To in ono.
451
„Spanjščice", ki jo je  priobčil Rodoljub Ledinski (Žakelj) v »Novicah". Pesem se glasi takole:
Spanjščice.1)
Lepe spanjščice cvetele, drobne ptičice so pele; Mina je solze točila, tiho srcu govorila: »Bolno srce, vrt pelena, za te roža ni nobena; vse je za te odcvetelo, kam, sirota, se boš delo?"
Lepe spanjščice cvetele, drobne ptičice so pele; Mina je solze točila, tiho srcu govorila: »Bolno srce, prazno cvetja, brez veselja si in petja; za te ptice so odpele sladke pesmi in vesele
Lepe spanjščice cvetele, drobne ptičice so pele; Mina je solze točila, tiho srcu govorila: „Spanjščice bom vse pobrala, ž njih si posteljo postlala; ptičice bom polovila, bridko pesem jih učila."
Spanjščic si je res nabrala, ž njih si posteljo postlala; ptičic si je nalovila, res jih pesem je učila: „ Ljubi, tebi vsak dan huje! Kaj si neki šel na tuje? Mino ti bo smrt vsnubila, bridka žalost jo vmorila."
*) Prim. Dr. K. Štrekelj: »Slov. nar. pesmi", I. zvez. str. 291.
Spanjščice b'le odcvetele, b'le so suhe že in vele; Mina je b'la v njih zaspala, nikdar več ni s spanjščic vstala. Ljubi pride 'z daljnih krajev, pa prepozno dokaj mlajev. Ptičice so pesmi pele, pa zanj bridke, nevesele: „Ljubi, tebi vsak dan huje! Kaj si neki šel na tuje? Mino ti je smrt vsnubila, bridka žalost jo vmorila."
V Novicah je Ledinski tej pesmi pristavil sledečo razlago: »Spanjščica, Gentiana verna. Tej prelepi cvetki pripisujejo v moji domačiji matere spanjodarno moč in jo rade detetam pod vzglavje devajo, naj bi laglje in raje spali; od tod nje ime. Torej je krasna misel pevčeva, da si otožna Mina iz njih smertno posteljo postelje." Lepo je umetnik štilizirane cvetove »spanjščic-' vpletel v sliko in nam tako podal podobico, ki je tem krasnejša, čim preprostejša je.
Medovičeve slike. Na str. 425 podajamo krasno sliko velikega hrvaškega umetnika Medovida. Le žal, da je ne moremo podati v barvotisku, v katerem bi bilo mogoče izraziti tudi krasni kolorit Na našo prošnjo, da nam naj dovoli reproducirati njegove slike, odpisal nam je gospod Medovič: »Meni če biti osobita čast vidjeti moje skromne radnje reproducirane u Vašem vrlo uvaženome listu »Dom in Svetu" i u tu svrho poslati ču Vam čim skorije dotične fotografije; samo žalim da Vam fotografiju slike „Žrtva Baku za vrijeme progonstva krstjana" ne mogu poslati, pošto pravo reprodukcije ne pripada meni, nego firmi Hanfstengel u Monakovu, kojoj sam ja to pravo prodao. Sve ostale, koje budem pri meni imao, poslati ču Vam." Ker je Medovič res umetnik, ki stremi po pravi lepoti, je pač želeti, da se tudi Slovenci seznanijo ž njim.
T
o in ono.
f Jožef Murn. V Ljubljani je umrl dne 18.ega rožnika pesnik Jožef Murn. Rojen je bil dne 4. sušca 1879 v Ljubljani. Vzgojen je bil v Marijanišču, kjer je obiskoval ljudsko šolo Po dokončani maturi se je vpisal na pravoslovni fakulteti v Pragi. A ni dokončal vseučiliških naukov. Umrl je v revščini: Stanoval je v stari sladkornici ob Ljubljanici, kjer je pred dvema letoma smrt pobrala tudi njegovega tovariša Dragotina Ketteja. Murn je začel pisatelje-vati že kot gimnazijec in je vstopil v kolo dijaškega .društva »Zadruga". Svoje pesmi je priobčeval veči-
noma v »Ljubljanskem  Zvonu"   ter se podpisoval »Aleksandrov".
Dr. Andrija Jagatic. Hrvatje so v Zagrebu položili v veličastnem sprevodu dne 27. vel. travna v grob enega najboljših sinov svoje domovine, ki zapušča častno ime v zgodovini hrvaške književnosti, katoliškega prebujenja in človekoljubnih ustanov. Dr. Andrija Jagatic se je rodil v Martinski vasi dne 11. listopada 1. 1850. Gimnazijske in bogoslovne nauke je dovršil v Zagrebu in bil 1. 1878. promo-viran doktorjem bogoslovja. Že 1.1875. je bil v Po-