Nekatere ugotovitve ob volilnih konferencah organizacij SZDL
Priprave na volilne konferen-ce smo organizirano pričeli v drugi polovici februarja s po-svetom predsednikov krajevnih konferenc SZDL. Na tem posve-tu so bila dogovorjena nekatera izhodišča in naloge v zvezi s pripravami na zbore članov SZDL — volilne konference. Predvsem so poudarili dogra-jevanje delegatskih odnosov v krajevnih konferencah in ure-snlčevanje sprejetih načel ka-drovske politike v SZDL.
Na podlagi sprejetih izhodišč so v krajevnih konferencah pri-čeli s pripravami, pri čemer je treba poudaritl, da je potekalo evidentiranje kadrov že prej, kar je vsekaikor tudi omogočalo boljše kadrovske rešitve.
Naslednji dogovor smo ime-la konec marca, na katerem smo ugotovili potek dotedanjih priprav in ocenili uresničevanje stališč, sprejetih na prvem do-govoru. Ugotovili smo, da so y večini krajevnih konferenc pri-prave dobro stekle. Dosežena je bila tudi že tesnejša poveza-va z delovnimi organizacijami v smeri njih sodelovanja v kra-jevni konferenci prek delega-tov. Ob :ej priložnosti so apo-zorili' tudi na pomembno vlogo svetov zveze komunistpv y kra-jevnih skupnostih, ki bi jo naj imeii tako pri kadrovski poli-tiki kot pri uresničitvi delegat-skib odnosov v SZDL. Dogovo-riJi smo se, da programske smemire izhajajo predvsem iz načel ustave in sprejetih doku-mentov v SZDL, kl konkretizi-rajo naloge za njih uresničitev.
Zbori članov SZDL — volilne konference, naj bl bile od 15 do 25. aprila 1973. Razen v kra-jevni konferenci Kolodvor so bili v vseh zbori članov SZDL — volilne konference v času od 16. aprila do 14. maja 1973. Kra-jevna konferenca Kolodvor Še ni pripravila zbora članov SZDL; zagotavljajo, da bodo to opravili do 25. maja 1973.
Večina zborov je bila y času od 15. do 25. aprila, kot je bilo dogovorjemo. V krajevni kon-ferenci SZDL Stara Ljubljana in Tabor so nastopile težave v kadrovskih pripravah, zato so bili zbori maja.
Na zborih članov SZDL je bi-lo opaziti sodelovanje članov izvršnega odbora občinske kon-ference SZDL, ni pa poznano,
koliko so člani IO sodelovali v pripravah zborov, tako v vse-binskem kot tudl v kadrovskem pogledu.
Ugotovimo lahko, da so v ka-drovskih. pripravah že našla od-raz stališče socialistične zveze, tako j e bilo v faza evidentaranja zajetih večje število občanov, marsikje tudd precej nad sto. Okrepila se je demokratičnost kadrovske politike, s predlogi kandidatov so obveščali obča-ne, sodelovanje z drugimi orga-nizacijami in društvi je bilo ak-tivno in je bila velikokrat tudi pri teh opazna zavzetost glede kadrovskega sestava krajevme konference. Te ugCNtovitve in dejstvo, da je tudi v sodelova-nju z delovnimi organizacijami dosežen precejšen napredek, zagotavljajo možnost, da v konferencah v prihodnje bolj uveljavimo  delegatske  odnose.
Pomembno je tudi, da so v nove konference izvolili veliko novih delegatov, povečala pa se je tudi udeležba žena in mladi-ne. V krajevni konferenci Po-ljane, Stara Ljubljana in Stari Vodmat so izvolili tudi nova vodstva. Poljane zaradi nove založitve dosedanjega predsed-nika, Stara Ljubljana zaradi bolezni dosedamjera predsedni-ka in Stari Vodmat zaradl tega, ker je dosedanji predsednik že tri mandatne dobe apravljal to funkcijo. Podrobno analizo bo moC naredlti potem, ko bodo v vseh krajevnih organizacijah izvoljene nove konference.
V  vsebinskem pogledu je bi-lo v poročilih ugotovljeno, da je uveljavljanje vloge SZDL, za pisane v dokumentu »SZDL da-nes«,vpretekH  mandatni  dobd že imelo pomembno  mesto v celotnem   delovanju   krajevnih organlzacij.  Tako   uveljavljene metode dela, v konferencah in njihovih organih kot v povezo-vanju z družbenopolitičndml in družbemmi organizacijami    so dale rezultate, ki so jih člani SZDL n,a zborih ocenili za zelo koristne. To prav gotovo pred-stavlja dobro osnovo za nadalj-njo   krepitev   vloge   SZDL   in omogoča uveljavitev vseh tistih oblik dela, kl jih ta narekuje.
V   oblikovanju   programskih smernic so na zborih izhajali iz akcijskega programa mestne to občinskih   konferenc   SZDL,  v več primerih so sodelovali tudi
člani mestne konference. Pred-vsem so bile ob tem poudarje-ne naloge, ki jih narekuje nova vloga krajevndh skupnosti, ka-tera je v navedenem programu nakazana. Konkretiziranih pa je bilo tudi vrsta naJog, izha-jajočih iz razmer v posamezni krajevni skupnostd. Tako so po-svetili v Stari Ljubljani osred-njo pozornost vprašanjem skr-bi za starejše občine iri stano-vanjski problematiikl, v Gradi-šču otroškem varstvu in delo-vanju ter vsebini družbenega centra kottudi dela z mtodimi, na Prulah so poudarili poveza-nost z družbenopolitiSnimi in družbeniml organizacijami, na Vodmatu delegatskim odnosom v krajevni konferenci in vlogi krajevne skupnošti. Na Polja-nah kadrovski politiki, ustav-nim spremembam, povezova-nju z delovndmi organizacijami, na Ajdovščinl vlogi krajevne skupnosti, povezovanju z delov-nimi organizacijami in koncep-tu SLO ter vlogl SZDL; na Ta-boru povezovanju z delovnimi organizacijami, nadalje akcij skemu programu vseh organi-zacij in krajevne skupnosti kot tudi metodam dela v sociali-stični zvezi.
Podrobnejša analiza vprašanj, izražena na zborih kot pro-gramske naJoge, bo amogo-6ila dopolnitev že sprejetih pro-gramov v KK in tudl v občin-ski konferenci. Potrebno je, da izvoljene konference na podlagi stališč, sprejetih na zborih čla-nov SZDL oblikujejo konkret-ne programe z jasno opredelje-nimi nalogamd, oblikami dela in zadolždtvami.
Udeležba na zborih članov SZDL je bila zadovoljiva, od 80 do 120 navzočih, tako da ni bila nikjer vprašljiva sklepč-nost, ki jo narekujejo pravila. Glede finančnega poslovanja je moč ugotoviti, da ni bilo na nobenem zboru nlkakršnih pri-pomb na njegovo vodenje, pre-cej pa je bilo razprav v zvezi pobiranja članarine.
Teh nekaj ugotovitev naj bd izvršnemu odboru omogočilo načelno opredelitev glede us-pešnoati konferenc kot tudi opredelitev do izdelave kom-pleksnejše analize, ki naj bi služila tako izvršnemu odboru, kakor tudl njegovim organom dopolnitev programskih nalog.