41. Dokladni list k 45. listu Novic. 1849 Kdor želi, kako oznanilo v dokladni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi cerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. j. ffiazniii. Oznanilo c. k. deželniga poglavarstva. (195.) (1) št. 20686. Razglas c. k. ilirskiga poglavarstva. —Zastran skle-njeniga deržavniga posojila. Rajtinga, ktera je bila 18. kozoperska 1.1. za-stran doslej znanih ponudb k vdeleženju 4y2 per-centniga deržavniga posojila , fctero je bilo v razglasu od 15. kimovca 1.1. razpisano, storjena, izkaže vesvoljno šumo od 71,161,000, gld. To število more sicer, kadar bodo še ne po-polnama poslani razkazi iz bolj daljnih krajev prišli, še kaj zrjistL To se bo brez odloga sploh na znanje dalo. Že zdaj se pa po vkazu visociga de-narstniga ministerstva od 18. t. m. razglasi, de se, kar §. 5 določb zastran naprave tega posojila govori, ne zgodi; zavoljo tega se vsi do 4. kozoperska t. L na imenovano posojilo redovno podpisani prineski ne bodo pomanjševali. V Ljubljani 27. kozoperska 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. 900gold. podpiše, ko 2. 3. 4. 5. 6. 7. 800 „ „ „ 2. 3. 4. 5. 6. 700 „ „ „ 2. 4. 5. 6. 600 „ „ „ 2. 4. 6. 500 „ „ ;, 2. 4. 6. 400 „ „ „ 2. 4. 6. in 300 „ „ „ 3. 6- 200 „ n „ 5. 1U0 ;? „ ;, o. plačati in zato znesek v deržavnih dolžnih pismih prejeti, kteri za vsako plačnih rat gre. Za imenovani znesek, ki 1000 gld. preseže poroski denar donaša od dne položenja obresti, v-zame se pa še od 85 gld. v rajtingo, kadar se lOta rata plača. 4. V vsih, v prejšjnim odstavku imenovanih zgodljejih je pa vsacimu na voljo dano, vse ali več rat, cele ali pa delama, tudi pred plačati, ako se da plačani znesek z 85 brez ostanjka razdeliti. 5. Tisti, kteri so v svojih podpisnih pismih za plačevanje rat drugo denarnico dokazali, kakor tisto, pri kteri so podpisne pisma oddali, bodo med-časni list (lnterimsschein) pri od njih imenovani denarnici prejeli. 6. Tisti, kteri imajo inedčasen list za zneske od narmenj 2000 gld. v rokah, ga znajo za med-časne liste zamenjati, kterih vsaki je na okrogli znesek od 1000 gld. in na ime podpisavca pisan. 7. Ce je medčasni list, ki se ima zamenjati, za znesek pisan, kteri se s številko 1000 ne da brez ostanjka razdeliti, se zamore samo tako zamenjati, de se za znesek, kteri se s 1000 ne da brez o-stanjka razdeliti, nov medčasen list perve oblike (forme), in samo za zneske, ki so s številko 1000 Naznanilo, V nasledku k razglasu od 15. kimovca t. 1. in k doložbam temu razglasu zastran naprave deržavniga posojila za c. k. avstrijansko denarstvo pri-djanim se to le razglasi: 1. Od podpisavcov, kteri eno ali večkrat celih ali delama še preden zapadejo, odrajtati hočejo, se plačila že zdej pri tisti denarnici prejemajo, pri kteri je bil poroski denar (Kavcion) položen ali ktero je v podpisnim pismu podpisavc sam imenoval. 2. Tistim podpisavcam, kteri so več kot 10 percentov šume, ktero imajo plačati, kot poročni denar položili, bo ta veči znesek od tistiga dne> ko so poročni denar položili, samo takrat in samo tadaj obresti (čimže) donašal, če narmenj 85 gld. znese in če se s številko 85 brez ostanjka razdeliti da. Zneski manjši kakor 85gld. se pri odraj-tanju druge rate k dobrimu pripišejo in od dne položenja vobresti donašajo. 3. Če se je kdo na več kot 1000 gld. podpisal, ta veči znesek se pa s številko 1000 ne da brez ostanjka razdeliti, na priliko tadaj v 100, 200, 300gld. i. t. d. čez 1000, 2000, 3000 gld. i. t. d. obstoji; se imajo na znesek od 1000, 2000, 3000 gld. 10 percentov rate o vsakratnim zapad-nim času položiti; verh tega ima pa tisti, kteri se čez 1000, 2000, 3000 gld. i. t. d. dalje na 8. 9. 10. rato plača, vselej 85 gold. o. 9. 10. 8. 9. 10. 8. 9. 10. 8. in 10. 8. in 9. in 10. 55 55 » n 77 55 55 n » ;? ;? 55 55 55 n Y) V) 55 55 55 n j) 55 55 ;? ;5 55 5? )> 77 55 55 77 55 brez ostanjka razdeljivi, primerno število medčasnih listov druge oblike izdajo. 8. Za premenjave v 6. in 7. odstavku omenjeno se mora pa vunder na Dunaju narmenj dva dni, v deželah narmenj 14 dni pred ali z besedo ali pa v pisanju prošnja narediti, in sicer tako, de se stari medčasni list odda in rata plača, ki morde v ravno imenovanim času zapade. 9. Tisti, kteri imajo pravico do y4 percentni-ga proviziona, ga znajo koj celiga pri tisti kaši prejeti, pri kteri so bile podpisne pisma oddane, morajo pa prejemno pismo dati, ktero sami podpišejo. 10. Ce je kako pričevavno pismo (Certifieat) ali kak medčasni list se zgubil, ima tisti, čigar je, pri sodnji poskerbeti, de se kot neveljajoč razglasi in prepove. Dokler sojniško prepovedno pismo zadevni denarnici ni izročeno, ima denarnica pravico, tistimu, kteri pričevavno pismo prinese, o plačan ju druge rate medčasni list, in tistimu, kteri medčasni list prinese, če zapadene rate ali rate, ktere imajo še le prihodnje zapasti, plača, primerni znesek v deržavnih dolžnih Jistih dati. 11. Ko denarnica sojniško prepoved dobi, se sicer plačevanje rat od tistiga, kteri je za prepo- - 140 - ved prosil, jemlje; deržavni dolžni listi pa, kteri grejo za plačane rate, se le potem izročijo, če se sojniško pismo zastran razveljavnosti pričevavniga pisma ali medčasniga lista prinese. 12. Ravno tako se zamorejo potem, ko je denarnica sojniško prepovedno pismo prejela, do ti-stiga plačila jemati, kteri priče vavno pismo ali medčasni list prinese. Deržavni dolžni listi in obresti od plačilnih zneskov se smejo pa samo izdati, če je sojniška prepoved od sodnije zopet preklicana. 13. Ako se med sojniško prepovedjo zapade-ne rate ne plačujejo natanjko, se zgodi, kar §.14 določb" veli. 14. V §§? 11, 12, in 13 pričejočiga naznanila zapopadene določbe imajo tudi potem še veljati, če sojniška prepoved kako pričevavno pismo ali kak medčasni list zavoljo česar druziga zadene. Kakor zavoljo razveljavnosti (Amortisiringe.) Na Dunaju 23. kimovca 1849. 57 Št. 20323. Razglas (194.) (i) c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran iz- datve novih bankovcov po 1 gld., in podalšanje časa za zamenjanje starih bankovcov po 2 gld. Z ozeram na predsedništvini razglas od 28. rožnika t. 1. št. 1453, se da s tem sploh na znanje, de se bodo stari bankovci po 1 goldinarju preklicali in namest njih novi po 1 goldinarju 1. li-stopada 1849 izdajati začeli po določbah prilože-niga razglasa bankniga vodstva od 20. kimovca 1.1. Po tem razglasu obderže tudi stari bankovci po 2 goldinarja do tiste dobe svojo veljavnost, v kteri se bodo stari bankovci po 1 goldinarju ob veljavnost djali. V Ljubljani 23. kozoperska 1849. Leopold grof Welsersheimb 7 deželni poglavar. Naznanilo. Po narvikšim privoljenju Njih Veličastva od 17. veliciga travna 1849, h kterimu so ministri nasvet dali, za premeno in za preklic starih bankovcov po 1 in 2 goldinarja, kteri so med ljudmi, je bil zastran bankovcov po dva goldinarja z na-znanilam od 31. veliciga travna 1849 že na znanje dan čas kadaj se bodo izdali, bolj natanjčne določbe zastran premenovanja, obroki za-to, in popis novih bankovcov po 2 gld. Ob enim je bilo pa v ravno tem naznanilu prigotovljeno, de se bodo novi bankovci po 1 gld. pozneje izdali, in de bo naznanilo zastran dobe, kadaj se bodo zamenjevati začeli, in zastran popisa teh bankovcov o svojim času se dalo. Po tem prigotovljenju se tedaj z nažočim na znanja da, de se bodo začeli bankovci po 1 goldinarju 1. dan listopada zamenjevati. Novi bankovci po 1 goldinarji so v prikladi popisani. Kakošni so novi bankovci po 1 goldinarji, se viditi zamorejo v vsih javnih denarnicah na Duna-ji kakor tudi v vsih kronovinah. Zastran premenjanja starih bankovcov po e- nim goldinarji, ki so zdaj med ljudmi, se to le postavi: 13 Stari bankovci po enim goldinarji se bodo od !¦ listopada 1849 do poslednjiga dne ma- liga travna 1850 pri vsih banknih denarnicah naDunaju, vPragi, Berni. Lvovu, Lin-cu, Inspruku, Gradcu, in Terstu zamenjevali in za plačila prejemali. O svojim času se bo razglasilo, ali in v kterih mestih se imajo ti bankovci, razun imenovanih, še pri druzih javnih denarnicah zamenjevati. 2) Od 1. dne veliciga travna 1850 do poslednjiga dne maliga serpana 1850 se bodo imenovani bankovci samo še pri banknih denarnicah na Dunaji zamenjevali kakor tudi za plačila jemali. 3) Ko ta devetmesečni obrok preteče, se je zastran zamenjanja imenovanih bankovcov naravnost na bankno vodstvo oberniti. Do konca obroka za zamenjanje starih bankovcov po 1 goldinarji, ki so dozdaj med ljudmi, se bodo sicer tudi njih polovice in če-tertine ali firteljci, kakor doslej pri banknih denarnicah zamenjevale in za plačila prejemale. Novo izdani bankovci po 1 goldinarji se bodo pa samo celi zamenjevali in za plačilo jemali; zaposamesne odškodovane bankovce po 1 goldinarji se bo, kakor za vse ve-či bankovce, prigodkama prikladno odškodovanje razmerilo. Novi bankovci po enim goldinarji se ne smejo tergati, in za take bankovce ne da narodna banka odškodovanja, kakor ga tudi za nove take bankovce po 2 goldinarja ne daje. Ker se bodo pa v banknih denarnicah v Budi, Temešvaru, Hermanstatu in v bankni kaši, ktera se bo tudi v Kašovim kmalo zopet napravila, bankovci po 1 in 2 goldinarja ob enim času 1. listopada zamenjavati in nazaj jemati začeli, in se za zamenjevanje teh dveh redov bankovcov tudi kakor za pogoldin arske bankovce gori pod 1), 2}, 3) čas postavi, se zavolja enake dobe za zamenjevanje za vse kronovine dobe za zamenjevanje bankovcov po 2 goldinarja, ktere so bile z naz-nanilam od 31. veliciga travna t. 1. za bankne kaše na Dunaju, v Pragi, Berni, Lvovu, Lincu, Inspruku, Gradcu inTerstu na znanje dane, zdaj tudi na gori imenovane obroke razširijo, ktere so za bankovce po 1 goldinarji določene. Tedaj imajo gori pod 1}, 2), 3) postavljene dobe na Dunaju in v vsih kronovinah popolnama enakomerno za oboje bankovce po 1 in po 2 goldinarja veljati. Na Dunaju 20. kimovca 1849. Pipic, bankni predstojnik. Sina, bankniga predstojnika namestnik. Puthon, bankni vodja. Popis novih bankovcov pooblastne avstrijanske narodne banke po enim goldinarji. Papir je bel, tanek, pa vunder posebno clo terdniga snutka, kteri sepopolnama od druzih papirjev razloči. Vsak bankovc ima vodeno znaminje, in sicer: — 141 - V sredi, v okroglasti, zobčasti svitli šajbici besedo Ein s zamoklimi lapidarnimi čerkami, pod to šajbico arabsko številko 1 svitlo, pod to številko zopet okroglasto, svitlo, pa veči šajbico, vkteri se beseda Gulden z lapidarnimi čerkami zamoklo vidi. Natisnjeni so černo. Zgorej je ženska podoba, ktera ima zidno krono na glavi, in okrog pers lovorjev venec, kot znamnje Avstrie. Na obeh straneh je, koliko bankovc vel j a,z arabsko številko 1 prav razločeno in krepko izraženo, in ta številka je na vsih krajih s tanko čer-to oklenjena. Na obeh straneh bankoveov je iz o-kroglastih in ravnočertastih svitkastih štempeljnov sostavljena svitkasta obkrajna lepija narejena, na ktere vsakim koncu so arabeske, ktere proti sredi v svitkaste štempeljne segajo, se zgorej prosto i-zidejo in imenovano arabsko številko oklenejo; spodaj pa vunder okroglaste oklepe delajo, v kterih enim na levi strani besede stoje: „Auf die Ver-falschung und Nachahmung der Noten der Bank sind dieselben Strafen verhangt, vrelehe auf die Verfalschung und Nachahmung desvomStaate ausgegebenenPa-piergeldes gesetzt sind. Die Behorden sind verpfichtet, die diessfalligen Ver-brecher aufzusuchen, anzuhalten und zu bestrafen." Vse te besede so prav drobno razločno v frakturnih čerkah pisane, ktere posamesne iz tancih čert obstoje. V drugim oklepu stoje enako pisane besede: „Ein Gulden" 18krat. —Med tema obema oklepama iz arabesk se vidi zdolej der-žavni gerb prav krepko in posebno vrezan. — Koj pod podobo Avstrie stoje v sredi bankovca besede v ravnih verstah. V pervi versti so besede: „Ein Gulden" s prav razložnimi gotiškimi frakturnimi čerkami. — V drugi versti stoje z bolj drobnimi gotiškimi frakturnimi čerkami besede: ;?i)ie priv. osterreiehische." Potem stoji besedica: ;,National-Bank" z ležečilapidarnimi dessein-čerkami; dalje s stoječimi majhnimi lapidarnimi čerkami: „bezahlt dem Ueberbringer gegen diese Anweisung"; potem s stoječimi posebnimi lapidarnimi čerkami: „Einen Gulden Silbermiinzeu; nazadnje z majhnimi stoječimi lapidarnimi besedami: ;5nach dem Conventio n-Fusse." Po teh besedah pride v dveh verstah firma narodne banke, in sicer v pervi versti z gotiškimi frakturnimi besedami: „Fiir die priviligirte 6-sterreichische" in v drugi versti »National-Banka z velicimi lapidarnimi dessein-čerkami. Nazadnje stoje na levi strani: „Wien d en 1. Juli" v eni versti z angležkimi latinskimi čerkami in spodej letno število „1848", na desni strani pa podpis:„J. E. v. Weittenhiller, Cas-sen-Director." Med arabeskami, med žensko podobo in med besedami stoji na desni strani številka, in na levi čerke. št. 20123. Razglas tm.) C« c k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran do-ločenja prejemanjskih in plačilnih dni na Dunajskih spomladanjskih in jesenskih somnjeh. V nasledku k poglavarstvinimu razglasu od 20. kimovca t. 1. št. 18150, v kterim je bilo na-znanje dano, kadaj so na Dunaju somnji, se razglasi tukaj po visocim vkazu ministerstva notra- njih oprav tu sem poslani vkaz visociga ministerstva pravstva od 7. kozoperska t. L št. 7575, zastran določenja prejemanjskih in plačilnih dni na obeh za Dunaj postavljenih somnjih, de vsaki to ve in se potem ravna. * V Ljubljani 20. kozoperska 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Vkaz c. k* ministerstva pravstva od 7. kimovca 1849 št. 7575. C. k. ministerstvo pravstva je v pomeni z mi-nisterstvam kupčijstva zastran dveh somnjev, ki se imata po vkazu poslednjiga ministerstva od 12. kimovca t. 1. z imenam „pomladanjski in jesenski somenj" opravljati, kterih vsak ima prihodnje 14 dni terpeti, de se mogočimu dvomljenjenju in pre-peram v okom pride vkazalo, de ima zavoljo okraj-šanja dunajskih mestnih dveh somnjev vpeljati, kar po postavah in po navadi zastran prejemanjskiga in plačilniga dne velja, de ima tadaj prihodnje četerti smanji dan prejemanjski in sreda druziga smanjiga tedna plačilni dan biti, in de ta naprava že za pervi prihodnji jesenski somenj veljavnost dobi. M, i —- i i - - i ii i i .... i_ .. i i _ _ir ¦ ¦ i ^m št. 17565. Razglas Ci87j (3) c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran ravnanja s tri in pol, štiri in petpercentnih, 1. kimovca 1819 v serii 430 vzdignjenih erarialnih obligacij čeških deželnih stanov. Po sklepu c. k. denarstviniga ministerstva od 2. kimovca tega leta št. 9654 se da z oziram na razglas od 14. listopada 1829 št. 25642 sploh na znanje, de se tri in pol, štiri in petpercentne era-rialne obligacije čeških deželnih stanov, ki so bile 1. kimovca t. 1. v serii 480 vzdignjene, in sicer Nr. 140383 s petino ali finfteljnam kapitalove šume, potem Nr. 144059 do vjemama 144733 s celimi kapitalovimi zneski po določbah previsociga patenta od 21. sušca 1818 za nove v dobrim denarju izobrestljive deržavne tudi tri in pol, štiri in petpercentne dolžne pisma zamenjujejo. V Ljubljani 16. kimovca 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. (192) Vkraden konj. C» Antonu Kastelicu, sploh Glaviču, iz Gorenje vasi, zitiške fare na Dolenskim je 23. Kozoperska 1849 okoli osmih zvečer en prav lep, šest let star, 14ya pedi visok, 170gold. vreden, konj — Fuks — zagorele farbe, kratke in svitle dlake, vkraden. Ta konj je krotak, dobro rejen in brez vse napake ali tadla. Lahko se spozna na beli lisi, ktero ima na čelu doli čez gobec , in od nje gre verh desniga očesa odrastevk, takd de je njegova desna oberv bela, in lisa kljukasta. Sicer ima vse štiri noge, od kempetljov, bele. Ujzda njegova je iz dva persta širokih jermenov iz konj-skiga usnja narejena.. Tat je nek en visok, okoli 40 let star mož, černe brade (kateri se černo brije). Kar seje dozdaj zvedilo,ga je gnal proti Gorici. Kdor od tega konja kaj zve, bo prošen, ali zgor imenovanimu lastniku, Antonu Kastelicu, ali \ - 143 - zatičinskimu kantonu; ali pa Mihatu Kastelicu v Ljubljani na Poljanah Nr. 22naznanje dati. Najditelju se primerno plačilo zagotovi. Pazite skerbno na svoje blago in zapirajte vse shrambe, ker se krog in krog od tolikaj tatvin neprenehama sliši! (196.) Prodaja žganja in vina. (1) V Udmatu v Ahčinovi hiši se dobi posebno dobro žganje bokal po 24 kraje, in pa refoško bokal po 15 krajc.Kdor hoče tega kaj kupiti, naj se oglasi v gosp. žerjavcovi hiši blizo kasarne. Ci38.) (2) Urarsko oznanilo. Matija Kancilja, lirar v Šentožbaltu, v stanovanji v hiši Nr. 12 pri Balantinu Murni-ku, vBerdskim kantonu, dela in popravlja vse sorte turnske, hišne in male ure, in ker je že na več krajih take dela dobro in po nizki ceni naredil, da to sploh na znanje, de bo vsakimu dobro postregel. (189) (3) Pri Alojzu Kaisellu kupcu v Ljubljani na velkim tergu Nr. 13 nasprot čevljarskiga mosta je naprodaj: gotovo zdravilo zopor kolero, ki se imenuje Dr. Bastlerjeva tinktura zoper kolero. Ena ftaška s podukam vred, kako se ima bolni človek tega zdravila posluževati, dobro zapečatena in v spričba, de ni nikakor poblojena ali skažena, s znamnjem doktarjaprevidena, velja 1 gold. srebra. To zdravilo, še tolikrat poterjeno v koleri, si je pridobilo — po zagotovljenju dohtarja Bastlerja — po mnogih skušnjah ime gotoviga zdravila, in je velika dobrota v ti silni bolezni, posebno na deželi, kjer je človek brez vse zdravnikove pomoči. C184.) (3) V F. Ks. Souvanovi štacuni na velkim tergu v Ljubljani so zraven mnogoverslniga štacunarskiga in Nirn-berškiga blaga, ki se tukaj po stari navadi zmirej novo in po nizki ceni dobiva,— zraven papirja, peres in druziga pisarskiga orodja tudi na zbiranje na prodaj, po posebno nizki ceni sv. podobice (pildki). V zalogi jih je čez 150 tavžent; en zvezek s 100 podobicami velja 5, 6, 7 do 12 krajcarjev. Posebno castitim duhovnim gospodam damo to obilno zalogo podobic na znanje. Tudi naročila po pismih iz daljnih krajev se prejemajo, in se bo vselej naročnikam po njih volji dobro vstreglo. _____ _ Oznanilo novih bukev častitljivi duhovšini Ljubljanske škofije. Bukve, ki se jim pravi: PROPRIUM SANCTORUM, ki so že pretečeno leto od visoko častitljiviga Knezo skofijstva v okrog razposlanim listu častitljivi duhovšini napovedane, pohvaljene in perporočene bile, se v moji saložbi prodajajo. Imenovane nove bukve imajo veliko veliko spredkov pred unimi starimi (Libellus Officiorurn Dioecesis Labacensis), ki so leta 1819 natisnjene bile. Kar jih sosebno perporoča, je to: Od svetiga apostoljskiga Sedeža so pregledane in poterjene, z novimi prazniki in berili (Lectionen) druge noč-nice (Nocturnae) pomnožene, lepo zverstene, de se vsak praznik prav lahko v njih najde, na zalim papirji z ličnimi, tolicimi čerkami (pa tudi z rude-čimi rubrikami) prav berhko natisnjene, de jih bo vsakteri, če tudi nekoliko slabši oči ima, lahko bral. Memo tega se pohvaljene bukve tudi s svojo popolnostjo perporočajo: Vse verstice in odgovori pod berili so natisnjeni, in več taciga, kar je v starim Libellu le naplateno (angestochen) ali pa nakazano (citirt) bilo, je v teh skončano; in s tem je uno zamudno iskanje po bukvah odvernjeno. Se ve, de se vsih nakaz ni bilo ubraniti, sicer bi se bile te bukve preveč narastle, in toraj tudi njih cena zvišala, kar bi pa spet ne bilo kupovavcam ljubo. Pohvaljene bukve obsežejo skorej 22 pola v velikim 8ku. Nevezane veljajo 1 gl. 30 kr., vezane v usnji z rumenim ali pa rudečim obrezkam 2 gl. 10 kr., z zlatim obrezkam pa 2 gl. 50 kr. Kdor si k tem bukvam še une bukvize Officium in Nativitate Domini et Horae Festorum primae Classis zvezane imeti želi, jih za 10 kr. dobi. Te bukvice (iz 4 pola, sicer z večimi čerkami natisnjene, pa vender z unimi enaciga lička — Format) zato jih k unim zvezati svetjem, ker se nekterim neperstojno zdi, iz tako majhnih bukvic v cerkvi juternice peti. Pa tudi perročno je, če so imenovane Horae s Proprium zvezane, ker je v njem veliko tacih praznikov, ki svoje Antifone, Capitala i. t. d. imajo; v tacih napadih ne bo potem treba dvojnih bukev (Propriuma in Brevirja) pred seboj imeti, kedar bo kdo Urnice molil, saj bo vse v enih imel. Jožef Blaznik. ,