7ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Akademik JANKO PLETERSKI – osemdesetletnik
[e kot {tudent sem z ob~udovanjem spremljal
svoje akademske u~itelje, zlasti pokojnega prof.
Boga Grafenauerja, ki so ob razli~nih prilo‘nostih
– zborovanjih slovenskih zgodovinarjev, znanstve-
nih sre~anjih, razli~nih strokovnih razpravah ali ob
jubilejih vidnih posameznikov – sintetizirali do-
gajanja oz. celovito povzemali strokovne opuse
znanstvenikov. To je v Zgodovinskem ~asopisu sto-
ril ob sedemdeseti obletnici dana{njega jubilanta
prav prof. Grafenauer. Ko sam deset let kasneje
stojim pred tak{no nalogo, se {ele prav zavedam,
kako te‘ko je na nekaj straneh zapisati vse tisto,
kar je v desetletjih ustvaril kolega in prijatelj Janko
Pleterski in {e te‘je bralcu predstaviti pomen njego-
vega dela – ne samo v zgodovinopisju. Pa vendar
sem se lotil tega dela…
Prof. Grafenauer je svoje pisanje o Janku Ple-
terskem ozna~il kot »neobi~ajni zapis«. Naj mi
bo dovoljeno tudi moje pisanje tako ozna~iti. Saj se ne bom – kot bodo morda nekateri meni-
li, da se ob taki prilo‘nosti spodobi – spopadel z analizo njegovega strokovnega dela, kar je
bilo ‘e kar nekajkrat storjeno, pa~ pa bom dal zapisu nekoliko bolj kot navadno, osebno noto.
S profesorjem Pleterskim imava namre~ kar nekaj sti~nih to~k in podobnosti ter nemalokrat
mi je bil strokovni vzor. To pa seveda ne pomeni, da gre pri tem za nekriti~no posnemanje
starej{ega kolega, temve~ gre za spo{tovanje njegovega umirjenega a odlo~nega, ostrega a ne
‘aljivega, strokovno utemeljenega a nikoli politikantskega, na~elnega in ne po vetru
spreminjajo~ega se, na~ina strokovnega in {ir{ega komuniciranja.
Janko Pleterski sodi med najpomembnej{e slovenske zgodovinarje. [e posebej za sloven-
sko in jugoslovansko zgodovino 19. in 20. stoletja. O zadnjih dveh desetletjih njegovega
znanstveno-strokovnega in publicisti~nega ustvarjanja govori bibliografija kolegice Nata{e
Stergar. Rodil se je 1. februarja 1923 v Mariboru, maturiral pa je v Ljubljani. Ko smo se
neko~ zgodovinarji pogovarjali o njegovem vzorniku in pristnem prijatelju akademiku Franu
Zwittru, smo z leve strani poslu{ali tudi neupravi~ene kritike nanj. O~itali so mu namre~, da
je bil vseskozi liberalec. Janko Pleterski je o~itke zavrnil z enostavno vendar u~inkovito
ugotovitvijo, nad katero so se tudi kritiki zamislili. Dejal je nekako takole: »Seveda je bil
liberalec, a v zgodovinskih trenutkih se je znal pravilno odlo~iti«. [lo je seveda za ~as druge
svetovne vojne. Tudi profesor Pleterski se je znal tedaj pravilno odlo~iti. Zavoljo pripadnosti
slovenskemu uporu proti okupatorju je bil ‘e leta 1941 zaprt, italijanski okupator ga je leta
1942 obsodil in poslal v kaznilnico v Alessandrijo, po vrnitvi iz zapora konec leta 1943, se je
poleti 1944 pridru‘il NOV. To je determiniralo tudi njegovo ‘ivljenjsko pot v prvih letih po
vojni, pa tudi kasneje. Najprej ga je vodila pot na diplomatsko {olo beograjskega ministrstva
za zunanje zadeve, ki jo je kon~al leta 1947 in se v zunanjem ministrstvu tudi zaposlil. Tam
8 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
je bil {e najbolj povezan s problematiko pogajanj za sklenitev Pogodbe o Avstriji in tudi to
dejstvo je usmerjalo njegovo nadaljnje strokovno zanimanje in znanstveno-raziskovalno dejav-
nost. Leta 1951 se je vrnil v Ljubljano in skoraj {tiri leta deloval kot novinar. Med leti 1953
in 1957 {tudiral zgodovino na FF in leta 1963 tu doktoriral na temo »Narodna in politi~na
zavest na Koro{kem. Narodna zavest in politi~na orientacija prebivalstva slovenske Koro{ke
v letih 1848-1914«. Leta 1954 se je zaposlil na In{titutu za narodnostna vpra{anja, na od-
delku, ki se je ukvarjal s polo‘ajem Slovencev v Avstriji. Tu je ostal do leta 1970, ko je pri{el
na Filozofska fakulteto in na njej ostal vse do upokojitve leta 1982. V tem ~asu je bil profesor
za slovensko zgodovino in zgodovino jugoslovanskih narodov 1879-1918, v letih 1979–1981
je bil dekan FF, leta 1989 je bil izvoljen za dopisnega in leta 1993 za rednega ~lana SAZU. Za
razumevanje njegove ‘ivljenjske poti pa je nujno navesti, da je bil Janko Pleterski v ~asu
»sestopa z oblasti« v letih 1986-1989 tudi ~lan CK ZKS in v letih 1988–1990 ~lan predsed-
stva SRS.
Glavno strokovno tori{~e Janka Pleterskega je raziskovanje narodnega vpra{anja v njego-
vem naj{ir{em pomenu. Zagotovo je eden najbolj subtilnih poznavalcev te problematike pri
nas, cenjen tudi v tujini. Spremljal jo je tako v znanstveni teoriji, kot tudi v politi~ni praksi.
Samo o problematiki koro{kih Slovencev, ki se ji je zavezal ‘e v doktorski disertaciji, je
napisal ve~ kot sedemdeset knjig, razprav in ~lankov. Danes je nesporno najve~ji poznavalec
teh vpra{anj med slovenskimi zgodovinarji. Vsak zgodovinar, ki se ‘eli seznaniti s to tvarino,
bi moral prebrati vsaj njegovo zadnjo knjigo o teh vpra{anjih: »Avstrija in njeni Sloven-
ci:1945-1976«, Ljubljana 2000. Podobno kot pri koro{kem/avstrijskem slovenskem narodno
manj{inskem vpra{anju, je tudi med najve~jimi poznavalci tako imenovanega jugoslovan-
skega gibanja pri Slovencih in njihovega odnosa do jugoslovanske dr‘ave. Od srede osemde-
setih let pa se je, skladno z dru‘beno politi~nim polo‘ajem v dr‘avi, vedno {ir{e in vse bolj
poglobljeno ukvarjal z jugoslovanskim in slovenskim narodnim vpra{anjem in s tem poveza-
nim odnosom do razrednega. V tem pogledu je, kljub novim dognanjem in kritikam, {e ved-
no temeljno delo za razumevanje teh vsebin njegova monografija iz daljnega leta 1971 »Prva
odlo~itev Slovencev za Jugoslavijo«, Ljubljana 1971. Zagotovo pa pomeni pomembno pre-
lomnico v njegovem zadevnem prou~evanju knjiga »Nacije, Jugoslavija, revolucija«, ki je v
srbohrva{kem jeziku iz{la leta 1985, kasneje pa {e v sloven{~ini in makedon{~ini. Z njo ni
po‘el le veliko pohval in bil nagrajen s takrat presti‘no NINovo nagrado, temve~ je bil de-
le‘en tudi zamer s strani velikosrbske znanstveno-politi~ne javnosti. ^eprav je prepri~an v
pozitivnost izvirne jugoslovanske ideje, namre~ nikakor ni nekriti~en do deviantnih pojavov
njene realizacije od nastanka prve Jugoslavije do njenega razpada. Kot globinskemu pozna-
valcu etni~nih vpra{anj je Pleterskemu tuja vsaka oblika nacionalizma, tudi slovenskega.
Trezno postavlja zgodovinske trenutke v kraj in ~as nastanka ter jih vrednoti v zgodovinski
kontinuiteti. Po njegovem se zgodovina ni za~ela ne leta 1918, ne 1945 in ne 1991. Zato je
njegovim kritikom vedno znova te‘ko.
Znanstveni opus Janka Pleterskega je zelo obse‘en, preko 400 bibliografskih enot. Je
torej eden tistih slovenskih zgodovinarjev, ki na osnovi trdega arhivskega dela, pi{ejo zgodo-
vino. Vsaka njegova interpretacija zgodovinskega dogajanja temelji na analizi govorice vi-
rov in ne na v{e~nosti. Jezik, v katerem nagovarja bralca je v~asih zahteven, a razumljiv. Iz
njegovih del veje {irina, za katero sodim, da ne izhaja samo iz znanstvene erudicije, temve~
si jo je pridobil tudi v ~asu novinarstva, ter govorica, ki jo zgodovinar obvlada le, ~e upo{teva
dognanja zapisana v literaturi drugih sorodnih strok – sociologije, politologije, ekonomije…
Interdisciplinarnost v delu zgodovinarja in zgodovino kot naj{ir{o dru‘boslovno znanost
dojema, tako se vsaj spominjam njegovih besed izpred desetletij, kot nujnost upo{tevati do-
gnanja drugih sorodnih ved in ne kot hegemonsko obvladovanje dru‘boslovja in humani-
D. NE]AK: AKADEMIK JANKO LETERSKI – OSEMDESETLETNIK
9ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
stike. To zadnje ni bilo ravno tuje celo najvidnej{im predstavnikom slovenskega zgodovino-
pisja.
Ne samo diplomatski za~etki njegove kariere, temve~ predvsem prepri~anje, da je treba
aktivno delovati za spreminjanje stvarnosti ter spoznanja iz zgodovine slovenskega naroda,
so ga v prelomni drugi polovici osemdesetih let, pripeljala v sam vrh takratne slovenske
politike. Tudi njegova zasluga je torej, da je pri{lo do »sestopa z oblasti«, ki je Sloveniji
prihranil marsikatero hudo zgodovinsko izku{njo. Janko Pleterski je verjel v izvorno jugo-
slovansko idejo, toda pri tem ni nikoli pozabljal ali potiskal ob stran slovenskih interesov. Ko
je v burnih ~asih propada jugoslovanske dr‘avne tvorbe in porajanja nove, samostojne Slove-
nije javno opozarjal, da demokracija in samostojnost sami po sebi {e ne bosta prinesli tudi
spremenjene politike sosednjih dr‘av do Slovenije in Slovencev, so ga proglasili malodane
za sovra‘nika slovenske dr‘ave {t. 1. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da je imel prav. Zgodo-
vinarji sicer ne moremo napovedovati bodo~nosti, lahko pa iz zgodovinskih izku{enj predvi-
devamo, kako se bodo stvari razvijale. In pri~akala nas je le nekoliko omiljena italijanska in
avstrijska politika do Slovencev, kot smo jo poznali iz zgodovine. Morda bo do~akal, da mu
bo kdo od tedanjih kritikov celo priznal, da je imel prav.
Ne vem, ali lahko zapi{em, da se je na{ jubilant v zadnjem ~asu vrnil k svojemu najljub{emu
~asu ob koncu devetnajstega stoletja in okoli prve svetovne vojne. O tem govori objava ob-
se‘ne, 500 strani dolge knjige »Dr. Ivan [u{ter{i~, 1863-1925: pot prvaka slovenskega
politi~nega katolicizma«, Ljubljana 1998. Tudi ta knjiga je tako kot vse njegove druge mo~no
odmevala v slovenskem znanstvenem prostoru. Mlaj{i kolegi so jo sprejeli s kritikami in
pohvalami. Toda njegovega dela ni {e nih~e presegel. Morda pa moja prej zapisana trditev
sploh ne dr‘i. Le pet let prej je namre~ Janko Pleterski izdal knjigo s pomenljivim imenom
»Senca Ajdovskega gradca:o slovenskih izbirah v razklani Evropi«, Ljubljana 1993, dve leti
kasneje pa ‘e omenjeno knjigo »Avstrija in njeni Slovenci 1945–1976«. Torej je tudi v zad-
njih letih ostal zvest svojemu ~love{kemu in znanstvenemu habitusu vsestransko anga‘irane-
ga slovenskega izobra‘enca – zgodovinarja. Ni se odrekel nobenemu svojih znanstvenih in-
teresov in ploden je, kakor vedno. Ni razloga, da ne bi verjel, da bo tudi poslej tako.
Prof. Janko Pleterski ni bil nikoli moj profesor. Z novinarstvom je glavno poklicno zaklju~il
‘e kmalu po mojem rojstvu in desetletja prej preden sem v tem poklicu nekaj let deloval tudi
sam, z In{tituta na narodnostna vpra{anja je od{el, dobro leto pred tem, ko sem tja pri{el sam.
Bil je dekan FF ko sem leta 1980 na fakulteto pri{el kot docent. In vendar gre za ~loveka in
zgodovinarja, od katerega sem se veliko nau~il. Ne samo iz njegovih del.
Kljub njegovi zanimivi in razgibani ‘ivljenjski poti je Janko Pleterski zame v prvi vrsti
vrhunski strokovnjak – zgodovinar. Raziskovalec slovenske in komparativno jugoslovanske
ter {ir{e evropske preteklosti. Eden tistih v slovenskem zgodovinopisju, ki, kot je zapisal
prof. Grafenauer pred desetimi leti, ve, »da zgodovina (kot priroda) »ne dela preskokov«
(non facit saltus)« . Zaveda se pomembnosti zgodovine in zgodovinarjev za sedanjost ter s
svojo {irino, daje v zgodovinopisju mesto dognanjem tudi drugih ved. Ostaja to, kar je bil,
zvest svoji preteklosti ter obenem dojemljiv in razumevajo~ za vse kvalitetno novo.
V pri~akovanju njegovih novih del mu ob jubileju ‘elim {e mnogo uspe{nih let.
Du{an Ne}ak