230 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions Matjaž Grahornik: Zapuščinski inventar po Janezu Jakobu grofu Khislu iz leta 1690. Maribor: P okr ajinski ar hi v Maribor , 2019, 256 str ani. Pr ed nami je monogr afija zgodo vinarja Matjaža Gr ahorn ik a, ki je k ot mla - di r azisk o v ale c zaposlen na Zgodo vinsk em inštitutu Milk a K osa ZR C S AZU in se primarno ukv arja z r azisk o v anjem zemljišk o-poses tne in socialne podobe (Spodnje) Štajersk e v okviru nek danje habsburšk e monar hije med 16. in 18. st oletjem. Knj ižno delo Zapuščinski inventar po Janezu Jakobu grofu Khislu iz leta 1690 , ki je izšlo v t okr atnem 44. zv ezk u Gr adi v a za zgodo vino Maribor a, je t or ej s podr očja njego vih primarnih znanstv enih r azisk a v in pr edsta v lja kritič - no izda jo izr edno zanimi v eg a zgodo vinsk eg a vir a, ki zelo podr obno os v etljuje pr emoženje r odbine Khisl v Mariboru in njego vi ok olici. A vt or je monogr afijo r azdelil na v eč v sebinskih pog la vij. Na začetk u nas a vt or u v ede v obr a vna v ano pr oblematik o t er nas opozo ri na upor abljene okr ajša v e in opombe, na k at er e je tr eba biti pozo r en pri br anju t e kritične izdaje vir a. Pri t em dosledno opozori na dejstv o, da se je ob nastajan ju t eg a znanstv eneg a dela pok azala v elik a pr aznina na podr očju r azisk a v zapuščinskih in v entarje v plemiških r odbin na Spodnjem Štajersk em. In tu lahk o br ez v elik eg a pr etir a v anja zapiše mo, da je a vt or med pr - vimi zaor al v t o izr edno pr ostr ano in v v ečini slabo r azisk ano polje spodnješta - jersk e zgodo vine. Za br alca so izr edno k oristne tudi opombe v drugem pog la vju, kjer je najpr ej r azloženo, da gr e pri t ej kritični izdaji vir a za njego v o tr anskrip - cijo in ne tr anslit er acijo. Ustr ezno so pojasnjene tudi v se r azlik e pri zapiso v anju nek at erih čr k in besed, ki so v originalu zapisane dru g ače k ot v sedaj izdani knjigi. T u je a vt or ubr al pr agmatično pot v želji približati v sebino zapuščinsk eg a in v entarja tudi tistim sk upinam br alce v in r azisk o v alce v , ki jim star ejše oblik e nemšk eg a jezik a niso r a vno blizu. Za laičneg a br alca bi bila upor aba nek at erih takr atnih oblik zapisa mot eča, k ar bi ut egnilo pri v esti do napačneg a r azume v a - nja nek at erih delo v v sebine zapuščinsk eg a in v entarja. Smiselno je tudi, da se je a vt or zar adi lažjeg a r azume v anja odločil, da je besede, ki so jih k onec 17. st o - letja pisali ločeno, zapisal v nemški obliki, ki je v r abi danes. V seznamu kr atic nam a vt or podaja njiho v o smiselno in u v elja v ljeno okr ajša v o v nemšk em, latin - sk em in slo v ensk em jezik u. V četrt em pog la vju nam a vt or približa zgodo vino r odbine Khisl, ki se ji je v 16. st oletju uspelo iz klasične tr go v sk e družine v Ljubljani po vzpeti med kr anjsk o deže lno plemstv o. Že leta 1571 so posedo v ali hišo v Gr adcu in od leta 1575 tudi gospostv o Spodnji Maribor , ki so g a imeli sprv a v zak upu, leta 1620 pa so postali njego vi lastniki. Njiho v a sposobnost pa se ni odr ažala samo v opr a - v ljanju r aznih deželno-knežjih služb in k opičenju pr emoženja, ampak tudi v nji - ho vi podpori umetnosti in g lasbi. V r hunec je r odbina na Štajersk em doži v ela, k o je bila za časa Janeza Jak oba gr of a Khisla 14. mar ca 1623 po vzdignjena v drža vni gr of o v ski stan z nazi v om – gr ofje K oče vja, bar oni F užin in gospodje Ma - ribor a. P o t em daljšem zgo do vinsk em orisu nas a vt or v nadalje v anju popelje sk ozi zapuščinski in v entar po Janezu Jak obu gr ofu Khislu, ki je bil sesta v ljen 29. mar ca 1690 in zajema pr emoženje Khislo v v njiho vi hiši v Gr adcu, združeneg a gospostv a Zgornji in Spodnji Maribor , gospostv a Betna v a, posestv a Mikla vž t er pr emoženje gospost e v Hainf eld in F armgr aben na a v strijsk em Štajersk em. P omembnost obja v e t eg a zapuščinsk eg a in v entarja se najpr ej k aže sk ozi listine, ki jih je Janez Jak ob Khisl hr anil v s v oji hiši v Gr adcu in drugih gr ado vih. Ti kr atki r egesti listin so zelo pomembni za podr obnejše r azume v anje, k ak o so Janez Jak ob in njego vi pr edhodniki upr a v ljali s v oje pr emoženje. Hkr ati pa lahk o iz njih izbrsk amo izr edno dr agocene zgodo vinsk e podatk e, tak o da tv orijo soli - dno bazo za njiho v o isk anje v domačih in tujih ar hi vih, če so se v eda originali li - stin sploh še ohr anjeni. Izr edno zanimi vi so podatki o knjig ah, ki jih je posedo v al Janez Jak ob Khisl. V ečina jih je bila v nemšk em jezik u, nek aj pa tudi v fr ancosk em 231 Letnik 43 (2020), št. 1 in latinsk em. P osebno zgodo vinsk o vr ednost imajo za širši nabor r azisk o v alce v podatki o or ožju, oblačilih, slik ah, pohištvu, zalog ah vina, pr edmetih iz zlata in sr ebr a, medenine, bakr a, k ositr a, ploče vine, železa in usnja. V ta sklop lahk o u vrstimo tudi t esarsk o, k o v ašk o, sodarsk o in vrtno (poljedelsk o) or odje. T u se odpir a horizont šir okih možnosti za r azlične zgodo vinsk e in int er disciplinarne r azisk a v e, ki bodo dale odgo v or e na št e vilna vpr ašanja, zak aj so določena or odja in pr emičnine upor abljali, mor da celo, kje so jih izdelali, od k od u v ozili, s k at e - rimi deželami so imeli Khisli posledično stk ane tr go v sk e in druge po v eza v e it d. Monogr af sk a publik acija Zapuščinski inventar po Janezu Jakobu grofu Khislu iz leta 1690 pr edsta v lja pomemben a vt orje v prispe v ek k natančnejš emu pozna v anju zgodo vine zgor njeg a in spodnjeg a mariborsk eg a gr adu t er njune opr eme ob k oncu 17. st oletja. Enak o t ežo ima t o njego v o delo za pozna v anje zgodo vine gospostv a Betna v a, posestv a Mikla vž in drugih posesti Jak oba Janeza gr of a Khisla na Štajersk em. V sek ak or je omenjeno znanstv eno delo izr edno k oristno br anje, ki bo zelo zanimi v o ne samo šir ok emu kr ogu r azisk o v alce v in študent o v iz r azličnih znan - stv enih disciplin, t em v eč bo v šečno tudi laičnim ljubit eljem zgodo vine. P otr ebe po r azisk a v ah plemiških zapuščinskih in v entarje v so v slo v ensk em zgodo vino - pisju v elik e in na t emelju nadaljnjih k or ak o v v t ej smeri bomo lahk o odločno odrinili na od prt o polje medsebojnih primerja v bi v anjsk e k ultur e v r azličnih slo v enskih gr ado vih in d v or cih. S t em bi prišli do spoznanj, k ak šna je bila bi v anj - sk a r azlik a med plemiškimi r odbinami iz vrst višjeg a ali visok eg a plemstv a t er tistimi iz vrst sr ednjeg a in nižjeg a plemstv a. Ob k oncu v elja a vt orja spodbuditi, da bi s s v ojim znanstv enim delom na t em podr očju nadalje v al in zaor al še k a - k šno br azdo v t o šir ok o polje slo v ensk e zgodo vine in k ast elologije. dr . Vink o Skit ek David Petelin: Živeti v socialistični Ljubljani: mestno življenje v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni. Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, 2019, 402 str ani. K onec leta 20 19 je pri Zgod o vinsk em ar hi vu Ljubljana izšla monogr afi - ja dr . Da vida P et elina Ži v eti v socialistični Ljubljani: mestno ži v ljenje v prvih d v eh desetletjih po drugi s v et o vni v ojni, ki je let ošnjeg a f ebruarja ug ledala dru - go dopolnjeno izdajo. A vt orje v prv enec je nek olik o pr edelana in dopolnjena dokt orsk a disertacija, ki jo je zago v arjal julija 2016 na Oddelk u za zgodo vino Filozof sk e f ak ult et e Uni v er ze v Ljubljani. Knjig a sk upaj z v semi dodatki, k ot so spr emna beseda, priloge, kr aje vno, stv arno in imensk o k azalo, t er bog atim f ot ogr af skim gr adi v om iz Muzeja no v ejše zgodo vine Slo v enije, Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, Muzeja športa in Slo v ensk eg a etnogr af sk a muzeja obseg a 402 str ani. Ur edila jo je Dunja Mušič, r ecenzenta pa sta bila zgodo vinarja dr . Jurij Hadalin in dr . Aleš Šaf arič. Naslo vnico z močno r dečo obr obo kr asi f ot ogr afija priljubljeneg a »fičk a« pr ed sk or aj dok ončanimi no vimi bloki v Sa v sk em naselju, ki simbolično nak azuje t ematik o in obdobje monogr afije. T a, k ot je že r azvidno iz naslo v a, obr a vna v a zgodo vino Ljubljane od leta 1945 do leta 1965, s poudar - k om na celostnem zgodo vinsk em prik azu t eg a obdobja in njego v em doži v ljanju sk ozi oči takr atnih pr ebi v al ce v . K ot poudari že sam a vt or , sicer Ljubljančan, ki sanja in ži vi t o mest o, zgodo vino slo v ensk e pr est olnice obdelujejo št e vilne pu - blik acije, a še v edno obstajajo »bele lise«, pr ed v sem pa manjk a t emeljno delo, ki bi na enem mestu zajelo njeno bog at o zgodo vino. T a knjig a t e vrzeli r esda ne zapolnjuje v celoti, dodaja pa en k amenček v njen moz aik in nak azuje smer , v k at er o bo tr eba kr eniti, da bomo dobili zgor aj omenjeno delo.