Kaj prinaša novi samoupravni sporazum o uresničevanju socialno-varstvenih pravic
Skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije je !). aprila 1984 določila in sprejela predlog samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pomočeh, ki je bil objavljen v prilogi Delegatskega poroče\alca št. 13 in z določenimi amandmaji. Predlog je sedaj dan \ sprejem udeleženkam, da ga do 30.6.1984. sprejmejo. Najpozneje do 1. 10. 1984 paboStrokovnaslužbaSISzdravstvain socialnega varstva Slovenije predpisala tehniko izvajanja sporazuma, da bo izvajanje pri udeleženkah enotno. Osnove in merila bodo udeleženke po tem sporazumu v celoti uveljavile najkasneje do 1. 5. 1985. leta.
In kakšne so torej novosti na področju uveljavljanja socialnovarstvenih po-moči?
Bistvo sporazuma je, da bodo udeleženke (to so vse SIS \ občini in v republi-ki, ki zagotavljajo občanom vse vrste sodalnovaretvenih pomoči) poenotile osncne, merila in postopke ?a uveljavljanje pomoči ter da bodo uvedle enotno skupno evidenco o prejemnikih teh pomoči.
Podlaga za presojo upravičenosti do pomoči je stvami socialni položaj, \
primerjavi ? dogovorjeno ravnijo socialne varnosti, zato se sporazum izogiba a\tomatičnim cenzusom. Sporazum torej določa dogovorjeno raven socialne \arnosti v odsotkih od povprečnega mesečnega čistega OD na /aposlencga \ SRS \ minulem letu in sicer:
— 55 "/< za deiavce, druge delovne Ijudi ter učence in študente pri uveljav-Ijanju pravice od štipendije iz združenih sredstev ter razlike kadrovskih štipen-dij,
, — 50 "A za zmerno, teže in težko duše\no ter teže telesno prizadete osebe, ki niso sposobnc za samostojno ži\ Ijenje in delo,
— 43% za nezaposlene osebe, ?a nepreskrbljene odrasle osebe ter za otro-ke. učence in študente.
Do ustrezne oblike socialno\arstvene pomoči sta torej upravičena občan o/iroma družina. ki imata manjši st\arni mesečni dohodek na dmžinskega člana kot je dogovorjena raven socialne varnosti.
Dogovorjeno raven socialne varnosti posamezne družine izračunamo tako, da seštejemo zneske te ravni, kot smo jih opredelili v prejšnjem odstavku za \sakega posameznega družinskega člana, vsoto pa delamo s številom družin-skih člano\.
Stvarni mesečni dohodek na družinskcga člana izračunamo lako, da sešte-jemo vse dohodke družmskih članov, ki jih določa ta sporazum, preračunane na mesec, nato pa vsoto delimo s šte\ilom družinskih članov.
Vsota socialno\arst\enih pomoči ne sme presegati razlike med dogovorjeno ravnijo socialne varnosti in stvarnim mesečnim dohodkom na družinskega člana. Ce znaša pomoč manj kot 2 c/< čistega OD, tedaj se pomoč ne dodeli. To pa ne velja za varstveni dodatek in /a delno nadomestitev stanarine.
Sporazum določa, katere dohodki in prejemki se upoštevajo pri ugotavlja-nju socialnih razmer občana in katere ne. Ostro so postavljene določbe o tem, kdaj lahko pristojni organ pomoč odldoni, jo 7\iša ali zniža.
Sporazum določa tudi vrstni red uveljavljanja socialnovarstvenih pomoči, ki se zagotavljajo le do tiste meje, ko občan ali družina z dodeljenimi pravicami dosežeta dogovorjeno raven. Vrstni red je naslednji:
1.  Varstveni dodatek k pokojnini,                            •
2. denarna pomoč za brezposelnost
3. delna nadotnestitev stananne
4. štipendija \i združenih sredste\
5. razlika h kadrovski štipendiji
6. družbena pomoč otrokom
7.  začasna denarna pomoč S. rejnina
9. denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja
10. denarna pomoč kot edini vir preživijanja
11. plačilo oziroma doplačiio oskrbe na domu
12. enkratna denarna pomoč
13.  plačilooz.doplačilooskrbnih stroško\ \ socialnemza\oduo7.organizaciji za usposabljanje
14. plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškos v drugi družini
15. druge socialnovarstvejie pomoči.
Udeleženke s tetn sporazumom določajo tudi osnove in merila za oprostitev doplačila k ceni zdravstvenih storitev in za dodelitev solidarnostnega stano\a-nja.
Določbe sporazuma opredeljujejo tudi višino prispevka k oskrbnim stro-škom (za WO, socialne zavcxle), kjer je višina prispevka odvisna le od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana in ne od cen storitev.
V sporazumu je določeno, da se družbene pomoči otrokom zagotavljajo v tunkcionalni obliki (stroški prehrane in varstsa \ VVO, stroški prehrane \ šoli in podobno). Ce pa to ni moč zagotoviti, potem pomoč izplačamo v gotovini in ta ne sme presegati 15 9f čistega OD.
Določbe o postopku Uveljavljanja socialnovarstvenih pravic so jasne: za-
htevke \\agajo dclasci \ -^voji OZD, tiiugi de!o\ni Ijudjc \n občani \ KS, kjcv imajo stalno prebivališčc, nadalje \ Centru za socialno delo ali \ stroko\ni službi udeleženk tega sporazuma. Obrazci za zahtevke so predpisani in enaki za \se udeleženke. OZD, KS, oz. strokovne službe pa morajoobeanom pomagati pri i/polnjevanju ?ahtevko\.
Center za socialno delo lahko ugota\lja socialne razmere tudi zogledom ali / razgo\orom i občanom oz. družino.
Sporazum nadalje \ sebuje natančnejše določbe in merila o posameznih so-cialnovarsnenih pomočeh.
•V prihodnjih in končnih določbah pa je opredeljeno, da se sporazum u\e-Ijavi najka.sneje do 1. 5. 19X5, če pa sredstva posamezne udeleženke ne omo-gočajo polne u\elja\itve osnov in meril, skupščina te skupnosti določi, do ka-tere meje bo ?agotovila ra\en socialne \arnosti \ letu 1985.
Če sredstev kljub usklajevanju ne bo mogoče zagotoviti v okviru skupne porabe potem bo skupščina obvestila delavce \ združenem delu in predlagala ustrezne spremembe v združe\anju sredste\, da bi tako omogočila polno uvc-lja\itev sporazuma najkasneje do 1. 1. 1986.                          Elica Malnar