626
J. Fon: Odgovor g. Stritofu.
starega na govorilo ne, provzročiti je mogel ta dualizem, da se je semtertja tudi m. pričakovanega ne pojavil na,   dokler ni popolnoma prodrl ne.
Tudi s tem smo zadovoljni, da je pisatelj semtertja dodal kako praktično opombo. Tako je n. pr. omenil, da ima tudi Kastelec v part. praet. pass. pri glagolih II. vrste omehčan n; to je najti že v naših najstarejših virih iz XVI. stol., in vender je pri nas dolgo strašila v tem slučaji pisava s trdim n, ker je baje bolj »zgodovinska« ! V tem partic. imajo samo oni pisatelji (XVI.—XVIII. stol.) trd n, kateri sploh ne poznajo topljenega n; mnogokrat se pa samo grafiški ni označila mehkost pri n, kakor tudi ne pri drugih soglasnikih.
To so moji dostavki in moje opombe k tej lepi razpravici, katero sem prebiral jako vesel. Želim samo, da bi g. pisatelj nadaljeval svoje študije, ker jih je pričel tako lepo, in nam skoro podal novo razpravo podobne vrste.
V.  Oblak.
Odgovor g. Stritofu, ocenjevalai nemsko-slovenskega slovarja za
prvosolce. *)
Kot učitelj   nemščine v slovenskem   oddelku   prve   šole,   spoznal sem nujno in neobhodno potrebo, da se spiše za prvosolce pripomoček k nem-
v
škerrui berilu. O potrebi tega pripomočka prepričan je tudi g. A. Stritof. Prepirati bi se le dalo, na kak način naj se učenje nemščine prvošolcem olajšuje. G. Str. daja vokabularjem in komentarjem prednost pred slovarji, najbolj bi mu pa ugajala nekakšna frazeologija »obsezajoča navadnejše fraze, zlasti one,   ki se skladajo v obeh  jezikih različno.«    Jaz sem se odločil za
v                                                       t                                                                                ...
slovar po Solarjevih načelih, ker je že v prejšnih letih tak slovar izvrstno služil prvo- in drugošolcem in ker ima slovar marsikatero prednost pred vokabularji in komentarji. G. Str. pravi sicer, da je iskanje po slovarjih zamudno in tudi nadležno. Ta razlog bi obveljal, ko bi slovar imel 1000 stranij, ali v slovarji obsezajočem le 119 stranij se da iskana beseda hitro in brez nadloge najti. Dalje je pomisliti, da se učenec nemškemu pravopisu priuči, če je primoran besed iskati in jih v preparacijo zapisavati, in to je po mojem mnenji velik dobiček. Se en razlog govori za slovar. Pri vokabularjih ali komentarjih bi se morala berila zaporedoma citati, kakor so v knjigi, ali bi se pa morale besede oziroma opazke k posameznim berilom ponavljati. Niti eno, niti drugo bi ne ustrezalo smotru. Nikakor pa nočem ugovarjati, da prvošolci od kraja slabo iščejo besed v slovarji. Vsak začetek je težaven in učitelj   bo moral od kraja svoje  učence s predprepa-
*) Na izrecno željo priobčujemo ta odgovor brez vsakeršne opomnje  in  popolnoma neizpremenjen.                                                                                                              Uredn.
J. Fon:  Odgovor g. Štritofu.
627
racijami   podpirati.    Take   predpreparacije   so   tudi   v   grščini in latinščini navadne.
Rekel sem, da je bila potreba nujna, nemško-slovenski slovar spisati, zato sem se podvizal. Spisal sem pa slovar le za prvošolce, ker mi pri mnogih poslih na ljubljanski gimnaziji ni bilo mogoče spisati ob enem slovar tudi za drugošolce. Ta slovar naj podpira prvošolce le v prvi in največji sili. Nikakor pa ne morem odobravati g. ocenjevalca nasveta: »nonum pre-matur in annum«, ampak tukaj velja: »Dvakrat toliko da, kdor hitro da.« Kaj bi pomagal po devetih letih še tako popolen in tudi najstrožjim zahtevam ustrezajoč slovar, ko bi v tem času poduk v nemščini popolnoma opešal? Saj ocenjevalec sam pripoznava, da je nam »v razmerji, v katerem živimo, prepotrebno popolno znanje nemškega jezika.« Da nisem marsikaterim neopravičeno strogim terjatvam g. kritika zadostil, o tem sem ravno tako prepričan, kakor o tem, da sem s svojim slovarjem prvošolcem učenje nemškega jezika bistveno olajšal. Kajti to je vsakemu jasno, da prvošolci z Bartlovim slovarjem ne morejo shajati, ker je preobširen in ker sploh ni za nje prirejen. Bartlov slovar bi bil po mojem mnenji za dijake še le od tretjega razreda naprej rabljiv. Za drugošolce pa naj spiše kak drug kolega primeren slovar.
Popolnoma nerabljiva za prvošolce bi bila tudi suha frazeologija, ki bi po g. Str. mnenji nižji gimnaziji najbolje ustrezala. G. kritik namreč sam pravi: »V prvo šolo prihajajo dečki, ki bero nemški komaj za silo in vedo le nekaj najnavadnejših besed.« Kaj bi pomagala takemu dečku frazeologija? Kaj bi mu pomagalo, ko bi našel v frazeologiji n. pr. »Die Bekanntschaft jemandes machen, seznaniti se s kom,« ali »einen Anlauf nehmen, zagnati se,« ali »vergebliche Versuche machen, brezuspešno poskušati,« ali »einen Seitenhieb nach jemandem thun, hlastniti po strani koga«, i. t. d., i. t. d., če ne vč, kateri je prvotni pomen besed Bekanntschaft, Anlauf, vergeblich, Versuch, Seitenhieb. Ne, ne, s suho frazeologijo se ne bo pospeševal poduk v nemščini v prvem razredu. V prvi šoli bo moral učitelj na to delovati, da se copia verborum pomnoži, da se sklanja in sprega utrdi, da si učenci spol posameznih samostalnikov prisvoje" i. t. d. Zato bo moral učitelj posebno v prvem tečaji najložja berila izbirati in se vseh beril pridno izogibati, v katerih se nahaja le nekoliko bolj težavnih in nenavadnih fraz, da učenci ne onemorejo. — Se le v drugem tečaji se bo učitelj lahko oziral na najložje in najnavadnejše fraze. Tiste pa tolmačiti je učiteljeva dolžnost. G. Str. sicer vsklikne: »Kaj pa je tebe treba bilo?« — namreč slovarja, ali slovar ima namen podpirati učence pri preparaciji v drugem obziru, namreč z ozirom na spol in na genitiv samostalnikov, z ozirom na razločljivost in  nerazločljivost   sestavljenih glagolov,   da jim poda   prvotni pomen
40*
628
J. Fon: Odgovor g. Štritofu.
posameznih besed i. t. d., i. t. d. G. Str. namreč ne sme misliti, da bo slovar in denimo, da bi bil čisto v njegovem smislu spisan, učitelja popolnoma razbremenil. Poduk v nemščini v slovenskih paralelkah ostal bo vedno težaven.
Predgovor je pisan v nemškem jeziku, ker je namenjen, kakor v drugih učnih knjigah, zgolj učiteljem. Ali meni morebiti g. Str., da je predgovor v Smidtovi latinski slovnici, ali v Schenklovih grških vadbah namenjen gimnazijcem? G. ocenjevalec sicer trdi, da bi bil moral spisati v predgovoru navod za učence, kako rabiti slovar. Pa tudi v tej točki se z g. Str. ne strinjam. Eno uro ali dve uri bo učitelj s slovarjem v roki z učenci prepariral; pri tej priložnosti jim bo razložil, kako rabiti slovar, kaj pomenijo znamenja i. t. d. in učenci ga bodo ložje in prej razumeli, kakor ko bi bil jaz spisal še tako obširno navodilo za rabo slovarja, kajti živa beseda več premore, kakor mrtva črka.
Slovar je bil do polovice že dokončan po stari izdaji Prosch-Wieden-hoferjevega berila, kar mi pošlje prof. Wiedenhofer svoje berilo v novi izdaji 1. 1890. In za to novo izdajo prirejen je slovar. Le št. 6. in 8. sem po jako neljubi pomoti v novi izdaji prezrl in to je g. ocenjevalec tudi omenil. Vender mislim, da to slovarju ne bo toliko na kvar; saj obe izpuščeni berili ne obsezata več kot 2 strani. Sicer sem se pa na vsa berila nove izdaje oziral. Ker je bil slovar do polovice po stari izdaji berila že dovršen, sem dolgo mislil, kaj je storiti, ali naj odstranim besede onih 16 beril, ki se nahajajo le v stari izdaji, ali ne. Odločil sem se za zadnje, ker sem vedel, da bo imelo mnogo učencev še staro izdajo in držeč se pregovora  »superflua non nocent.«
Toliko v obče. V posebnem delu hočem nekatere točke prav kratko obravnavati, tako n. pr. kar se ptujk tiče. G. kritik pravi, da sem vzprejel tudi takih izrazov, katerih smo se že davno otresli in navaja med drugimi tudi kinč, kinčati, pajdaš, rima, i. t. d. Ali je res, da smo se teh izrazov že davno otresli ? Ne! Kako je z vsako posamezno teh tujk, ne vem, ali znano mi je, da se beseda kinč v Sketovem berilu za 5. in 6. gimn. razred (in to berilo je vender primeroma iz najnovejšega časa) celo večkrat nahaja. Sploh mi bo pa g. Str. oprostil, da zavzemam glede tujk drugo stališče, kot on.
G. ocenjevalec graja dalje, da rabim prepogostoma glagole v zvezi s krajevnimi prislovi. V tem oziru ravnal sem se po drugih slovarjih, tako po Solarjevem, ki ima n. pr. za herunterfallen doli pasti, za zuriickhalten nazaj držati, za herauskommen ven priti i. t. d. Ne da se tajiti, da je to prvotni pomen dotičnih glagolov in da se bo dalo s taistim v največ slučajih  shajati.
J. Fon:  Odgovor g. Štritofn.
629
Druga velika hiba v slovarji je po sodbi g. ocenjevalca — nedoslednost. Poglejmo, kako g. Str. to trditev podpira! Pravi namreč , da sem glagole tolmačil sedaj z dovršnikom in nedovršnikom, ali pa samo z dovršnikom, ali pa samo z nedovršnikom. Tudi v tem oziru držal sem se Šolarja, in če so učenci toliko let shajali s Solarjevim slovarjem, zakaj bi z mojim ne ? Sprejel sem obe obliki navadno le tam, kjer dela tvoritev do-vršnika ali nedovršnika kake težave Vsak nemški glagol pa z dovršnikom in nedovršnikom tolmačiti bi bilo po mojem mnenji odveč. Poglavitno je v tem slučaji, da poznajo učenci pojem. Živ čut še imajo, kedaj jim je rabiti dovršnik, kedaj nedovršnik, in tudi tvoritev dotičnih oblik jim ne dela nikakoršnih težav. O tem sem se prepričal sam pri prvošolcih. Prepričan sem, da bo n. pr. v 7. berilu vsakdo prestavil: »getraust du dich zu saubern? ali se upaš počediti?", če ravno ima moj slovar, kakor tudi Šolarjev za saubern le cediti, snažiti. — Oziralniki omenjeni so le tam, kjer imajo nov pomen, n. pr. lagern, ležati, položiti, sich lagern vtaboriti se. Popolnoma nepotrebno se mi je zdelo, tiste oziralnike zapisavati, kjer je pomen jasen, n. pr. laben, okrepčati; sich laben, okrepčati se. — Predba-civanje, da stoje manjšalke zdaj za-se, zdaj pri svojih imenih, dalje, da stoje fraze sedaj pri samostalnikih, sedaj pri glagolih, sedaj na obeh mestih, je tako malenkostnega pomena, da se nočem opravičevati. Omeniti le hočem, da se manjšalke in  fraze prav lahko   najdejo in s tem  je smoter  dosežen.
Deloma opravičeno je po mojem mnenji le predbacivanje, ki se po polnosti tiče. Skusil sem namreč tudi jaz s svojim slovarjem 40 beril preparirati, namreč št. 159, 212, 68, 22, no, 13, 3, 34, 47, 56, 73, 89, 97, XI9> I26> r37, 148, 166, 175, 183, 199, 201, 225, 231, 14, 10, 26, 36, 42, 54, 57, 61, 63, 92, in, 138, 145, 172, 179, 217.) In kaj se mi je pokazalo? Za 20 beril ne manjka prav nobene besede. Pri drugih manjka tu in tam kaka glagolska sestavljenka, katero sem ve do m a izpustil, če je bil pomen popolnoma jasen. Tako n. pr. št. no. hinbringen. Pomen te sestavljenke učenec lahko izvede, kajti v slovarji je povedano, kak pomen ima hin in kakega bringen. Ravno tisto velja o heraufziehen 47, zuriickschi-cken, wiederfinden 97, vorvvartsschreiten 119, hervorblicken, hinaustreten, hinabfliehen 126, hineintragen 137, herauskriechen 183, mitsingen 225 i. t. d. Pomen tem in ednakim sestavljenkam najti, ne bo delalo učencem nobenih težav. Seveda gospod Str. štel mi je to v greh in tako je bilo mogoče, da je naštel izpuščenih besed debelo stotino. Nikakor ne bom trdil, da ne manjka prav nobene besede, ali njih število je primeroma neznatno, tako da se bo vsak učenec z mojim slovarjem lahko dobro pripravljal.    Čudil se pa temu   nihče  ne bo,   ki je   delal že   sam   slovarje, ki
630
J. Fon:  Odgovor g. Stritofu.
tedaj v€, kako lahko se kaka beseda prezre, bodisi pri zapisovanji, bodisi pri prepisovanji, ali pri tisku.
Kar se fraz tiče, sem svoje stališče že označil, ko sem govoril o fra-zeologiji, katero g. Str. tako toplo priporoča za nižje razrede. V tem oziru zahteva g. ocenjevalec od slovarja preveč. Prepričan sem namreč, da bodo prvošolci fraze, kakor eine Reise machen, einen Wunsch thun, einen Freu-denschrei thun, eine Wette machen, seine Gefangenschaft mit Ergebung ftihren i. t. d. prav in primerno prestavili, če vedo, kaj pomeni vsaka beseda sama zase. G. Str. pretirava, če pravi, da učenci prestavljajo einen Freudenschrei thun veseli vsklik storiti, fertig stricken gotovo plesti, in taisti učenec, ki je prestavil es wird Tag, dan bo, je slabo prepariral, kajti slovar ima za werden tudi pomen postajati. Sicer pa g. Str. tako nekako piše, kakor da bi ne bilo sploh nobenih fraz v slovarju. Kdor se hoče o nasprotnem prepričati, naj pogleda besede ablegen, abnehmen, abziehen, an-brechen, ansehen, anlegen, Art,  aufschlagen i. t. d. i.  t.  d.
Z nekim posebnim veseljem in tu in tam celo z malicijozno dovtipnostjo je pisana obravnava o napakah, ki se po g. ocenjevalca mnenji v slovarji nahajajo. Jaz bi jih ne imenoval napake, ampak pomanjkljivosti, ki so nastale, ker sem tu in tam kako mesto v berilu prezrl. Marsikaj izpadlo je tudi v tisku, n. pr. Gerichtstag; že vejica za tem izrazom kaže, da je nekaj v tisku izpadlo, namreč der gr. Gerichtstag sodni dan. Kateri pomen da ima Lunte razven prvotnega, me pač ni bilo treba podučiti. Besede weiterziehen, sich vorstellen, herunterziehen, fortschiessen i. t. d., se nahajajo v najrazličnejših pomenih v berilu, in iz izrazov, koje sem navedel, si bodo učenci za različna mesta lahko prave prikrojili, če bodo le malo mislili. Zagovarjati pa moram svoj slovar z ozirom na nekatere izraze, n. pr. es steht wohl, was Zeug halten konnte, sie haben ihn weich geschlagen, Fellchen kožica (n. pr. ne prodajaj kože, dokler medved v brlogu tiči). Da sem tu in tam kako mesto prezrl, sem že omenil in za dotične opazke sem g. ocenjevalcu hvaležen. Reči pa moram, da bo slovar pri vsem tem prvošolcem dobro služil, ker celo g. Str. s svojo strogo kritiko ni mogel več pomanjkljivega najti.
Tudi to, kar je g. Str. na str. 431. m 432. navedel, je večinoma neopravičeno. Z izrazi, ki so v slovarji, se bo večinoma shajalo: v mnogih slučajih se da, ker je toliko sličnih izrazov navedenih, pravi prikrojiti. Tu in tam se pa tudi lahko dobesedno prestavi. To velja o finden, gehen, strecken, stecken, ausbleiben, Triumph, Vater (očetje rabi tudi Preširen v pomenu predniki, n. pr. kjer so očetje naši sloveli) Unterkommen, kommen, anziehen, aufklopfen, herbeiholen, setzen. Tako ostane le še malo opravičenih opazk.    Popolnoma   neopravičene   so tudi   opazke,   ki se točnosti ali
V. Bežek:  Slovniški razgovori.                                             631
popolnosti v izrazih tičejo, n. pr. Kirchhof, trotzen, Landerei, ausschlagen, vorhaben, Einkehr, i. t. d. To hočem le na enem mestu dokazati. Za schaffen (v šibki obliki) ima slovar spraviti; g. Str. pa hoče imeti nach Hause schaffen domov spraviti. Vprašam čemu? Saj izraz nach Hause stoji pri Haus. Vse te opazke odločno zavračam.
•        v                    •
Konečno le še nekaj! Ko bi g. Stritof le približevalno malo pojma imel, koliko truda stane takšen na videz sicer majhen slovar, ko bi bil pomislil, v kakih težavnih razmerah sem ga pisal in da mi je bilo mnogo na tem ležeče, da pride na svitlo prej ko mogoče, sodil bi bil o njem, če že ne dobrohotno, vender pravično, to se pravi, omenil bi bil tudi to, kar je dobrega. Kritika s kadilnico v roki ne potrebujem; g. Stritofa kadilnica bi mi tudi borno malo pomagala. Naj poskusi spisati slovar za drugošolce, in sprevidel bo, da ima   pisatelj v Slovencih   mnogo   težje  stališče od kritika.
J. Fon.
Slovniški razgovori.
IV.
(Dalje.)
Gospoda čitatelji so gotovo opazili, da se vsa moja razprava do sedaj ni ozirala nič ali samč mimogrede" na ono slovniško-filozofsko umovanje ali raisonnement, ki je glavna opora profesorja L. P. trditvi, to pa zategadelj, ker sem uverjen, da je vprašanje o rabnosti ali nerabnosti dovršnikov v pravem sedanjiku v prvi vrsti historiško; s historiškimi dokazi mu treba torej do živega, s preiskovanjem zgodovinskega razvitka njegovega. Naravno, da je raisonnement ali teorija pri tem samo postranski faktor: teorija razjašnjuj fakta jezikovne zgodovine; če ustreza in se prilega faktom, prav, če pa se ž njimi ne more pogoditi in se ne da spraviti v sklad, realnemu slovničarju tudi prav, a slabo za teorijo, po nji je. V takem položaji je profesorja L. P. teorija; sojena je že, predno smo se začeli baviti ž njo: nasprotuje činjenicam, katere nam podaja historiška slovnica slovanskih jezikov. Ker pa nečem očitanja, da si prisvajam nezmotnost, doteknimo se z nekolikimi besedami vsaj glavnih tez g.  kritika.
Kot motto nastopnemu premišljevanju o pojmu in bistvu sedanjosti in nje jezikovnem izražanji bi lahko postavili na čelo Schillerjeve verze:
»Zogernd kommt die Zukunft hergezogen, Pfeilschnell ist das Jetzt entfiogen, Ewig stili steht die Vergangenheit.* Ti verzi niso samo krasni, ampak so tudi logiško resnični izraz pretežavnega pojma. — Stožer profesorja h. P. dokazovanju je taMe stavek;  »V resnici sedanje pa, mislim,