\za38EBQJO Him§He ftafa&om&c. V prvih dneh meseca januarja 1578 se je raznesla po Rimu vest, da %o odkrili nekaj čudnega. Nekaj delavcev je kopalo ob poti, ki se imenuje »Vla salaria«. Zadell so na ostanke zidovja In ugotovili, da vodijo globoko v t).a skrbno izdolbeni hodniki, ki so bili kar pokrlti z gi-žkimi in latinskimi napisi. Odkritje je vzbudilo veliko pozornost. Polovico Rima je romalo ven, da bi si ogledali kraj, kjer so bili najdeni -ostanki prvega krščanstva. In naleteli so še na veliko več, kakor so prifiakovali prvotno. Od enega hodnika, katerega so razkopali, se je odcepljalo zelo veliko etranskih hodnikov, ki bo se raztegovali zelo na dolgo in tvorili ce\o mrežo podzemeljskih rovov. Videti je bilo, da so vodile od jgorajnib. hodnikov stopnice v globoCJno. — Pod prvim podzemeljskim nadstropjem je bilo drugo, tretje, četrto in celo peto. Kdo ]e ustvaril te ogromne podzemeljske prostore? Čemu so služili? — Cele množice učenjakov in radovednežev so se podale na delo in so prodira1« 8 smrtno nevarnostjo vedno globlje ter globlje v hodnike, ki so se križali v vseh mogočih legah in globočinah. Kmalu je bilo dokazano, da gre pri najdbi sa vellkanska podzemeljska pokopallSCa. V stenah hodnikov so bile — udolbine, od katerih &o bile nekatere zaprte s kamenitimi ploščami, druge odprte in prazne. Jasno je bilo, da so bill ostanki trupel, ki so bila shranjena t dolbinah v prejšnjih časih enkrat preneSeni nekam drugam. Na nekaterih mestih so bili ozki hodniki (0.80 do 1.80 m) znatno razširjeni in ostanki slikarij, razvaline oltarjev in svetih podob so kazale, da so opravljali tukaj prvi kristjani svoje daritve. Medtem so zopet drugi učenjakl brskali po zgodovinskih knjigah in sestavili celo zgodovino katakomb, kakor so imenovali te podzemeljske prostore. Nekaj teh pokopališč je bilo lzkopanih v dobi apostolov. Tekom preganjanj prvih kristjanov je zrasla i* ene katakombe druga itd. Danes je odkritih v okolicl Rima več nego 50 katakomb. Ako bi hodnike katakomb položili enega za drugim, bi nastala dolžina od 80 do 100 km. Leta 313, ko je proglasil cesar Konstantin krščanstvo kot prosto, so postala podzemska pokopališča nepotrebna. Katakombe so uporabljali vedno bolj redkoma, ko je popolnoma prenehalo z zavzetjem Rima po Alarihu (-1-1.0) podzemeljsko pokopavanje. Obiskovali so te svete pro-store le še tu in tam, moli- 11 so na grobovih mučenoev; vršil« so se še svete daritve ob praznikih tamkaj pokopanth svetih žrtev krščanstva; sveti prostori »o pa propadaU vedno bolj in bolj. Slednjič »o pustifi nekateri papeži na stotine in tisoče ostankov dvigniti Iz globočin in jih prenesti v cerkve. — S prenešenjein ostankov so prenehali obiski kata« komb, največ so jih zasuli in v osmem stoletju nanje popolnoma pozabili. Zopet odkrite katakombe je raziskovala cela vrsta učenjakov. Najbolj znamenita sta blla Bosio, ki je dobil ime: Kolumb podzemeljskega Rima in De Rossi. Najdeni napisi, slike in svete posode so bile najsigurnejše priče o verl prvih kristjanov. V katakombah so naleteli na podobe in slike, ki se nanašajo na zakrament sv. krsta in presv. Rešnjega Telesa kakor: miza s kruhom ter ribami, ob kateri sedi 7 mož, ki stegujejo roke po kruhu ter ribah; 8 jerbasov 8 kruhl stoji pred mizo na tleh. Miza na treh nogah s kruhom ter ribo. Mož v ohlapni duhovniški obleki stoji in drži roke v blagoslov nad darovi. Na drugi strani mize oseba, ki moli s sklenjenimi rokami. Riba, ki plava na vodi in nese na hrbtu korbico s kruhom. Veliko slik predstavlja dogodke is av. pisma: mož z dolgo brado drži položenega dečka na kamenitem oltarju in drži v roki nož, da bi ga zabodel. — Lazar, zavit v prte, stoječ ob vratih groba; pred njim Kristus, kazoč s palico na r^ega. — Jezus do kolen v vodi; Janez zliva nanj vodo iz posode, Marija z Detetom v naročju; dva lepo oblečena moža prinašata darila. Pastir z jagnjetom okoli vratu. Zopet druge slike predstavljaio prvi greh; Noeta, trpina Joba, Mojzesa, predajo ključev sv. Petru, Jezusov slovesen vhod v Jeruzalem, Kristus pred Pilatom, kako Peter zataji Gospoda itd. Lahko bi še napisali oele knjižnice o napisih in podobah katakomb. Vse ix katakomb je jasen in neovrgljiv dokaz, da je bila vera prvih krestjanov ista, katero nam oznanja danes sv. Cerkev. lx Vatikanskega mcsta. Dne 16. de- cembra je bil tako imenovani tajni konzlstorij. Sveti oŁe je imel nagovor, v katerem je govoril o najvažnejših dogodkih preteklega lcta. Povdaril je posebno, da je eiid izmed največjih dejstey lateranska pogodba, s katero je papež zopet dobil svojo samostojnost. Izrekel je tudi svoje zadovoljstvo, da ee je ob njegovem zlatomašniškem jubileju — zbralo v Rimn ogromno število vernikov iz vsega katoliškega sveta, ki so mu izrazili svojo vdanost kot poglavarju katoliške Cerkve. Pri tem konzistoriju je bilo imenovanih šest novih kardinalov, med njimi pape§ki nuncij v Berlinu Pacelli, o katerem se govori da po- stane naslednik kardinala — državnega tajnika Gasparrija. — Pretečeni teden Je bil zadnji v slovesnostih zlate svete maše Pija XI. Papež je obhajal slovesno službo božjo v cerkvi sv. Petra. Udeležilo se je te slovesnosti tudi precej Slovencev, med njimi kot zastopnik lavantinske škofije pomožni škof dr. Ivan Tomažič. Kako se Ja godilo katoliškl Gerkvl v Italijl. Kako je Italija postopala z z&stopniki katoliške Cerkve, kaže na. prlmer statigtika iz leta 1855. Takrat je bllo pred sodnijo 25 škofov. Obsojenih Je bilo 12, trinajstim se kljub vsemu prizadevanju ni moglo napravlti ničesar. — Dva kardinala in trije škofje so bili internirant. Okoli 50 škofov je bilo v prognanstvu. Eden kardinal in 16 škofov je umrlo od žalosti in radi raznih preganjanj, ki so jib. morali pretrpeti. In to vse samo radi tega, ker so branili pravice Cerkve. Papeževa skrb za misijone. V zadnj^m času ]« sprejel papež predstojnik« rtdov, ki se bavijo z misijonl t pogansklh deželah. Bilo je pri tej avdljenci zastopanih 60 narodov. Papež je v svojem nagovoru posebno obsodll pretirano in nekrščansko narodnost, kl hoče imeti vero samo za svoje orodje ln s tem verl ogromno škoduje.