Dr. Josip Hoihnjec. Pismo iz orienta. Jeruzalem, 19. majnika. »Ako tebe pazabim, Jeruzalem, naj se pozabi moja desnica, jezik naj mi obtiči na nebu, ako se ne bom spotminjal tebe, ako ne bom staviil Jeruzalema za največje veselje svoje«: tako so zasuižnjend Izraelci žalovali in hrepeneli ob rekafa babilonskih. Svojemu žalovanju in hrepenenju so dali pesniiški izraz v sloveoem 136. psalmu, iz kojega so vzete uvodoma navedene besede. Jeruzalem je v resnioi bil največje veselje vsega izraelskega ljudstva. Bil je največje in najlepše mesto, ki si ga je postavil ta narod in ki ga je okrasil z najlepšim in najdragocenejšim, kar je zmogel. Dil je njegovo duhovno in politično sreddšče. Tudi za kristjana je Jeruzalem predmet največjega veselja. V 'tem mestu je Zveličar tolikofcrat bival. Za to mesto se je največ trudi'1. Nad njim je bridko plakal. Skozi njegove ulice je nesel križ, na katerem je pretrpel največje muke za grehe vsega človeštva. To mesto je hilo kraj ter hkrati priea njegovega zmagoslavnega vstajenja in vnebohoda. To «mesto je bilo iizhodišče krščanstva, kd so ga apostold vsled Go3jx>dovega naročila iz tega mesta ponesli na vse strani tedaj znanega sveta. Kako bi forej to mesto ne bilo predmet diihovnega veselja in cilj vročega hrepenenja za kristjana! To je bil glavni nagib nam štirdnajsterkn (11 Slovencem in 3 Hrvatom), ki smo koncem apnMa odpotovali v orient (v iztačne kraje). I. Na potu v Palestino smo se oglasili v zemljd, v kateri je Bog dzvoljeno iljudstvo stare zaveze cela stoletja ipripravIjal na njegov poklic in katero je s svojo prisotnostjo osrečala m blagosloviila tudi sv. Dnižina. To je Egipt. Čudovita dežela. Ne sedanji Egipt, marveč Egipt starega egiptskega Ijudsha, njegovih prosvetljenili duhovnikov in njegovih nnogocnili faraooov. Kdor hooe spoznati Egipt in njegov pomen za kulturo, lznanost in umetnost oloveštva, ta ne sme hoditi po ulicah Kaire, modemega glavnega mesta, marveč iroora dti k piramidain v puščavo v okolici Kainini. Iti mora na razvaline Memiisa, prve prestolmice egiptskiih faraonov (dve uri hoda južno od Kaire), peljati se mora v Gornji Egipt v starodavno mesto Tebe, -kd je bilo nasledniea MemMsa ikot prestolnica faraonov. Ogromne razvaMne templjev, orjaški kipi raznih egiptskih bogov in faraonov, g^loboko v skalo izse kani gjrobovi kraljev, ki predslavljajo pravcate jK>dzemeljske palaoe mrtvih faraonov, opremljene s takšnimi umetninami in dragooenostrai, da se z njiimi izdaleka ne morejo meniti grobnice vseh drugih kronanih glav na svetu, tudi najslavnejših in najmogočnejšiii: vse to kaže ter spričuje, kaj je bil stari Egipt dn kaj so bili stani Egipčani. Bil je to narod, ki je bil globoko prešinjen z idejo večnosti. Večnost je merilo, toi ^se ga je t-a narod .posltiževal pri gradnji templj-ev dn kraljevskih grobnic. Zato so vse te zgradbe tako orjaško velike. Cheopsova piramida v vasi Gize pri Kaiiri, ki je silužila kot grob faraona Gheopsa, je najbolj masivna zgradba na svetu. tNjena višina znaša 137 metrov (izpočetka 146 m), vsaka nj-enih štiri strani je dolga 227 H m (prej 233 'm). Zidovi predstavljajo še sedaj 2,325.000 kubičniih metrov. VeMkanska cerkev sv. Petra v Rdmu hi v tej .piraimidii imela dovolj prostora. Ta veličastna zgradba se odlikuje ne sarao po svoji orjaski velikosti, marveč tudd po svoji starosti. Ko je bil ocak Abraham v Egiptu, je že stala. Sezidal jo je faraon Cheops okoli leta 2850 pred iKnistusoni. Kakor poroca grški zgodovtinar Herodot, je to piramido delalo 100.000 Ijudi 20 let. Razume se, da eo ti ljudje deMi ne celo Jeto, marveč samo za časa Nilove povodnji, ko je delo na polju pooivalo. Še en priiner za ogrom-nost dimenzij, iki so se jih posluževaM stari Egipčani! Pred piramidami v Gize stoji sfinga: telo ipoeivajočega leva s človeško (moško) glavo. Dolgost tega spomenika, ki je za iaTaone bil znamenje njihovega bo-žanskega vladarskega pofelioa, znaša od kremplja do repa 50 m, visocina 20 m; fino izdelan obraz je 4.18 m širok, uho meri 1.38 m, nos 1.70 m. <¦* Kako )e vse duševno življenje starega egiptovskega ljudstva obvladovalo ideja neKmrlosti in večnega življenja, dokazujejo poleg or)aških ^zgradb :in kipov tudi podobe, izklesane v zide ali naslikane na stene templjev in grobnic. V njiiih je predstavljeno vse to, kar je v zvezi z usodo in življenjem duše po smrti telesja: spdba pred bogom Oziri- som iin njegovimi sodnijskimi borbi solncnega boga, vse pnii rave in vsa sredstva, da se more življenje tudi po smrti vzdrževati, čim najvec^olepšati; muzej v Kadri nudi opazovalcu .prisedmiki, vožnja duše v telesa ohraraiti, nadaljevati, in osreciti. Že sam egiptski nazorno sliko miiselnosti sta pomenikov, kipov, slik, po- nih Egipčanov. Bogata zbirka dob, rakev za mumije, sanniih mumij in vseh predmetov, ki so bili najdeiri po templjih lin grobnioah, poduei opazovaloa bolj nego cela vrsta strokovnjaško pisanih knjig o nnišljeiijii in življenju velenadtffjenega egiptskega Jjudstva. Mimogrede bodi omenjeno, da so se obiskovalci muzeja iz Evrope najbolj zaniimaM za stvari, prinešene v mu- zej iiz Tutanohamonove grobnice v Tebah. Ta grob sta pred tremi Jeti med drugimi kraljevskimi grobovri v Tebah, in sicer tik ob sedanji cesti, ki vodi sredi med grobnicami, našla Jord Camavon in Howard Carter. Ko smo bili na tebanskem grobišcu, smo našli vhod v grobniieo zasut. V grobnici }e še ostala mumija Tutanchamonova, ki je živel in vladal okoli leta 1360 pred Kristusom, stvari, ki so jih našli, pa so prenesli v muzej v Kairi. Kdor gleda te predmete, ki ,so bili najdeni v Tutanchamonovi gro'bnici in ki jih je toliko, da sta do zdaj <z njimi napolnjeni dve veliki sobi, ta si more predstaviti, kakšne umetnine in zaklade, kakšne zanimivostii in dragocenosti so vsebovale grobnice egiptskih faraonov. Ke bo-m se spušoal v opisovanje podrobnosti, ker ni to namen kratkega pisma, ki ga pošiljam svojim lju'bim slovenskim rojakom v domovino. Pripominjam še kot samo•posebi umevno, da smo v Egiptu obiskovali kraje, ki ohranjajo spomine krščanske tradioije (starega kršcanskega izrooila) na sv. Dražimo in njeno bivanje v Egiptu. To sta pred vsem Marijino drevo na ozemlju nekdanjega olavnega mesta Heliopolis v sedanji siromasini vasi Matarije bliv.u Kaire — stanodavno drevo, ki se je tekom stoletij iz korenin prenavljalo ter danes obstoji samo še iz dveh deibel, pod kojim je po stari legendi Marija z Jezuščkom počivala na begu v Egipt, :in pa v stari Kairi pod Marijino cerkvijo Koptov (egiptskih kristjanov) mala kapelica, v kateri je po sferi legendi Sitte Mirjam (sv. Marija) z božjim Detetom dalje časa prebivala. II. Jeruzalem! Težko je opisaiti čustva, ki obvladajo oloveka pri obisku jeruzalemskih svetišc. Pred našim duševiiim očesom vstaja ljubezniva ipod6ba božjega ZveMčarJa, ki v 'Spremstvu apostolov in ucencev hodi po ulicah JeruEalema. Njegov Ijubeznipoln pogled, njegova beseda, ki prihaja iz srca, vabi z veliko privlačno silo. Ljudstvo dr¦vi za njim. Zlasti bolniki ,in siromaki mu sledijo. Grešniki gredo za njim. VelM uoenik zdravi duše dn telesa. Njegova beseda uoi, njegov pogled tolaži, njegova inilost osreruje. Množice se ga oklepajo v dnevno rastocem številu. Njegovi masprotaiki, fanizeji in pismarji, kujejo orne na!:lepe, kako ibi se ga izn-ebili. Resnice ne morejo prenesti, ¦zato mora uoitelj resndce umreti. Svojega srca nocejo ooiL^titi grdobdj in ihudobij, zato hooejo odstraniti njega, kojega pogled sega do globočine njdhovih z greM in ostudnostim napolinjenili src. _„ ., Iz hiše njegovega Očeta, :iz templja božjega, so napra\ ili jame .razbojndkov. Gospod hoce to hišo ooistiti razboj- niškega mišljenja in ravnanja ter jo pretvoriti v pravo in stinito hišo božjo, kakor so jo v svojem preroškem duhu naslikali najboljši in najsvetejši možje izra&lskega naroda. VodMelji ljudstva tega roe dovolijo. Zato jim napove, da je tempelj dovrsil svoj oilj. Vaša hiša bo ostala pusta, tako jim napove Gospod. Judje se mu smejijo, danes pa plakajo s solzami in bridkhn ihtenjem ob edmem zidu, ki jim je še ostal od nekdaj tako velicastnega in sijajnega femplja: prizor, ki nas je pri prvem pojavu globoko pretresel. Iz ozračja farizejske hinavšcine in hudobnosti se Gospod kaj rad umika v samoto Oljske gore. Tamkaj s prisrčnimi besedami uvaja svoje ucence v bistvenosti in tajnosti svojega nauka ter jih z besedami in zgledom uoi moliti. Na to nas spominjata dve v stare čase nazaj segajooi cerkvioi: cerkvica, posveoena credu (veroizpovedi) in cerkvica, posveeena očenašu. V tej cerkvdoi, ki je sedaj v posesti francoskih karmeličank, odnosno na hodniku ob njej je veldko število kamenenih ploše z očenašem v raznih jezikih. Med nidini se -tudi nahaja plošča s slovenskim očenašem, in sicer ne na hodniku, ampak na odličnem mestu v sami cerkvici, na evangeljski strani. V zatocišče Oljske gore, in sicer v vrt Getsemani, se zateče Gospod v nooi pred svojim trpljenjem. Na Sionski gori je obhajal s svojimi apostoli zadnjo večerjo, pri kateri je ustanovil zakrament božje ljubeznd, zakrament sv. Rešnjega Telesa. Na potu s Siona v dolmo in preko Kidrona govori apostolom zlate besede, polne opomina dn tolažbe ter goreoe moldtve. Prišedši v Getsemani, se globoko zatoipd v molitev. Iz globoeine njegovega srca prihajajo vzdiihi in kapljloe krvi mu porosijo razpoteno oelo. V Getsemanskem vrtu, ki je v posesti katoličanov in v upravi franoiškanov, smo videli starodavne oljke, po stevilu 8, od starosti razrvane in razpokle, ki menda same niso videle pfretresljivih prdzorov molitve dn krvavega potu Gospodovega, pač pa v svojdh predndkih, na kojih mestu in morda iz kojib korenin so izrastle. Prijazni očetje franoiškani &o nam dali za spomin karto getsemanskega vrta s cerkvijo ia OLIst oljčnega drevesa s primerno molifviijo. Je še drug sipomin na Jeruzalem in na najvažnejše, najsvetejše in najblagovitejše, kar se je v njem zgodilo. Po ta spomin ni treba iti v Jeruzalem. Ni treba za njega zaprosiiti zaslužnih in zvestih čuvarjev sv. dežele in njenih svetišč, ooetov frančdškanov. Ta spomiii si moreš oskrbeti doma. Najdeš ga v vsakem molitveniku. Če 1110138 inolitvendka, ga najdeš v vsaki cerkvd. To je križev pot Gospodov s svojimd 14 postajami. V Jeruzalemu, v njegovih ulioaih in zgradbah dn na njegoviih vdšinah 90 tiste postaje, kojdfa podobe viidimo po ve&oljnem kr&čanskem svetu. Tukaj se je prvič obhajala pobožnost križevega ipota, obhajal jo je na prvi veliki petek sam naš Zveličar dn najvišji duhovnik, ki je na križu izvršil in dovršil največjo in edinio zveličavno daritev za vse Ijudi vseh časov, krvavo daritev vSloveoenega Sinu božjega. Kot pozori&oe te presvete in zveldčavne dardtve je Jeruzalem sveto m©sto za vse krdstjane. Kot jeruzalemski romarji smo se potrudili v pravem duihu sleddti Gospodu na križevem potu od postaje do po©taje, do 14. postaje v božjem grobu. Cenkev božjega groba, kako čudovli; je njen utis na kršoansko sroe! V njenem okrilju je poleg mesta, kamor je bilo pokopano mrtvo telo Gospodovo, tudi gora Kalvardja, k}er je na križu trpel in umrl Zveličar sveta. Frvo veličastno cerkev je nad teml svetimi prostori seziidal prvi kr&oanski cesar Konstantin Veliki ter je bila posveoena 1. 336. Ta oerkev ni več ohranjena, ker so jo porušili Perzijci 1. 614. Pac pa je ohranjena od Konstontina Velikega zgrajena tin od cesarja Justdndjana prezidana cerkev nad votlino Gospodovega rojstva v Betlehemu, ki s svojo stanodavno9tjo dn velioastaostjo globoko uioinikuje na človeka. Sedanja cerkev božjega groba v Jeruzalemu je sezidana v bistvenih delih od krlžarjev v 12. stoletju. BiJa bi v lepšem stanju, ako bi samo biIa v rokah katoličanov. Sedaj je posest cerkve razdeljena razven katoličanov tudi na razkolne Grke, Armenoe, Kopte in Sirce. To je žalo&tna slika razdeljene obleke Gospodove! Nastop razkolnikav v cerkvd božjega groba je takšen, da v veliki meri moti ipobožnost katoliških vemikov, iki bi se tukaj radi z duhom in srcem zatopili v skrivnosti Sn pnizore Gospodovega trpljenja. Isti prizori se dogajajo tudd v jBetlehemu v votlind Jezu&ovega rojstva, koje poaest je razdeljena med katolike in razkolnike. Le oerkvi Oznanenja v Nazaretu so taki prdzori priKranjeni. Svojim dragim rojakom v domovini siporooamo, da niismo na nje pozabili, ko nas je parniik odvedel v tujdno ter železnica popeljala v sveto deželo, marveč da smo se njih sp>omiTijali na v&eh svetih krajih, zlasti v Jeruzalemu, Betlehemu in Nazaretu. Smatrajoc se za odjposlanca svojega naroda, smo se v dtihu bavdli z njim ter smo njegove zadeve in bnige, njegove muke in njegovo trpljenje, njegove napore in cilje smafrali kot bistven predmet naših želja in prošenj. Na Kristuisa, ki je vogelni kamen, bodi utemeljena sreča slovenskega ljudstva in njegove domovine! Na njem bodi zasnovan ves napredek slovenske mladine!