalo uporabljal tia Kitajskem. V povezavi s t.i. kitajskim tuSein je bi! najpomembnejše orodje kitajskih kalšgrafo^'. CopiiJ je bil naicjen iz veveričje ali zajčje dlake, ki so jo vsT^ivili v bambusovo cevk(},in5it;eftakodasoobl ikovjli koničast čop. Konica je bila tako zeio tanka in se tudi ni lomila. Znake so pisali od zgoraj navzdol in od desne proti Je vi. kjjcriSL |i' bil (jnj[jif. uridnili niihilnilü'j,! HurKT1((.i w^rjj. ti^li. ki K pn-d 4.0(K>h'ti ixm^Lkk^ijskopinv«. KitipLr Ji ^ ^ r J. ^ ^ »»t s 7 ^ y « 'i v J. Ji L* M I^LITI^ kil^jit^ pluVL^ iz Iwflf > It P^^'- ^^ ^ nzprwn O lulLjvtliji. kit«ir ivicv jc kitfjcki jwfiiai, «{ikv in rif Mi Fv. li ilst^N im^ ifcmii^ Dtjiili IW.OM piiinieiili. iti trink' ivtwpiivi jih injmluff thsjnif »litnisliiipi < i ie pf ^^ Bini:tinwt ■ vt^ ]»iitaliij pfibtw m |iit*js|iii, linli^«fik>. (fnnki |iitj|itili imfriifv. Soduhni pliirip fupiJ. Ptidutoil iopiC» up IJiHitjfilJ^iltvkfSliK-fliiJlaiifl *v, Krcn^iii^nmu - (Ügpfnj/A^lrlfit. tijK(ifn™ . [jlilSXWhAii^iift - ßt? bik Ltknt žjr prqnjci» i^ti'lajiu ilk phLrelhim piMcitv. latu vh imi^li nailmnfUni pn'n™ iit ■ pjkiv^n-itjii HUT Viiflnn |m rnti. ViDCinraT^ KIKE'S» P»t"il ij iliL»5« tai^^nrJijsnTfJl. (jlif na ptHnB n itikvirji T^n prilwr i^e^ria^imm akbcbwipi A. SfHiurti / pihi^k^^ibcw: viiikjlj iv^i t r ''I 1 s pä^rm RLicihkns i^cTan^Vit ji^ V ^xjlLki iTt«fi utrnila liidji puiwitHuC ■Ipiiili. ji' cdn aii nipntl^il^ vbddjilTWV VlAikit' - laMnoro^no p nnpisdf^ ndnp ttvt poDtaE ttianuisüläiSJ 0-|j f — - i I - s t '' iCmalü po na stop J siednjfg^ veka fod 6. sto-njipre)) so se a plsaitje na pt-rgament lii kafericje.na papir uvieljavila peresa %■!££] ih ptic, pncdvscjii glist, Iftbudov Ln t;roJ(ar}fiv, V naspro-tj 11 s t{)gu cävjfi Früti^iie^a peresa r )e bit drijij IJtiCjcga pcrcüa elastičen in je dovoljeval natančno oblikovanja? konice. Tu in sarna ublika peresa pa sta nmo|ročala udobnejši in hitrej^ rite m.pisanj a teV izdelavi} n$(|hiiejiUi ^rtic in di'iy^oki'iskp^ T) Da so ptičje peno pri pravili za pisanje, saga naj prej temeljiti! istilL, nato pa, tako kot kalamuSj prirezaii s poMibnim noieni. i meto je 4 ve veliki poinaiijkliLvosti: I, hhkci je spie-jeio Ic majhno količino errila, kar je pomenilo kratek Čas pisanja do naslednjega pumakanja v črnilnik in 2. podobno kot kalamus ga je bilo potrebno pogosto prirezovati. Ptičja peresa so bila vse do uveljavitve. kovEnskib pc nes poglavitno pisalno orodje Zahodnega sveta med 6. in ] stoletjem. Gosja pcJTsa so pri opismenjevanju v .^olah uporabljal! äe V 2. polov Id 19. stwlfjtja, ' ' I'M i/j)) rtlkiz pribaH, ririe in IMV^VU pLulnt kank-c ^hA^^ purml' Ufil^hd'n'hn d'AlLirib|rluVi Enicikkip«dl|J. ob^ivj^nl v Uf.^iHi: ■ t y: AnEi^n nVtjrtu^ S^Dni^clc ^uriri punbunTjopiitnKnjtfvjfnjr ^^hiVi^rh-cV N^pi^-u (Irlih iVclitil 1)1 faiBü pflrncnil itfliiilKrni in tiii'n«in, kikb if tuuiitl ptuit in Eoiun^.' «p^k tgdi prvi rvupl o pj^jiju pijrtii ju lutkti r bia^ni vicr^i^c. kj ^ Slain^k vukdan upwahlfitin Sfrt^' pt^rch.^L^iCrriiniiffl. jn^unlä 1SS2 na IM^nhLirox vlwlJ ^rir^pnigi po^nl TniTi^rtbc ^tr^ip^ m. ^^ r^ni Jiurnl)«r^ ^Inik J < suleijä p^Xr, iibipina. pni ' VirjubriJi^MVTitliciahiKjllii ' Anj^lkj^}. priLj^iinJ ni kiftcnn drjrali?. * niakmi »y Jliflic*. Ki^'iiizkju Jt; pOfuvadi it t^jviiiJou kuhi^T xkü^brnitiiil^njlilni/drvala kl jfr it ICH. / ' 11 .HjliiwcJ pwäniliü« Jiovlivliiinl pctw! ^^ r^lk'nih U^pupis^ w^V iAliU^^p^iiv 1 Ljcinii'iuCirri ^ pfrr^rt pü tf iwpiJ ^arj^n dt^lu d^il^. Il ■ / ' ' ■,] ' l /i' ^ i , r f' - i I. .-.yf AniJi^lii linj^ir+M; J jHici ftnj jt Ida 1*3(1 ^ uSkry.ÜJ iäijalti^ lutljjo in Irajte rr;(t ml nhrli V stmnrh gluvrv verfall ru »ml mmj ItikrKgii p^ciHi, Lilhi)iij|i> nt-^prt^i pioi IKSI. Angli^ (nHqA narejena iz medenine, siebra ali jekla. Jfer sn pnsneinaiaptifjf^pcru.sopatrebnvalaletescnii aH slniioko^enodržaJo - jjeresnik. Omenjena kovinska pen;sa Se niso izpodiinila množično uporabo ptičjih peres. Tn se jc zgodilo žele z induSLrijsku nevolutijo. s' ttfhniino - tiblik[}v-niniL izb<}ijšav3mi jeklenih pertfs in z iznajdbo ustreifi t^a parnega sUroj a, kije omogočil njihovo ninoj^iifno proizvodnjo. Uvedba obveznega ixobraievanja in posledično nara^ajo^ p ismenost sla isLoi^asno narekovali potrebo po bolj praktičnemu pisalu, ki bo Lenfivno d<}stopne}£e in hkrati ctovi)l)elasti£nu in trdnf}, da gi ne potrebno popravljati. I'o izboljšavah na zafetku 3Ü. lel stiiletja, ki so v veliki meri preprečile prepogosto »olep5evanjejnhl|^^ pri poutu piutiiii i/fclUh pfcJ I, vdjno: cn^ z ukri^. rivzgio^-^^Ivlicno (Al ito loniff ik Vi riJH) svn priinemaTj ofrokf. In lu L^UiL frk ich pritaisli l^iittljidr^uuvldlma i pniv.Lnii)iinl kut^it-dtnü, L.i w (jrimvtfni pisaitj?lwtj bhrnkjJnili pLsav. I^ni'u^ inj^ütj«, Lyn? hitj pnmcmj rj lL ticni^?pihn^iL ^ F iüENNECKEM'BQNN m\mm ^IttHIlilM F. SOINNECKEN'&ONN I^Jrij. rdxlH-niN kuviik^kih pciTC?* pOd^EpJ SotihiH-ijkvii i?: I«Lj 1924: z^ucjj dnjii? Ml pLi"-!'» it J jpunJHKV S^^lL v lu rli ihV i ti>vjm i H1' in tvv&ni HiK ki rl/. h I: . B^ F mi Kr hn mn ^^nfenkiriAl m S. ^Huitcifkit »JefliiifÄrllit'idiJi« ■\'xun;i j(+Jiitiih p*M-^Mwfiiin-kf'n iz krvi mi; ptrcsf i ■«lufunu Sijn S3 imia bmgliMi Itmrii:!. (Wniiy^kjjli Jjod.. ^ n j da V Aa k i iyi m in ^Lj sl^ Upofjblph ^^ ptsovi', 1:)« ^ l)i!j V VH^Aini in niriikJliü sbliLi pisav«. KLidTli^nu-I'^liLnti luniiL {hfn.'M: I^F Oek^^ra iiruji. r4jLTia)|..M (hreMlihjo], ß-^Kkrolij), Hll(ch!«,i,,i M) mul wirrtTulk-r alh ^^cilfl pih-nt pru'J,! n»livrfflji proru i); tJdf j)tJini'- NbIitnu|Kn> L><;liLi rt I^D if. IrEj j« bito tuitncranrf^ M putnsijf Mtrjfv. Jnuker ilLEJ hioli dr^f^c^n knl ijDifM N^^k^ rriitjnu podrtija nrkrr ii 20, kt 20, ittulrijä /J Laterili kjoAju^so bile iL Dittliiridij;!-/jndk mchknlK trloTj, piss Ini.'kunid' jljiih pi'nmiHi hilt raretvni; i2 tiuui m|bi w obrwhil» žtf v neldi meMflh. Ziui !<■ danfi v pEKKS S41 na Vftmpi'trvijjv*rijg in ipulirijnTfnn iridija, pLitinc ali rnjiii. IVvchHii« ulimih pftiK »hikfcmrhlJfiniowjiti püjiiju pnJifjudik sjiTwihiJ knta pnd Ijftcrini ^ püü^i djial [nnL /jfidj rii^iti^ii hit iKitM^di liurainetst zliti. Ciiifl 14 ■ JiofJii» xtii> K' fJitivtnp<;nj IVliiJilfl 1*70. k! JO.iUJu^. ^Entnc FnnL Mlir^nii} (nodi.TnLgj [pthjniima ptfviin [Mvaiilm miifidiilitm 7igot«vl|)« ftik-n in (lukioincivn dcMok krnili Li bijniibicif v |)LmIik) kiMikü. Ohenem ««hiiiuva intdsttojnif tiolrl» lifliUKCL, jupi^nw prLilai rxr^ iLf luninjiin pi-fVM- |. itri^ I iTrsn^ln^ kniTinr^ i ^rrilnj ^Wvk ■ iKKnh^frj mr z razvojem Itfivinskega peresa, ki bi samt} nn-gilü 'juilugu krnila, naj bi $e v 10. stoletju pu Kr. pod vladavino kalifa al-Mu'iiza ulrv^rjali v Egiptu. ltilt?nzivtieje so o njem ii^ell razmišljati med prvo industrijsko revolucijo in v /ačctku 19. stoletja so sc pojavila prva nalivna peresa, ki pa so bila ?.elo nepraktična in niso moj^la prepreiiti nenadzonivane^ iztekanja črniIa-5eleletal«Wtje7avaiix>valniagenH.^wis E, Waterman v ZDA patentiral prvo uporabno nalivno pero, potem ko je med sklepanjem zelo pomembnega posla zapstkal pu^odbu. Waterniai5uv nalivnik ßl več packal. ker je imel V konici pert'sa luknjico n zrak iti tri utore na koncu kap tla mt? cevke za dovod črnila. Ti »po- I I pravki^f na podlagi težnosti in kapiiarne privk£n{}stt omogočili, da je pero na papir dovajalo ravno pravšnjo količino krnila. Watermano^'o nalivna pero Je bilo prvn pero iiiirejeno iz trde guine, frntio pa seje v njegov re/.ervoar dodajalo s kapa!ko. Naslednja leta so prinesla izboljšave it] nove pioi ^vajalcenalivnshpcncs.p red vsem v :iDA,Angliji ir Nemčiji. Vpeljali so irovattvre, bolj praktitne načine polnjena nalivnih peres ter izboljšali njlho™ tesnjenje. 7'ako je hr\'ašl:! i/uniitclj Slavoljitb Pcnkala leta I9ü7 patentiral prvo nalivno pero s trdim Črnilom, ki ga je polnil z vodo. Obenem je izumil udi pritrdilno sponko, ki jo dotedanja pisala niso poznala. Nalivna peresa so b Ja še dolga leta po 1. svetovni vojni v slovenskih Šolah pra« pt^vcati redkost. Zares so posta-lidelpüüikaJelev60.lelih2i0.stoletja. - Witff [iMntJ^n prm Jtlfiti funit/r Ji}. 10. NolEvnii » ^ [Kif nil: vz^nfn diuti^E;! rrwr^wfj«. Stiemalični prediit^vilev ra^tlifnihi sistemov la pninjciije nalivnih pcrcv J. f. lj|ull>ü. m |»ivu i. kipitnini iitli'iitwii. in püivu t prtMi Ifliliu ^rnib. ] 1. riiDiiIi^^ bj[, bA1 ffl upar^lp □□ piiiTur Jnjl^ti pmvtr^jnlo«^ {^nntn. I ^ iM^ti« cuv .. princip vjr,iliii» kipult». bi^jUkn lu |>iiiBiH pfL FtUk^otih pftvüb R^PP^IIl I -I. Orijai^f £uinl|ast£ VK^IW. ] S. Ebuj^LH »»rvcur i; vzYuJnni. I ^ Jsa^t^rili M^l^ni {yj^r^lnik ^ imj polni^u it vpisnim niJtrTi.iloni). I 7. I^tnn [ipli^nn p^rü z diF^hTiKiiliviTi navulnlin rnüfunl^imotn. I H. PoInknJ» ^ bümjbkir. SvJsl» rulivito pttd. nu«l«tii>ia Ski^itki l4iliin mu^tcj. IniA tr.vfia drltsk)^ kig^ jri^di'bjS d^jiK. iii pivilnv podki« Mnpcii d.CA.04H' |HKi^[Ji3tl pl^lUtUU jktm LHid«J pNii^.i^jlc3 piial. I^ljs^nj FujKvnü p^'cvu, tLxg upiiri^ ^Ktihi sohllä r^ptdo^nG - niipä^i^jitvi piiatj pri IflkrtinH^ni rüjnhL i^väjliQ^ Tnnft r™>d riimi jv L'+jitUfHlo ItaUinf % ()«ii FkA^iui^ fjftdujjrofi iittrti Kihit^ti dcJ Mpiidit>|{nli i» cn'lij. vijlifri ^ zdij Lanki kgvinj«^ tiillca. T^ jifiu nnCrjnii sLnni npidjo^^Fj ptftTOiw r njt'pft im mftnjiiiinnni rfiivjjirji CruüD. ns^i^rvnri *tr»iii lihi m Ju dilj!;i Oll ±.tvjix in ^til» ^ J ntlb b pis^to podCjjjiu pv juütcijH kipliun« prtvt^nci^L [>A«iina (jtvtc äoioit dobelinn ^rt«.. Id ^ niir«di ni(pidn|^i pfDvniLnLna na podij^i. •TM-K-i-«n- ■ ^ WH>f I ILLt4A d-v / f (iVviröEtfi ^rl-i-f Bi^JlEsnTjii Sv|fflrsl)l.H je 7 vrtenjem drtali pfKtnpnim tn pn pntrebi Pjinier iiik^a. SLik4i i2 lile IW0 kDiživ, keku na (tvu rezLiCna nučiiia ošiiLli svindiik. Za {>sLrenjt' ivJ mf iiikuV jv sprvji upuraUl^i mjuip^L' iloiit- v i i)ulHj\'i(;i 19. sliolftij pa M iie ÄülMi u])"r»Wjati iilfki?, h jdirkc 1.3. LiftiK« in itudciltt: Irr p(psi:bii<; ukrugjc eli »■^LTulutnc rudi [kv za popfevLianfL- lipkupiüa, tii jih jr/aiifltriikLtrjf izdi'luViJu (nulielj* A. W,Fal)er ^ta^fitni znek Ti^nkaLLnih pisal je bil Uiko. PJiyta svi nfi]itiuV ni'iniki.'KJi pKn/vjjiiLcj A. W. f abtr Lr k-la ISdü. )ggi)4uii Tiiiu-iMTPH FinnetniHb \ hiH« n&i pmun Tdii' m«Hm a k^ Dve predhodnilca danainjih jilfknv Lx leta 1S33. rtfnLidla je w^j pr\'i m^anskij n'in^nik i^ufiiil lot* IVftIi.it i^uin je in pojioft-no palcTilire]. Tenkih je s ivofim cidin!Av4>nim izumom -pritrdilno ipcnko najprej aprenul svoje p^lenliie svLninikc. T / hürviii osnuvni prL-rTbaj. Prun.'s ^viittnll;». S4:stjiva scHlulMicg] sVinfnikji. SVllA/SlA/lte v antiki so risali pümoj:tie frto na pai^iruü s svinöeiiiinorodjem.VsLiedinjenivekusobese-dtlno polje in \io<äilnc črte, ki so dolomaic smer pisanja na samem pcrg^imontu, oxnaievali s paličico 17. svinca. Od tod tudi ime s^nn^nik, čeprav mine sodobnih svinčrikov nikoli niso vsclx>vale svisica, ampak grafit, Slednjega so namreč kniaUt po njegovem odkritju leta 1564 imeli za črni si'iucc. Grafit sn odkrili pri kraju Bftrrowdale v Angliji. ,S!t'd je bHa temnejša kot pri svincu, vendar je bil grafit tako krbek in lo' mljiv, da je putrebovnl drŽJiEu. Spr\'a so gz zato ovijali 7. vrvjo ali usnjenimi trakovi, pozneje pa so grafit vstavljali med dva lesena ročno iivo-tli^na utE}ra, ki sta zlepljena skupaj dobila obliko kvadratastf? palifiie - nastali so prvi kvadra-tasti svinčniki. SviEifniki so se, tako kot najdi££a grafita, kmalu ra/.širili po ^■sej Evropi, srtdiš^e njihove masovne proizvodiije pa je poslalo neniiko mesto Nfirnbetg, j« kla 1662:: [ijimi zač^l Lrta 177(1« ufsuBvill, <(a surova ^uma ufinlsovito gitafiiiw skd, roda [«ko kot kmh itfiifsni In oddala iwpriitfen vonj, Slfdfijtaa k nftpr^vJlo cyilcriti» vullnaniüacije Stent^nfikrniigumapoiitala rtpn{|rfiljiv svinčnikov sfijintrili. Modernp radbri» io i^dflanf i^sjnt^tknih malprialnv, Ici |upir min| poih^gjejn. B^irvia? imäjo iitint jrufita Jn ^itiarvaiicg;« trgovati Fridcrich SteadItT. Angleiki rudniki so lili dolgo fasaedinirudnikigrafita. Tajeklal793icaradivojiietned Francijo in Anglijo postal nedostoper, ReSi te v je leta 1795 našel Napoleonov oficir Micolas-Iacques Conte; drobno mlet grafitni praiek je 7nieSal skupaj j. lino mleto glino, voskom ir vodo, dobljeno zmes oblikoval v paličice, le-te pa nato dal S:gat! v peč; dobljene mine je na koncu obdal lesom. Mine Je bilo moi^no od tedaj naprej izdelovati lud i v različnih barvah, in sicer so osnovni mast iz grafita gline in vfiska dodajali različne pigmente - nastale so prvf.' barvice, V primerjavi s svinčnikom iz čistega grafita je bil novi svinčnik bolj trpežen, z d{}dajanjein gline pa jf; bilo možno izdelovati trie različice- Plidoben p<}stopek izdelave je teta 17^ odkril tudi Avstrijec Josef Hardtmuth-Skupaj s Q}ntejem veljata za očeta sodobnega svinčnika. Na začetku 20, stoletja so se na trgu pojavili tudi mehanski patentni oz. tehnični svinčniki, [zhajili so ii potrebe, da svinčnika pri pisanju in risanju n« bi bilo potrebno slanu Siliti. Ltta 1906 ji> izum takega svinčnika patentiral tudi Shvoljub Penkala in i njim kmalu zaslovel, saj je v kratkem času dobil zanj kar 100.000 naročil. Sii^k v ait^ Pa^n^o 9 Pisalna kruglina nur^fl ki.-niilCni.'^a svinči^iku V 4il.t:iii Pihalni l^Ri^Uci ki:[til£nili iivLnfnikiiiV (xl rista ksniiiiiiigi s^inf iiiki \7.1«u$l:>iti>vlicjj pädlttfs I^C. L^ta J je prcd.4avJ prvi lasten modei VemiCiiesi i^'inirtiks: BlC CrilMsI fnji fotoii'afiji), i^arjjdi kvalslet njt b?jdel a™, irmLn^ične pruiivudnjv in uspeinega n^ijei'anp je v neksj iellh osviojil svr[, [3u danrsüO |ih pnKlali Vfč kul lt)0 milijiiAl. Sinnnim ia dnhf r kem i^ni svinčnik j? l«a 1^34 pustil ffbodsl lotiiT, aniertške^a podielia [>irker. Ki^mif lu üvinf nik je pisalu, ki im namesto konice pisalno kroglico, ki je povedana s cevko, v kateri je posebno i milo, Angleiko in nemSko gowrecc debelega imenujejo '»bnitpointpem ni. »Äi^gpfedfraV^er« {pi^ah s kuv^fico). Veiiko idej in zamisii je tlakovalo pot do razvoja kemičnega s vmf 11 ika. Predvsem so raziskovalci raj,inii[ja!5 o pisalu, ki fcK> pisalo tudi hrapavih pnvrSinah in ne bo več packalo> kar sc je se vedno rado zgodilo z nalivnim pc' reson, Tako je Američan ), J. Loud leta ISRÜ patentiral prvo pihalo, ki je üvuje deflovanje uporabljalo kroglico. Taje bila po vezna see vkn - mtnOj v kateri }e bilo krnilo. In prav črnilo je bilo glavni problem, kij^a leta nis[} zna-Ii rešiti: £e je bilo navadno, je iztekiu preliitro, ie )e bilo pregosto, se J^ pisalo zamašilo. Te- ^Livo je leta 1938 reSil Mad^ai' Las^lo bli o, ki je ü svojim bratom s preučevanjem lastnosti tiskarskega črnila i;uiinil pasto na oljni podlagi. i'a je s svojin^ idealnim razn\erjeiifi med viskoznostjo in kapilarnostjo omogočala, da se pisalna knoglica ni izsušila in nt puhala črnila. Podjetje l^arkcT Je leta 1^54 predstavilo model jolcer, ki je odpravilo Se ladnje večje pomanjkljivosti kemičnega svinčnika, ki so se pri pn'ib povojnih modelih le v tikanju papirja in neobstojnem črnilu. Spleta t %0 je japonsko podjetje Pentel razvilo kemični svinčnik z bolj tekočim črnilom, t: J, ioUtabifil, tci je omogočat še lažje in bitiejiie pisanje, i^rvl rolerji so se hitro i^fsu^li, zato »o, tako kot nalivna peresa, potrebo\'ali pi>krovček. Prav tako sprva niso poznali zamenljivih črnil nib Jiiin. V zadnji četrtini 20, stoletja je sledil razvoj rolerjev brez pr}krovčkain iznajdba t,i. gel pistil, iznajdljivi Japonci pa so izumili še kemični svinčnik s povsem tekočim črnilom in s pisalno konico v obliki Igle. PrikAii (McivjLnjj luv^dih'gi sVin^nJka: v utiiijc cpvkii £ gpuitiin ^milnm je vstaiHtns ifovirtskakioefka. la ic pri draciijil ici pLsalno podlago tem nn nutranii slruni uJiJija $|>n!ji:mLt ^rnijn in ^ n^ 7Ltnjiiijj i^nnL oitl.igft (ta pi>dlsiftn. VlnGifi, ipril 2flOa, str.41- Kemi^ii ^viniiniV - rdtb'flmU I7 lelA L^AR jap^nsk^a podpetia puimcJiuvj 11 hlaJ! I'tnlri K!50, ki jtf bn™ za-mFnljittf črnilruf mine. T(>vrf.[iij novsiia piula, ki imajo bKhdisi pcüj^i'lxit /afnfnljLvv^rnlint niini'Si:bnim imilom, ki jr iticmiiO gesto in je shratij^nii v n«pj^(tuini mini, Proli pisalni knj^iii mine niiru^iisLi plin. Tu pbsdn ifj upnriNjaji mdE IlujJ, s«; svinčnik Äirikdl ivrtic «e^tivf ni vrijal zi vsmo pisalo, k i bi u^r^bijali v v«d| jui wnHDn^ Obkajno okroglo piulo Obilki, kL olMtaja It od leta 1000 prL'd ii^^im ittlj^'m. Rinj^-Fen Nova ^rl[h Td IH moiru -qiln-dki lu niliitCrw uvnulcilii pUila. VlqJ pJuTirnik fiiMla ik- dr,čJlr t^n^rirtu. htf^ir pa^ vgiint Mihb t^ Ji^ LuJteiift in poJciJii,* ^[i^Un ft* LcAoA. ^1*- piMli> drJjip pc«iHlrKi. -j^ik.« lil potidbfKi upcnbiüL In plAiH^ unu 7. kifbikmi in ptkfrn VTvjBKV ni f Jpunbi: "k CT i-lc- iJdI^ h* Ea u pl wi#r upoTiibllALi LJL pnLe> lihlii> FtfL"»oj b-*]«. Mcdvidbiv piMDIJ pr^Le-DllČiMIO repod-M«-- Ring-Pen je prvo pisalo v zgffTn in mio^ii fH? hitjv^ pcMfUf Vt^tüt^E, Li fA,-'. AJwlHltn:, l^f UüJjc. iJiruce. npci^mr v WTik kmi^s-^Kf^. iCd. H3jdljj plMnr ^viiun Ihidtm kLlrpiki u irliiLiwui Jj Luj^prsli nfe-rh^ü fit^yiei^ hiibdl|-!*tL J pri pjiia^jll ITUIIU AolMui {ijinvn In ^lil^omcljc, a- ^Isliii (tiihli). ii- t, pEufic^. c^. pif A (j^l^o}. e. pvfi'^inik IpiL^^sni nn^.i'li}, j. m'en^r^t. jf. t'lvtiiln^ a. ^rt^tnik irln^rjm pt-tl^). p- krii^tu (cir^^j).it. fh.fi-j^), L lubla ^ IH. učitckjiki iidlica (kaltdcf), it iolf kJopb, ^ (|;t(ibus|. Jv^d Toinik. N^rni /i^iuli, fvLnif Jilhl Ui ijcrciu, luZ ^grcfa, Hn-aita. Prirv^ jnü |>ivaliia Idunku piTrmincnlni.'^u iiiartii;^». - Torniliii tlnmj^Iri 5a bilJ idealni /.a piun^ na plaka[e. (taridjiibL'^ ^ u[>ofibilJii)o ZA [issknjc npovfünih, kioL stdihij pl astil ä, les, kaliLMUin] »jnsil^i rrio püsain«. J PrFmtf llojnia%lf!i 7 tioptrniHiicntnlm omb«ižnA volna, prepojena V. vodmidpitrji im ernilum.l'a vata je Ktuiiia ktrt reierv^jar 1'iHalna iiiiniea, dn katere)e krnilo priÄln s pipmo^lo kapilarnesile, je bih I/ volnerKj^it fitoi, Mu^rallja Kj^^ml priU/UL|ei)l9m!Ovnl ra^vuj ti?ga permanentn?g;i flomajEr^ od nie^ve^a zailetica pa do danes. Flumafiler s tani^ vljJ^nastu kemito. Fltiniast^r pisalo, ki itna lasten vir brnita biir\¥inpisj]tiukunLL(i,ubitajn{)iiarejen<}bjcp(i-ro7.nih itisnjenih naravnih ali umetniii vlaken-Glede na vfliltost, oblika in narnon puTnamo veCvrsttiJVKtnihpisahmarkerjeza ozna^eianpe in pisanje po posebnih površinah, označevalce besedila, tloinastre s tankimi konicami u, sin-vlaken in pisala 2 naj tanjami konicami iif majhnih, za las tankih plastičnih kapitar Čeprav prvi znani patent Onniaütra zasledimo v Ameriki leta 1910, se i^.um t- i-»napolnjene^ čopiča« pripisuje laponeem, vendar točnega časa isinajdtw ni več moč ugotoviti, Konica prvih flomastrov je bila u fitca (polsta), to je ii^ inten'£ivn« in^Sanice volne, narejene živalskih dlak, ki je vsrkala vase več črnili kot ^a je bil 7.]noien čopič, Prvi dokumentiran llomiistfir je bil Kavrečo Sijjnier (»Kawecn OitnačevaleC«), ki sei jja pred L svetovno vojno uporabljali v pisarnah in delavnicah po Nemčiji in franciji Pri svojem delovanju je lahko uporabljal različne zamenljive polstere pisalne konice (npr. ravne all okrogle za pisanje plakatov}. Ustanovitelja hamburške^ podjetja Edding in posledično Evrupa sta tuvrstnu pisalu na novo odkrila leta 1959, Amerika pa 7. znamko Flo-Master ie R let prej, Ifta 1962 je Japonec Yukio Horie raivii moderni rtomasteriz umetnih vlaken, ki so omogočala izdelovanje tanjšJh pisalnih konic. V začetku 70- let pa so na japonskem i'iraSÜ Je latijSe plastične pisalne konice. litismYr^i dc^i urJ^inaincfv Fiu-inuslr^i s vdilfiina piulnimj iinRic^ma. Klnma^ilrv 7. iic^kiiUkH) [^jSo loinloa se uporabil pri iilfuim'ni pfiukiJ. drLi^> pniinvicf 20. slulplja. il miirlwrji!;(] btli. namiMili^ni pisanju na sttliliijn « bili Se pfiselMi |Xipul»ni1 v 7(1, In S0, ütoittja, V Siiu™iiji in v ^rfini d riijfih «lovarstih dntav ft Iwsi-dii, "Humanen' pn^ilah imf Ta [(»'rStna pisak. Oxnafcv-^iti besedil» s piQ ji mi ilv imi fluor^Mcntninil prosojni m i bjrViurii |>ridc|o prav pri usvijanju iiove uine snovi. Nova generacija pisal - računalnik v pisalu ivescriba Smartf&n^; Pametno pisalo je "kuli", ki slirani vse kar pišemo, rišemo in slišimo. Zvok sinhronizira s pisavo, kar lahko kasneje pregledujemo na PC ali Mac-u, predvajamo na projektorju, direktno iz zvezka ali preko dokumentov pdf, Google Does, Evernote, OneNote, itd. Nanj lahko shranimo do 800 ur posnetkov in več tisoč strani zapiskov. Poleg tega je lahko kalkulator, grafična tablica, prevajalnik, glasbeni inštrument in še mnogo več. Več na >> www.smartpen.si www.smartpen.si Mnogo cenejši in boljši od pametne table livescribe. Smartf&n^ s pametnim pisalom, učitelj v mirnem okolju svojega kabineta pripravi učno uro. Učno snov, namesto na tablo piše v zvezek ter poleg predava s pogovorno jakost-jo zvoka. Tako pripravljeno snov v obliki animacije predvaja med poukom. Enkrat pripravljeno učno uro, učitelj lahko uporablja v vseh razredih paralelke ali celo več let v kolikor se ne spreminja učni program. Predavanje se lahko kot Pencast objavi na šolskem ali poljubnem serverju, do katerega se učencem omogoči dostop, da si lahko kadarkoli pogledajo predavanje ali del njega. Snemaj Pametno pisalo shrani vse zapisane besede, diagrame, skice, simbole in zvok. Posname vse kar slišimo In sinhronizira s tem kar smo zapisali ali narisali, Shrani, ISči in Urejaj s pametnega pisala prenesemo zapiske na Mac ali PC, iščemo po ključnih besedah ali ustvarimo lasten virtualni zvezek ter urejamo s Pošiljaj in Deii S pametnim pisalom, enostavno pošiljamo zapiske sinhronizirane z zvokom po emailu, na Google™ Does, Facebook, Evernote® ali na Apple iPad®, iPhone® in iPod Touch.® Vse to, direktno iz papirja! Pilotski projeli$al j^ltd« tut giafamiClKiti^ ni raivo^ oinotia. oJ (;vee splošne šolske obveznosti z uvedbo sploSne šolske obvieznosti konct: 1& Stoletja s« zelo povedala tudi potreba po Sokkih pjsalih: najprej po gosjih in nato po jeklenih p«irejih, kredah in katnen^kih (^ilfkih) za pisanje na skrila^te tabbce ter po svinfm-kihibarvicahlnnallvnikihza^apbiovanjeučne snovi na papir. Z uvedbo Ji kovnega pouka so se učenci začeli se^nanf^ti tudi % voSčenkami in čopičem, ki j« od vseh pJsal zahteval najve£ grafomotončnih spretnosti. V Izvlu£kui metodne knjige (Sern aH vonu-setejt teh metodneh buqvL Dunej 1777), Id je prvi priročnik la učitelje pre vcdctvv slovenščino. so prva navodila tudi za pravilno pisanje v S oU- Natančno je določena dria telesa in drianje pisala v roki. Tlidl v s so sprva uporabljali predvsem za opismenjevanje v nižjih razredih Osnovnih äol. Zaradi slabih gospodarskih razmer so äolsko tablico ponekod uporabljali Še po koncu druge svetovne vojne, čeprav so pedagogi že konec 19, stoletja poudarjali slabe strani šolske tablice in kamenčka, ki so se kpjale v okorni pisavi. Svinčnike so najprej uporabljali pri pouku risanja, posebej tudi prlfscdelavl črtovja In zabolj ravno pisanje. Kiasneje seje začela uporaba svinčnika kot pisala pred prvo uporabo jeklenega peresa. S svinčnikom so se učenci navadili na mehkobo papirja, da so nato lažje začeli pisati s peresom in črnUom, Uporaba nalivnega peresa je bila v toll še dolgo nedosegljiva in je zaostajala za uporabo v druge namene zaradi slabega ekonomskega polotaja šol in učencev, Začetki množičnejie uporabe nalivnih peres v šolah na Slovenskem sedejo v šestdeseta leta dvajsetega stoletja, Najprej so jih začeli uporabljati učitelji Za učence so bila se dolgo pravo čudo- Za nalivnim peresom se>e v šoli kmalu pojavil tudi kemični svinčnik, ki pa so ga učitelji na splošno odklanjali. Pri opismenjevanju so ga prepovedali, sa) je zaradi svoje oblike kvaril lepo pisavo. I OKROGLA PISAVA. r— 1 Oldio^a pisava, d^ndia luvanzc, Ljubljana, I'HH, NaslovTiinin prva iiotnn|a Mran z navodili za pisanj«. Bkie in NcjUca v medcIJslcL fciL (A, Sknnitt. Cdtnrec, 1857, Icon's Strhreihstiltsen r^ duu^ um iittir ^ ^ fit k*«o hlü — li I- i - I rr- :. «T^urk» Ki t^a I ^T^urk» i (Id bHT*- Fodpar^ za pisanje Fridcriidia SacnmccLna iz leta JBW Je IjiJ namerijena napačne uJesiiedr^, lunlkovidnosti in u^irivljcnotli hTbii:nice. vvind ^iiiq, bji x avqrii.^rn anlxlclm ulwar:^ [ijw^v w-obtmrwiri jrrtki.'-aitlci^üvffiiliili ■kiriuvc^k pi^ik P^Kb« pt^upuc^iL rAzllCnlh'«iMcth pcip<.>tinc^l.i^> ktinlki-pJmhe £u nim uriie^ nyJidnL-LmccpL^ tikinnL'tj;] piukj U.T uiu-k rudn piinij[li)u 4lk& «dn?: rJjilt^ll fkfrftaifTvckih ftJii^ ptiui nun^ |c-v A-rijlli po^Llli ti2Bnc1|k1 lid upnYohl r^i^l'-MiiLh likrivnlh hkIa^i^v, » kndi 5 I jbIkM ia "bviitirtik ■ iik'iuuäui. tu k* j v riHffipf ruitrik*- lu^li iia «In^iv Uaivu pihJn^-iik [xEklun^V kifVinh'Ti, p-jJjL»-,^, vjf rjTijrU* pcitrdu pii i^dtt pj^ti libmulli -prlpcKTiiii^IcHhv-, liOiK^ipt ll^ovrtr vjifi^t L*niA*y(\ipAf¥> dbtivttäv* pt^ ritxllfrih lA^Vhnih "I^IH* r^'kTijli tn lijsi il j, ut en medlih, da W I j^ka i\trc£i tadcn-tljii-T nrtukiBr mUč^ldf f\(if fnfaJwr m KTbKtf\fMič cinkom mbitr pcitenti imisl^vt, ki jim Jehifiofinf^ infm pftrpjfo^lafc risl/ü uai/ur^M vi /iJnu- napraviti ■ [nNov^k I, A^'d/Muf/ V; uti«rlh> ti\ vz^-fic^lkv. v Lhjblliki^. 190O. «r, ^^ \}f \.f nozvoj pouha risonja; nov4 IlkowH podPD^ "^V ^ now liluunj pripomočki (1912 - 1934J Pi-^n-k-t ri>4Jkk- m- k x U^Ntm ludi f\6 dcu^ IIImvm Nfu it pcidrtiŽlFk ilikar^, rncKlekrar^ (ktfuriiL'k'D^ !□ p^afdid, pnnulc i* irbiiti'kLurno abfakinjnje. RjTijtiriLvi predmeta |ij-!ji>ljLk tudi razAtfitiT Izbiri'-bLin-rdi jinpmw^Lfiir. ^adLiiv-LdlvrtjiLaniJ tnv co^c« ivt VHidfrvf n\l iMTki^rü hiwt, [wi myitii^liniilu ^ ^rv^ In plaMulin. ^ti iVjfitipo u fC fCTČ^vali pcip^diicBi x Uilf^urABhifB linok-j^jH pbbc. Kcn'j rTi^t^njli h> od Ii- kübvncit« \MAii\ ulfAtv^ü (ihft ^ 11^ izi^^i-äES:. üj nursdVnitjp liw häll \4ki\k niihvpj ujüiji-^. t^dapjilta -^rvlj \t ufrailnii' nuJifruli rnlh-TutoY v likijvru puuL »pvüfeuilla in pripo-TH^JI^. Jai^it rahtuTftn iijl rwJefvaC sf ul/uJtfp inpott^mcfü b^briiMt,' mfwtuw btlmiife ftA Mf^bMkf Ut ^tsorlti^ wftVfwt ty^»mt-*> k ti/fHft irt i^r^ Jtfj rtJvwrt tfudiktfj SM mfSAaMfkrk foLzJj, jm ur LiiuM u/rtiflfii^A, ^ ü^^idraisylr re^Jfič^/fac (it^ih »viwxiV. rw fHuHiuL 1 >St stfr 10.^ H,\m I üuArtai, pc| fCM^ Vil^ < wr^ f-puMun u lAnvmlu mlMkjEi, fL iflb Kil.T I r^kiL 1im, Hl*. I4& HAm 2 Wie, hm JULV. MeCckj hUnPTMwfa HUB l •4AJ ifHJtr« M-c T wppfn Trtn . lüitirf p vm hkpredck V pojnuvonju likovne« pnuka, U>m\k€ «t^i^io preprflst« <19M - 1968) TW pi^fa^pj^il« w jLi na pnjrui Eiji^ xi^maLbt? rhlo pri lilfovrH-m poukiL kl bk riv>nE bin u^cv^lAkn-Trink N ivijUN^rcl^o}* IETM^ V i^ldh Kl pu^ab-i pn^iajaleif Lnriit Lucij vprÄ-bu. Likuvnif lührükt. kiM7 7ic rili učltulji poskjwvllk pri piuku pi mh ddajak' potfatteü- kiit v pr^n^rn ftbJrliju. TKnctjnü- UImhvbo p^dnt^lu k* hhljiuu riur^, lilomii fd svirM-nd{. '\c i^rM^rtiiivniii ktrnik. ki rc^te ll^vni po^, 6t K-k laradi porTHnjkBiM. mikTialnib -^rifi n^tA lihLo inaRl. Joku ki Lj6i'nci pri liLavrum puuku kc^jvemii ^ jjratribtfTi ifi pali^wil, piuJEvp^vl, ladrlm'iilk rhk^ v pmlii, pn tvj^m |pd. fF>cil^n Kn^Vnn: E.: /WnsifirTJ i*fr*i'Huii'rJ'a JjiM^^e fp/r. E.iublhuu, 1957.) ^^ Likovna tciwika je srnfstw W doseganje učrlh dljcv (1969 - 1980) l.ikLnrrti FSUL JE i n-furmu kli IWf M{* itfiafa^fe.^ /H^isfintib klE^t-na: U- iipvira kzifdin. MnTMr tirfapti ksjvp .prtmiuik iir u^iUtir mpreJNWtur tlcff^^i L^bl|ana, 1993, Mr. I^Fnlk IILovb|Ii t^nlk k razJirüa pmbujil^' nciin,-]^ likora^iia p^tdrv»^ - rbfpov iriiji[!ktur< v u^ru* nft^rh*. Putra izbira likdvnih tehnik in material^ ^^ % lohtKva JnwQiWfWf likovnih pedagogov (19A0 - £012} UponU rMzlknih1ll^(4kin miikmi^Jkh k■H.'pjrdl M v L iavnAiw EiC BnjFijkfil [w^fljri Vwid'Jril pfWTU-piVk'xti tcv p<-rHfiiL IB mri^fid:, pd^i-il'ii po » liniiiuvda ill tvATini^- '£a vbtdubji! ptLnJ h^u^ bvvlufnvO-vuek> ^ tru^ilnoi di w 'll/Mfbc- v tM^llli Iti ■^iL-inkiih pcixlv-h-rn VTfcijHh fur'viurf-. %' nj||i rw;bi»f]j)a pilili, h uhnJin^UnjA. ^ lurhiiuru vribiAi z vz^^niin fih^ikViiMctn t^ieč nAjpc^fp:^ ML^Jini Ml-zyj^jfakx'o pnmpjiiu putal, a rMUi^tmni nfal in pKlkfdifiwi-li oän'iii, pi hjdi u Lifn.l.akbiD IC prlfiimifi ubyrjn}!^ pLuli. V biwdjli[i ne- m^ vt^tk-dml Hirrtruv uznafj tudi indkfdlnri t|arh, «r piub nif bL po^Uitkur-ab, Vm k n-iujhtijvi>, »i k v «iicujitlk vbtkib^i t\i ilubihi- w\n pcnjli-J^. ^ulw fii'<^ir>naij pf^TM^ih^ltjh «Uri^v] pt icTii^tp^in, niE»rdi kjt Aifi^pIL in la piulogai^il, k* hiLj In i»Z^^ipm»! ^irdW t^PiMf^Jm4pbJl. Jüü KhfMiEHiAfd u^N^rivni LuiJi z iliu^rj^i^H. kkrr ^ v smlrUu kuar^^di'iic-pifiüLi I Kaj lü- kpJilik J^liiSit h^ii^ 2iT pfrmtaict, ki ^ irbrd bc-ri|| -piIf^ l-zriC^ prvtli vlq'Hkv, klOfTWflN M^i^Ai^lti ptMl ^oMapnjma wUtiMi^fwgfiifaH uif/nt fSfali} täiiiiO oradfč momtt-ftfav/IMHIIIJ, /fmu fe, ÜH wdrdi, iafm n^ w i icJtefritr^. KnkorM mSatr twMirit, stan umh. . i fuwda rm Arm tatf\ct. Pmtavpa rre sinemo iiea- fi, Ifitrrlt ftn^rfi irfnTfu4 ft m önrffiTiWi f*iir w iiirf t ItAf^tKium Wr-nf-^nr ^ brmmritt tiMc*- Mtfiii It X mikft fobia^ät pan euvtfi^. A«y \ia\-aptiim<\ Pisanj st uitb mnJ\tm>pftdyif!^ biuj- lv ie i^kfai ah tfef\ hitov x^wiiiwn m f jwuyivfw/v fumfu rm.'*rta^ A\ ra^mtfHief^ fiutJi jb p(«rwM ptftia nw-in ]pK\- h'fffjf fltf ^mif pf^ fri ziTfi^iif. frjf^frA,' ^rf ^ff^ -Wi- P^ w r pfrcLait^ fCnf fM frttfrwp rrwnali lirrÄna {"mir^ irr wri wjirrr Pfjrr u- hfwir, «cn-^ ^«ih^^ rrr MF jbiiw f*r\itka. Ort st JvmIo- mp, da yc e^ffi Ji'ivJVr jA'. Če if,fnra tapiy ti tpti f)Ci«triri. Ihrv ¥ (fiTQifc. a «inft- ff rrflFiT iiTTf. f^fpUrfp JWHTTrfir-li" irjJbii: Ar k .wwh rw pcbfe, Tftf^if\ mwrt«»-«- rfwi ft JM r w* /fa^ r iWhiVjrrii, Jpjt f/r^ piwtvfw tt ATvI'-nT-w JiMw ^nlu, I'lfvCitU)^ ip^^ LI4U, Cm Ai'M-lif^ 1''^'fid rmisifULir^ffiil-M /^Wl ffi^, JiT ^uJilMt jvp(fe. Jrr A-npi »Krimr wiate, TisuA pcn> h- fMy^fprpir atir(/r, ptr i-nrmi iknmi nfi h-fn^uKnp ßjuLw afi pvr rjTTMrm jlfclinj^iT n^Mfi m itir-T^i^ jr .qnijrnvii /ffitlp itI|" nJi'pfl ttit pitnjÄ tar hj ^ ^ JJiB^ fki^ Jit ^J-iftir^ JfJiJ^ Iii {-Mii/^ ^kVit Jt^'jfÜüAiJii- rrJAHiJ^, iVJ jkJiWlÜ- ¥ iVnTiirA ie ftbjKipc jjJ-^ii iJiny^L JlAgxii' oüt ^wr tfrm ptiit n^tedafOi. irr it kuia kKffifa AtmitT it ft t?ta!fM> :rtiTirri(. -HFflJi-iTri-.' Sitif^ ^JrtN iTW-ftr rjnq. w tud* ijn"« rrfiW.l". Dpniq fSf jr?-rw,V.pJ*irJ. irt!/ ^ JMt^jt^iViAftJr nffMri Skifft flrte hU kiUJ. .S J Ah'/filjldj «ili^^tu/ilJd. .Slr^ JiMi* i'f^iii iMrlbu \>^üidht,iiur,2t. IHäZ,flL kl ■ l-IJ. Unn KtfpxmL, iiiimf^ Mlmwn. Mthk* uK IP^T, rir. 4 ■GaMrt Mriwn nMt] u jfM.'emk' oinnw k4r. L+2«L m # Ivw CfMkv, Mi^ pvA i^urJ.«, IIIH, -HE A Kogi-ivnil: in GaIickI .Mjk«] i£i v Zir^-FAikr jJ^plviuAl' IjmlJaiüie ijt leti 1917 ob-jH-jid z^u» a CiM JM j^PJBfT, nicp ufihri p^Ac vni liikniA Gfiv III j^m'rd -CFAjjf irwfriTjTdhnpfnr FM^i^. iiTWMJI VM rgv UT A^ictf. avfni' vrfuff irmin jwl^ imifiv »m*«^ i^^rraltjn aim: iwjAii ^meniLi, ikuiiAwAa diV/vms. .Vi^^^ ihte p\£efA atrccj k* taii i ^raam. Ahica Y^Mia ptr^aa. C.YUn ro- znpazA. ^tf^itie ¥Am€fK-iwi\ mra-prp. ijbi^vif-ucVAhO t^ vtd\io. t^mv)« iv A-Bn^fVKvrff Irrnia -iaieitf. 9lr>tT.i.t\littraii4ife^ifTfv^imr. AnttU Am* ä vr OW trfKmhrnti OtswripAfa irwfjy i'iSa iMej te xitfit. w ■uktiM Vn^ kcd 19^ V >i?«vUin4yu z L^arnkt? \mMk irt Z^^rtko Laii1[}ič i^iLli flrmimiü^v kJlnv^kuvntala Eudi /■^iKlbtkz in-likirni fiLirni, ipkd ptrru \Eihc /.fpdh Z velikimi ^rkkrru flit JE fAf^. MflffrW PO JMEiVJL". HODrt. JE Z NAJitt U'PRW RA^ zff£D. art JE rm glave veCjj kot ht w sedel je v zadn-js KLOPf. KO je Pfi\/fC PRIŠEL ZA SVifiČMfK SE Ul/JE ZtjOf^L V ROK*M.KAJ \/ROKAH. V&APAM. mU^ TAKO JLKtČNO. iSrf SME& TAKO TRQOPRmSKATl fJA PflPiR.w JE DEJALA UCK T^i-liCA PA ftt ^ POvtAÜAl.0.' KO Jf HÜT^l POVi-^^ ČRTO CSZA. SE MU JE 2i.an KmlB. »titi piv, IJIMI. HITI UH- ^vl I A^VrfJrih^ Ml mukati, L«U. iSbfnAfTU. I-KO, 4Jr U- . t . Pano 15