Tridoeviiica v Sevnici. (Konee.) Da ta aadbratovščiaa ae zaeae birati, ajo je treba vsako tretjo aedeljo v mesecu s primernim govorom popoldae oživljati. Najbolje je, da ae govori o pripomočkib pravičaega življeaja, a. pr. o niilosti božji, resaičai volji, o zveetem poslušaaji božje beaede ia braaju svetib kajig, posebao očeščeaju blažeae Marije device, o pobožai tovaršiji ali pa dahovai samoti, o pobožaem prejemaaju sv. zakrameatov, o molitvi itd. Skušnja uči, da bratovščiae le zato rade birajo, ker jib voditelji redao neoživljujejo s primeraimi govori. Prav koriatno ia za pridobljeaje aovib ndov mikavao je, ča se vaako kvaterao aedeljo popoludae od eae do dveh av. rešaje Telo izpostavi, da se udje poprej k molitvi sv. rožaega veaoa povabijo. Molitev aaj se opravlja po staaovih. Najprvo naj muli edea možev veseli del ia po vsaki dekadi aaj ae molijo tiste antifoae, ki se v aovem svetem opravilu aabajajo; po vsakem delu av. rožaega veaca aaj se veacu primeraa peaem zapoje. 1'otem moli žalostai del izmed faatov, častitljivi del eaa žeaa ia eaa deklet rožai veaec sv. rešnjega Telesa, kakor se nahaja v aovem avetem opravilu ia tudi aatifoae vmes in po vaakem delu sv. rožaega veaca zopet eao pesem. Na tak aačia čatijo udje bolj živo tisto vez, ki jib veže med seboj ia pa z blažeao devico, kraljico sv. rožaega venca. Poprejšaja bratovščiaa živega rožaega veuca, pri kateri aeje po srečkaaju mesečaa skrivaoat določevala, ai mogla prav aapredovati, ker po goratib župaijab je aemogoče, da bi se udje eae rože vsaki raesec zbirali za srečkaaje, ker ae doatikrat ae ne pozaajo. Zgodi ae tudi večkrat, da posamezai udi izstopijo, ker aiao z voditeljem ali voditeljico zadovoljai, zdaj pa išči aovih udov, da bo roža popolaa ia zares živa? Pri tej nadbratovščiai pa ai aobeae takih zaprek, duhovae dobrote so pa ravao tolike, kakor je razvidao na podobici, katero vsaki ud prejme. Kako lepo se zamore ta aadbratovačiaa razcvesti, videlo ae je rožeakraaako aedeljo dae 7. oktobra v Sevaiei. Že pri 1. ia 2. av. opravilu so preč. gg. miaijoaarji v živem do srca segajočem govoru rožeakraaako mater božjo častiti ia ver= aike, ki so obairao Sevaiško cerkev do zadajega kota aapolaili, močao gaaili; a popoldne pri 8klepai pridigi ao ljudje glaaao ibtili in tako rekoč v solzab plavali, ko ao časteli gospod Macur aa prižaico stopili ia z močaim glasom, do živega segajočimi besedami aas Mariji devici priporočevali. Vsacega oko je bilo solzao. Marsikateri grešaik, ki je ravao poprej v dolgi spovedi svojo revao dušo v krvi Jezuaovi do čiatega opral. je prelival zdaj aolze veaelja, o katerih veliki spokoraik av. Avgustia govori: ,,Bolj sladke ao aolze pokore, kakor veaelje v gledališčib;" ia zares ima spokoraik za aladko tolažilo besede av. piama: ,,Povem vam, da bo večje veaelje v aebeaih aad eaim grešaikom, kateri ae apokori, kakor aad devet ia devetdeseterimi pravičaimi, kateri aepotrebujejo pokore." (Luk. 15, 7.) Po tem govoru ao se vai udje aadbratovščiae av. rožaega veaca vratili v procesijo ter so prižgali vaak svojo blagoslovljeao avečo. S prižgaaimi svečami ia molki v rokah smo ae po cerkvi v procesiji premikali, lavreataaske litaaije prepevaje. Procesija je bila podobaa gorečeam morju, kajti okoli tisoč udov šteje v v Sevaiški fari ta bratovščiaa ia skoraj so se vsi s prižgaaimi avečami te procesije vdeležili. Ob gotovo je tedaj asmiljeaa raati božja z veseljem aa ajeae častilce gledala ia rada pozabila vseh oakruajeaj, katere jej povzročujejo 3ovražaiki ajeai. Drugi aavzoči veraiki, ki aiao udje te bratovščiae, vidijo tako sijajai sprevod ter so žalostao gledali; marsikateremu so solze v očeb priigrale, ia tesao mu je pri srcu pribajalo, češ, zakaj aiaem tadi jaz ud te lepe bratovščiae, gotovo bi preblažeaa Marija devica vei-je veselje imela aad meaoj. Ia glej sklep je bil atorjea, stopiti v bratovšciao. Zdaj ae število udov od dae do dae maoži. Z zabvalao peamijo je bila tridaevaica koačaaa. V poaedeljek pri odhodu čč. gg. miaijonarjev, veraiki ao žaloataim arcem za ajimi gledali, kajti težko jira je zopet loceaim biti od tako gorečib pridigarjev, tako mrljivih spovedaikov ia tako aesebičaih božjih služabaikov. Vai pa kličemo za ajimi: Bog v svetib aebeaih jim poplati ajih trud! Bog povrai pa tudi aašemu prečaatitemu goapodu žapaiku, ki toliko za župljaae žrtvujejo, da aam takolepo sloveaaoat oskrbijo, obraai jib še mnogo let zdravib ia krepkib, kajti prepričaai smo, da so za aaš blagor uaeti ia da bodo pri prvi priložaosti priljubljeae aam misijoaarje zopet povabili.