ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 3 . 449—456 449 ZAPISI I g o r G r d i n a OBSEG BOSENSKE DRŽAVE ZA BANA KULINA Vprašanje obsega bosenske srednjeveške države za bana Kulina — ki je vladal od najkasneje 1180. do vsaj 1203.1 leta in ki zasluži svetovno pozornost ter znameni­ tost po svoji listini, s katero je uzakonil podkupovanje (vsaj možnost takega početja) svoje osebe od Dubrovčanov, trgujočih po njegovem vladarstvu2 — je spričo redkih sočasnih tozadevnih virov precej težavno, vendar pa nikakor ne nerešljivo, čeprav zgodovinarji zelo različno zarisujejo meje oblasti omenjenega imetnika. Sporna pod­ ročja so: Sol, Usoda, Spodnji kraji, Rama in ozemlje v kolenu Drine pri Srebrenici. Z izjemo poslednjega je starejše mnenje, razvidno recimo iz prvega zvezka Vojne enciklopedije,3 vsa pripisovalo podložnosti banu Kulinu. Sima Cirković, znan in pri­ znan strokovnjak za zgodovino bosenske fevdalne države, je zadnje čase, potem ko je svoje nekdanje dni podpisal članek o srednjeveški Bosni v že omenjenem enciklope­ dičnem podvigu (in se torej tudi očitno s tam zarisanim, zgodbo fevdalne bosenske zgodovine zadevajočim zemljevidom strinjal), svoje stališče do tu obravnavanega problema spremenil: v t. i. jugoslovanski (v resnici le hrvaški) izdaji Timesovega atla­ sa svetovne zgodovine4 je na strani 303 čisto spodaj njegov zemljevid srednjeveških bosenskih razmer. Za Kulinov čas je dežela — glede na prej — dramatično zmanj­ šana; je brez Soli, Usore, Spodnjih krajev in Rame, le na vzhodu se ji kot obliž na vse te hude izgube prileplja drinski ovinek. Poglejmo, ali je Ćirkovićevo spreobrnje­ nje v misli o obsegu Kulinove oblasti upravičeno! Razmislek začenjamo pri Soli in Usori, in sicer v letu 1239., ko vojvoda slavonski, Koloman (Kälmän), daruje bosenski škofiji nekaj ozemlja svoje pokrajine, torej na levem bregu Save.5 Nič pa na desnem, na katerem se očitno že tedaj začenja, gledano s severa, bosenska škofija, saj je že 1236. v Usori izpričan Sibislav kot eden izmed vladarjev v bosenski (!) škofiji.* Kolomanova daritev torej nikakor ne ustvarja en­ klave bosenske škofije sredi ozemlja drugih, temveč samo podaljšuje pristojnost bo- senskega škofa proti severu na čvrsto katoliško področje, kamor se po neuspešnem zidanju osrednje cerkve njegove škofije v župi Vrhbosna tudi preseli njegov sedež (1252.). In naprej, oziroma časovno nazaj: kako bi bosenski škofiji oripadali Sol in Usora, če bi ti dve pokrajini ne bili tudi pod posvetno Bosno svoje čase. se_ reče: če bi pravoslavnemu Bizancu kot posvetnemu oblastniku na omenjenem področju neoo- sredno sledili nadvse katoliški Ogri? Samo posvetna Bosna more cerkveni zagotoviti Sol in Usoro: ker je bosenska škofija pač pristojna za krščansko vernost v bosenski posvetni oblastni enoti. Neurejena kot je,7 se omenjena škofija izven bosenske bano­ vine nikakor ne more uveljavljati kot obdelovalec božjega vinograda; toliko manj bi ji to vlogo zaupali — sicer posvetni, a za sveto katoliško vero zelo zelo zavzeti — Ògri, če bi le imeli kaj besede v obeh prizadetih pokrajinah neposredno po tem. ko sta bili rešeni oblasti Romejcev. Se posebej zato ne, ker je Bosna skupaj s svojo ško­ fijo v katoliškem svetu versko sumljiva, če ne že kar krivoverska, vse od 1199. leta.8 1 Nada Klaić pokoplje Kulina že »nekje 1202. leta« (Povijest Hrvata u razvijenom srednjem vijeku, Zagreb 1976, str. 462) ; vendar je mož vsaj še aprila 1203. med živimi, kakor dokazuje prisega z »Bolinega Poila«, pri kateri je ban Kulin osebno navzoč (T. Smičiklas. Codex diplo­ m a t i c s regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae [dalje CD] Ш, Zagreb 1905. 24, 25). 2 ». . . v'si dubrov'čane kire hode po moerau vladaniju tr'gujuke g'dê si k'to noke krêvati sode si kto mine pravov vêrov' i pravym' sr'(d')cem' dr'žati e bez' v'sakoe zleđi raz'vê što mi k'to da svojov' volov' poklon' (!) . . .« (F. Miklosicn, Monumenta Serbica spectantia historiam Serbiae Bosnae Raausii. viennae 1858. dokument št. 1). 3 Vojna enciklopedija I, Beograd 19702, 765, zemljevid z naslovom Bosanska feudalna dr- žava. 4 The Times Atlas svijetske povijesti, Dopunjeno izdanje za Jugoslaviju. Ljubljana—Zagreb 1986. V kniigi Nađe Klaić o Hrvatih v visokem in poznem srednjem veku je na 476. strani zem- Hevid bosenske dežele, ki ga takisto ima na vesti Sima Cirković. in ki je po podobi praktično enak onemu s 303. strani prej navedenega atlasa, vendar je v legendi nekoliko drugačen — in to ga dela sprejemljivejšega, se reče: manj zgrešenega, čeprav še vedno ne ustreza dejanskemu stanju, namreč: Bosna brez Soli. Usore. Spodnjih krajev in Rame (a s kolenom Drine) je zapi­ sana letu 1322.: za tedaj zadeva skoro drži. le Spodnje kraje in Ramo bi ji še bilo treba priri- sati. 5 CD IV. 94: Anto Babić, Iz istorije srednjovjekovne Bosne, Sarajevo 1972. 253. " CD IV. 15. 7 Nien škof celo latinski ne umeje — A. Babić. n. d., 239. 8 Gre za Volkovo (Vl'k') prijavo Kulina rimski kuriji — A. Babić. n. d.. 238 in sledeče. Klaićeva sicer razlaga, da je papež verjetno podvomil o Kulinovi pravovernosti že 1180. leta ob prvi omembi tega bosenskega bana in zato od njega tedaj tudi terjal kunjih kož kot znak spo- 450 т- ORDINA : OBSEG BOSENSKE DRŽAVE ZA BANA KULTNA Tako rimski paDež 1225. hvali kaloškega nadškofa, ker ta kani izgnati »hereticos de Bosna. Soy et Wosora«.9 Tudi Andrei, kralj Ogrski, drugi svojega imena, tedai da- ruie omeniene tri pokrajine omenjenemu nadškofu,10 s čemer se začne niih istočasno orehajanje izood pristojnosti dubrovniškega nadškofa, ki se 1247. konča s DODolno zmago pristojnosti Kalocse nad njimi — prostorsko predstavljajočimi bosensko ško­ fijo. Da je vsaj Usora svoje čase pripadala bosenski državi, je dokaz tudi v tem, da je v nji oblastnik — najverjetneje sicer pod ogrskim patronatom, a vendarle: oblast — 1236. knez Sibislav. ki je sredi nevernega ljudstva ohranjal čistočo (seveda kato­ liške'» vere:1 1 omenjeni Sibislav je namreč izpričan kot sin bosenskega (!) bana Šte­ fana.12 Če bi za banovania Štefanovega Usora ne bila pod bosénsko banovino in bi torei ш-ÌDadala Ogrski, bi Sibislav generacijo pozneje nikakor ne mogel biti usorski knez: oziroma bi to lahko bil le kot katoliški pribežnik iz krivoverske Bosne, ki bi mu Oari dali zavetie in oblast v obmejni Usori: toda pri takšnem scenariju bi on bil njihov oretendent na bosenski oblastni stolček (saj je bana bosenskega sin), ne na voi­ voda Kolnman. ki ie to v resnici1 3 — celo brez kakršnihkoli iz urednikov izhajajočih nravic zahtev DO Bosni! Seveda ori vsei stvari ostaia skrivnostno razmerie med bo- senskim banom Matejem Ninoslavom. Sibislavovim sodobnikom, in samim Sibisla- vom. sai ie sled.nii s svojim izoričanim sinovs+vom banu bosenskemu. Štefanu, vsai notencialni dedič bosenske banovine: videti pa je. da Ninoslavu ni nikakršen tekmec. Slej ko prej ima Ninoslav, ban' bosn'ski veliki.14 konkurenco zgolj v vojvodu Kolo- manu. in še ta odoade v začetku štiridesetih let (XIII. stoletja), ko je oblastnik sla­ vonski ubit od Tatarov. Tako se torej ne moremo izogniti sklepu, da je pod Štefanom, banom bosenskim generaciio nred Sibislavom (in seveda tudi Ninoslavom). Bosna Usoro vsekakor ob­ segala. Ker pa ni znano, in konec koncev tudi ne mogoče, da bi si jih priključila šele za banovanja omenjenega Štefana (kajti bosenski ban Štefan ni kak mogočen vladar, znan nam ie le iz omembe, da je Sibislav njegov sin: tudi Ninoslav se pri izdaji svoje nrve listine Dubrovčanom navezuie nenosredno na Kulinov čas.1 ' čeorav temu sledi "red niegovim vsai še Štefanov!), je soditi, da jih je le-ta podedoval od nredhodnika. oziroma Dredhodnikov. med katerimi je vsekakor najvidnejši in najmočnejši Kulin. o čemer nričajo njegova samozavestna listina in dva epigrafska napisa.16 medtem ko o drugih banih bosenske dežele pred Ninoslavom vemo komaj kaj več kot ime (Borič. Štefan). Sicer pa pripadnost Usore (in Soli) Kulinovi Bosni ni nič neverjetnega: mogočni ban menda vojaško deluje v (glede na osrednjo Bosno, ki je nedvomno njegova baza) severovzhodni smeri, v kateri sta tudi Sol in Usora. »egd/a гЛ/êni kučev'sko zagn- rie-«.17 Zelo verjetno je. da Kulin v homatijah po smrti romejskega cesaria Manuela T. Komnena. v času bizantinsko-ogrske vojne. Bosni zagotovi omenieni Dokraünl. ČP seveda ne orioadata že bizantinski Bosni, kar Da verjetno ne. sai bosenska oblastna pno+q nod raznimi nadoblastniki (Hrvatom Petrom Krešimirjem IV. in zetskim Srbom Bodinom) ne obsega Soli in Usore. ki sta tedaj pod Bizancem in torej v njegovem sistemu od Bosne že prej oblastno neodvisno organizirani. Ko pride Dod Manuelovim žezlom do pridružitve oblastne enote bosenskega imena Romeiskemu cesarstvu, ni razlogov, da bi omenjeni Komnen tam prejšnjo organizacijo bizantinske oblasti po­ štovanja sv. Petra (N. Klaić, n. d.. 456). Vendar stvari DO našem mnenlu ni razlagati tako: Ku- Hnu ie Doslan tudi blaeoslov. in to kar na daljavo: Teobald. papeški poslanec, se osebno niti ne notrudi k velikemu banu bosenskemu (N. Klaić. n. d.. 456). Ce bi bil Kulin osumlien kakšne vrive vere ali česa podobnega, bi se Teobald že moral osebno pritrudlti k niemu. saj mora uni­ čiti, »kar ie treba uničiti« in zasaditi, »kar Gospod veli zasaditi« (OD П. 168), ne pa 'kar na da­ ll'avo izročati blagoslova. Tista zahteva po kunjih kožah je pač samo terjanie znamenja prizna- vania paneštva in njegovi prvosti v zadevah (onega in tega) sveta tudi v Bosni: papeštvo pre­ prosto navezuje stik z nekom, ki se osvobaja jarma pravoslavnega cesarstva in se zatorej nave­ zuje na cerkveni zahod: zato pa mora ta nekdo (Kulin) dati kakšno znamenje spoštovanja sv. Petra. » CD III. 242. 243: Klaić, n. d.. 463. 10 Kar potrjuje seveda tudi rimski papež. CD m . 243; N. Klaić, n. d.. 462, 463. 11 Kakor med drugim beremo v CD Г7, 15. 12 CD IV. 15. 13 Njemu ie Bosna dodeljena — kakor je razvidno iz 465. strani navedenega dela Klaićeve. 14 Kakor se nadvse samozavestno imenuje v svoji prvi listini Dubrovčanom — F. Miklosich. n. d., dokument št. 30. ' 5 ». . . takom' sm' se kletv'ju klel' (az' rab' boži matêi) kakom' se e ban' kulin' klel' da hode vlasi svobodno ih' dobitk' tako kako su u bana kulina hodili bez' vse habe i zledi. . .« (Miklosich. n. d., dokument št. 30). ie prvega je obelodanil Ciro Truhelka. Nadpis Kulina bana. Glasnik Zemaljskog muzeja X. .^araievo 189S: drugega pa z združenimi močmi S. Bašlagić. F. Ibrahimpašić in Z. Kajmaković. Ćirilski nadnis iz doba Kulina bana. Naše starine 10/1965. 17 Ce je seveda takšno (Corovićevo) branje in razumevanje napisa na Kulinovi plošči pra­ vilno — o tem oh^irno v delu Pavao Anđelić. Reviziii čltania Kulinove ploče. GZM (Arneolo- si1a). Saraievo 1961. 237—308 in sledeče fotografije spomenika. Sicer zelo kritično razpoložena Nada Klaić snreiema Corovićevo branie napisa brez pridržkov, kakor je videti iz n. d.. 458. Ena­ ko dela na moč previdno tudi Sima Cirković v Istoriji srednjovekovne bosanske države. Beo­ grad 1964, 47. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 451 dirai, saj je tudi v na novo priključeni Bosni ne: le svoje ljudi (bolje: sebi privržene domače veljake) namesti na najpomembnejše tamkajšnje stolčke in je stvar pridru­ žitve ter uprave dežele urejena.1 8 Tudi Kulin začenja pod njegovimi zvezdami: če je v 1180., Manuelovem smrtnem letu, znan že v Bosni precej daljnem Rimu kot^ veliki ban bosenski,19 ni druge možnosti, kakor da je začel oblastnikovati kot njegov človek, saj ta bizantinski cesar na Balkanu vajeti vse do svojega konca ne popušča. Seveda pa to Kulina kot elastičnega in praktičnega politika ne ovira pri presedlanju v proti- romejski, Ogrom prijateljski ali celo zavezniški tabor po smrti omenjenega Bizan­ tinca, od katerega države si Bosna pridruži Usoro in Sol. Kulin je pač najprej svoj človek! Navsezadnje imamo še en posreden dokaz za pripadnost obeh spornih pokra­ jin Bosni že pred 1324. letom, ko ju (ponovno) osvoji bosenski ban Stefan II. Kotro- manić.2 0 Gre za najverjetneje ponarejeno potrdilo Bele IV., ki spravlja Sol, Usoro in Spodnje kraje pod pristojnost bosenskega bana — ta naj bi na omenjenih področjih daroval nekaj krajev bosenski škofiji, Bela IV. pa naj bi stvar potrdil.21 Kako bi naj ban bosenski storil kaj takega, če bi ne vladal nad temi kraji?! Potrdilo je sicer (ver­ jetno) res ponarejeno — če ni, toliko lepše za naše misli — in se darovanje pripisuje banu Naurzlausu, samó: očitno je ponaredek verjeten le, če daritev na omenjenih ozemljih izvede ban bosenski! Nekaj so bosenski bani, posvetni oblastniki Bosne, že imeli opraviti s Soljo, Usoro in Spodnjimi kraji še pred osvojitvijo prvih dveh v 1324. letu. in to v času, za katerega bi naj pričal uonaredek. v prvi polovici XIII. stoletja, nekako v dobi Ninoslavovi. Dobro, vemo, kako je za Ninoslava Sibislav pod ogrskim zavetjem oblastnikoval po usorski deželi, medtem ko se je Bosna sončila v gloriji ve­ likega bana Mateja . . . in torej Ninoslav vsaj po 1225. letu verjetno ni oblastnikoval na (solsko-)usorskem Dodročju22 niti kot kak vrhovni glavar, sai se zdi, da je ta oo- ložai tedaj že pripadal ogrskemu kralju.23 a vendar: izven prehudega dvoma se da­ ritev pripisuje Ninoslavu. Morda se zadeva nanaša na kak realen podatek iz časov, ko je Ninoslav še bil vrhovni glavar na prizadetem (solsko-usorskem) območju, torej Dred 1225.. če je v političnih kombinacijah kdaj računal na podporo katoliške cerkve in ii zategadelj tudi kaj daroval; morda je kaj takega kdaj na kakem pergamentu tudi bilo, čeprav je na potrdilu banovo ime skrotovičeno skoraj do nerazumljivosti in ie v tak dokument težko verjeti. Toda in vsekakor: nekaj je ponarejevalec že moral vedeti o preteklosti (Soli in) Usore. saj ie, kot že poudarjeno, daritev verjetna le. če se nrioiše bosenskemu vladariu. Nada Klaić domneva, da je bilo potrdilo darovnice Donarejeno v prvi polovici XIV. stoletja.24 Tedaj, od 1324., sta Sol in Usora pod Bo­ sno, toda prej, vse od Sibislavovih in Ninoslavovih časov nikoli! Vsaj še 1316. leta nrioadata severnosrbskemu kralju Dragotinu.25 Kdor bi ponarejal brez ooznavania oreteklosti omenjenih pokrajin, bi darovanje nekoč v preteklosti na njunem pod­ ročju že ne pripisoval bosenskemu banu, temveč morebiti kateremu srbskih vladar­ jev, saj so ti neposredni predhodniki oblasti Štefana II. Kotromaniča v Soli in Usori (pravzaprav je to le eden. Dragotin. toda nepoučeni te enkratnosti ne bi poznal), ali pa kateremu ogrskih kraljev, ki tudi živahno posegajo na zadevno področje. Vso prvo nolovico XIV. stoletja je vsak kolikor toliko zainteresirani kaj hitro lahko izvedel, da sta Sol in Usora šele od 1324. (spet) bosenski — ponarejevalec pa je vsekakor iz kroga zelo zainteresiranih, saj mora ponaredek'biti vsaj kolikor toliko verjeten; na neko vednost o že poprejnem pripadanju obeh prizadetih pokrajin Bosni se je pona­ rejevalec že moral ODirati, čeprav bogve kolikšna spričo prečudnega banoveaa imena ni mogla biti. In sklep naprej: Ninoslav je svojo morebitno (nad)oblast v Soli in Usori lahko le podedoval od predhodnikov, izmed katerih je daleč najmogočnejši in nai- zmožnejši Kulin; sam si je na novo pridobiti ne bi mogel. Ogrska že nremočno pri­ tiska proti jugu, nekaj časa je zavoljo njenih podvigov vprašljiva njegova oblast celo v sami Bosni. O Spodnjih krajih nam ie reči sledeče: ko se okoli leta 1299. Pavel Bribirski prvič imenuje dominus Bosne,26 so Spodnji kraji bosenske (!) dežele z njegovim po- 18 To dokazuje kontinuiteta banskega naslova kot bosenskega oblastniškega naslova: pro- tibizantinski Borie je takisto kot v začetku svoje vlade probizantinski, oziroma Romejcem slu­ žeči Kulin izpričan kot ban! 19 In to je. saj sa Dapež naslavlja s »Culin, masno bano Bosine« (N. Klaić, n. d., 456). 20 N. Klaić. n. d.. 637. 21 Obsežno o tej stvari Klaić, n. d.. 470 in sledeče: gre za dokument na straneh 236—240 če­ trtega zvezka CD. 22 Seveda, če ie tedaj že banoval po Bosni Ninoslav — no, če še ni. velia to besedovanie za niegovR'a orednodnika fki pa v tem Drimeru ni ban Stefan, ker ta še vlada nad Usoro m Solio — sai zasotovi sinu Sibislavu oblastnikovanie na usorskem nodročiul : ker se 1225. omp- niajo Bosna. Sol in Usora kot tri pokrajine, bi bilo moč soditi, da niso več eno(tno) oblastno telo fsioer bi bilo paoeški oisarni dovoli navesti eno. bosensko ime — CD ГП. 242. 2431. 23 Takšno možnost dopušča Nada Klaić (n. d.. 4651 za ' « Pibislavov v Usori: toda če je ta že leta 1225. omenjena poleg Bosne posebej, ni predrzno soditi, da je posebna enota: in ker cer­ kvena nosebna enota ni. je lahko le politično samosvoja enota. 24 N. Klaić. n. d.. 472 (v okviru opombe 94. ki se začenja že na prejšnji stranii. 25 Tedai namreč Dragotin umre: Sol in Usora Da DriDadata njegovi severnosrbski državi. ''i ii botr-iie oTrski kralj: po smrti omenjenega Dragotina njegova severnosrbska državna tvor­ ba orooade. 28 CD VII. 331: Klaić, n. d., 442. 452 I- GRDINA : OBSEG BOSENSKE DRŽAVE ZA BANA KULINA sredovanjem potrjeni knezu Hrvatinu in njegovim sinovom.27 Ne dani, temveč po­ trjeni, od Karla II. — torej jih imajo imenovani že od prej ! In potemtakem so ti kraji že od predbribirskih časov v Bosni kraji bosenske dežele! Več kot jasno je, da jih po Kulinu ni mogel pridobiti noben bosenski vladar, saj je Bosna po njem oslabela in postala objekt politike drugih, zatem ko je bila pod Kulinom še kako dejaven sub­ jekt. Po Kulinu bi Spodnje kraje vse do Štefana II. Kotromaniča v okvir bosenske države lahko pripeljali pač le Bribirci — ob samih defenzivno razpoloženih bosenskih banih 2 3 (z malo izjemo Ninoslava, ki pa svojih ofenzivnih akcij ne more izkoristiti za kakšno trajno pridobitev spričo velikega pritiska Ogrov in pravzaprav še izgubi mo­ rebitno^ vrhovno oblast nad Soljo in Usoro (generacijo pred njim le-to ban Štefan očitno še ima, saj tjakaj namesti svojega izpričanega sinu Sibislavä, ki v pogledu pri­ znavanja vrhovne oblasti ob svojem gorečem katolištvu najbrže odpade od versko elastičnega Ninoslava, ter preide pod sebi v verskih rečeh sorodnega, nadvse krščan­ skega kralja Ogrskega) —, kot iz Hrvaškega prihajajoči bosenski bani bi lahko svoji bosenski banovini pridružili Spodnje kraje, ki bi dotlej pripadali Hrvaški (kajti če niso Bosni, so lahko le Hrvaški!). Bribirci seveda ne store nič takega — le zakaj bi širili svoj bosenski banat na račun Hrvaške, kjer so tudi glavni in sploh oblast, za- povrh še trdneje v sedlu kot v Bosni!? Bi torej s priključitvijo teh krajev bosenski banovini tvegali njih izgubo z izgubo bosenskega naslova, ki je tako ali tako v stalni negotovosti, dokler Bribircem nazadnje ne pade iz rok, in to pri vednosti, da jim hrvaški naslovi kar tako med prsti in brez nadomestil (kakor se jim pripeti v Bosni) ne bodo spolzeli? Seveda ne! In tudi nič takega ne počenjajo; Hrvaške oni kot stara hrvaška rodbina ne zmanjšujejo na račun neke negotove in kmalu tudi izgubljene pridobitve. Vprašanje Rame je zapletenejše spričo dejstva, da premorejo nosilci krone sv. Štefana tudi ramski naslov — in ta problem gotovo terja posebne razprave, tako da se z njim tu ne moremo muditi več, kot je najnujnejše. Nada Klaič nam v svojem pisanju o Hrvatih v visokem in poznem srednjem veku zatrdi, da Rama v času bana Kulina verjetno ni v okvirih Bosne.29 Hkrati pa brez kakršnihkoli dokazov skombi- nira fantastično konstrukcijo: romejski cesar Manuel I. Komnen bi namreč naj naj- popreje nosil nekakšen ramski vladarski naslov, potem pa bi naj, ko je osvojil še Bosno, njegov novi, na bosensko ime glaseči se vladarski naslov prekril (ker bi ga zaobsegel v sebi) tudi ramskega.30 Ta za Manuela ni nikjer izpričan. Dobro, če že do­ mnevo postavi tako — toda: naj se vsaj ne tepe sama s sabo, kajti: če je Manuel naj­ prej imel ramski naslov, nato pa ga je zaobsegel in prekril s svojim bosenskim, po­ tem je Rama gotovo v okvirih Bosne — ko oblast nad njo pokriva bosenski naslov! Kulin začenja, kot smo že ugotovili, oblastnikovati pod Manuelovimi zvezdami, ali vsaj v soglasju z njimi, kakor priznava tudi Nada Klaič.31 Ampak za Kulina pa Rama kar naenkrat naj ne bi več bila pod oblastjo onega, ki nosi bosenski oblastniški na­ slov, se pravi pod omenjenim banom, ki je v začetku človek Bizanca, ali bolje: ce­ sarja Manuela; ta — ne pozabimo — nosi bosenski vladarski naslov,32 in omenjeni Manuelov naslov — še enkrat: ne pozabimo — bi naj po mnenju Klaićeve prekril poprejšnjega (seveda samo domnevnega) ramskega! A ne mudimo se z domislicami Klaićeve, temveč presodimo po dejstvih. Štefan II. Kotromanič se na začetku svojega banovanja ponosno izkazuje za realnega gospodarja Bosne, Zagorja, Neretve, Rame, Duvna, Spodnjih krajev, Usore, Soli, Uskoplja in Trebotiča. Podatek je iz (ali izpred) leta 1326.,33 po prvih razširitvenih uspehih omenjenega bana v pogledu Soli in Usore, a še pred njegovo uspešno ofenzivo na jug, proti Humu; kajti po tem podvigu se drugi Štefan Kotromaničeve familije nikoli ne pozabi okinčati s preimenitnim naslo­ vom gospodarja vse humske dežele. Sedaj ni drugega, kakor premisliti položaj na 2 7 CD VII, 342, 343; Klaić, П. d., 442. 2 8 Vsaj proti Ogrski defenzivnih: Stefan (Matej Ninoslav je izjema: pač ni pravila brez izjeme!), Matej Stefan, prijezda in Stefan I. Kotromanič — o zadevi piše N. Klaič v n. d., po­ glavji med 407. in 450. ter 463. in 477. stranjo; čeprav avtorica nekoliko več, kot bi bilo po na­ šem mnenju na mestu, poudarja neodvisnost Bosne od Ogrov in njeno podložnost Bribircem, je njeno pisanje daleč najgloblja analiza tedanjih bosenskih razmer, kar jih premoremo (Corovič, Cirković. Babic, V. Klaič). 2 9 N. Klaič, n. d., 456. 3 0 N. Klaič, n. d., 456. Resnici na ljubo: Klaičeva pravi: morda je tako; a je vendarle pre­ cej prepričana v tak tok dogodkov, ko ga objavlja v tako reprezentativnem delu, kot je Zgodo­ vina Hrvatov v visokem in poznem srednjem veku! 3 1 N. Klaič, n. d., 456. 3 2 Ob drugih, seveda — N. Klaič, n. d., 456. 3 3 A ne izpred 1324., ko Stefan n . že zavzame Sol in Usoro, vendar še ne humske dežele (Klaič, n. d., 636) — očitno iz ravsanja z Bribirci ob njihovem nenadnem padcu omenjeni Kotro­ manič pograbi tudi Trebotič (Hlijevno) in Duvno, ki dotlej nikoli nista v okvirih Bosne, tem­ več Hrvaške, in zategadelj tudi nista v bosenski škofiji. Se pa tu lepo vidi, da Rama nikakor ni del Huma, saj je našteta pod Štefanovo oblastjo še preden je le-ta »humskie zemll gospo­ đin- ! Torej sodi Rama med tiste dežele, ki so z bosenskim imenom navedene poleg usorsklh In šolskih ter Spodnjih krajev kot Štefanove v njegovi novi listini, ko je možakar že pridobil oblast in gospostvo nad Humom (1329. — tedaj se Stefan ponosno okinča s pridevkom »po mi­ losti božioi gospodin vsim zemlm bosanskim i šolskim i usorskim i donim kraem 1 humskie zemli gospodin«! — 637. stran navedenega dela Klaićeve). Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . i988 . 3 453 DJakovo - Kutinova Bosna po Vojni enciklopediji - Cirkovićeva Kultnova Bosna - Kulinova Bosna po mnenju pričujoče razprave 454 I- GRDINA : OBSEG BOSENSKE DRŽAVE ZA BANA KULINA bosenski južni meji do tedaj. Razen par posegov Mateja Ninoslava v dalmatinski pro­ stor34 ne najdemo nikakršnih razširitvenih potez Bosne v tej smeri, čeprav je ravno sem, proti Humu in morju sploh, usmerjena bosenska državna politika že izza Kuli- novih dni, kar dokazuje njegova listina Dubrovčanom3 5 in vstop v sorodstvena raz­ merja s knezom Miroslavom.36 Vse do Stefana II. se bosenski prodor proti jugu ome­ juje več ali manj samo na diplomatsko dejavnost izdajanja privilegijev primorskim trgovcem: nekaka priprava terena t o r e j . . . Sele Stefan II. uresniči sen bosenske po­ litike: Bosno na morju, od Cetine do Dubrovnika! Prej izvendiplomatskih akcij v tem smislu ni, z izjemo že omenjenih nekaj Ninoslavovih podvigov, ki pa ne morejo obro­ diti sadu, saj je ogrski pritisk s severa na bazo Ninoslavovo (kar osrednja Bosna za­ gotovo je) premočan in vse preveč zastavlja vprašanje golega preživetja bosenske države; le-ta se tedaj vsekakor ni mogla ukvarjati z mislimi na razširitev. Po Nino­ slavu ostanejo možni razširjevalci Bosne vse do časov Stefana II. samo še Bribirci, vendar oni njeni dejanski razširjevalci niso. Kakor ne v primeru Spodnjih krajev, tudi ne v zadevah Rame. Kot obsežno dokazuje Nada Klaić, Bribirci iztezajo svoje roke tudi po Humu, in to vsaj začasno kar uspešno,37 morda celo bolj kot v primeru Bosne, saj so tamkaj brez tako vztrajnih konkurentov (kot sta v Bosni oba Kotro- maničeva Stefana, I. in II.), ker se Srbija s svojo državno politiko že ravna na jug. Bi torej omenjeni Bribirci na račun svoje nedvomno zanimivejše in pomembnejše humske pridobitve povečevali negotovo bosensko? Niti malo verjetno! Vse kaže na to, da tudi v bribirski eri ostaja bosenska južna meja, tako kot zahodna, nespreme­ njena — tako proti Humu kakor proti Dalmaciji, kajti: ni pravzaprav jasno, kje bi bila Rama, če ni v Bosni; možnosti sta dve: ali Hum ali Dalmacija. Dalmacijo pa bi Bribirci na račun Bosne vsekakor še manj zmanjševali kot Hum, saj so v nji naj- trdneje zasidrani in jih pozneje od tam spravijo samo proti čednemu nadomestilu, ne kar tako (,) kot iz Bosne! Da Rama za Kulina ni v okvirih oblasti ogrskih kraljev, kaže dejstvo, da ome­ njeni iz ramskega naslova, ki ga sicer vztrajno nosijo, tedaj nimajo nikakršnih do- nodkov.38 Torej je Rama v Bosni — če ni v Humu, kar pa bomo malo kasneje videli, da niti slučajno ni. Je Rama v naslovu kraljev ogrskih cela Bosna (kar je več kot verjetno po pomenski, ne pa seveda tudi po vsebinski plati, o čemer se prepričamo z nikakršnimi dohodki iz tega naslova) ali samo župa Rama (kar je za kraljevski na­ slov kar neverjetno premajhna zadevica) ? Karkoli že tisti rex Rame kot naslov kra­ ljev iz hiše Arpad pomeni (oziroma: naj pomeni) ozemeljsko, eno je gotovo: tisto karkoli obsega tudi in predvsem župo Ramo, ki vsej zadevi daje ime. Ce je torej Rama v naslovu ogrskih kraljev merila na celo Bosno, je tako ali tako jasno, da je ta župa v Bosni, saj daje drugo ime za deželo; da bi se pa omenjeni naslov nanašal na samo eno župo, spričo njegove kraljevske visokosti in majhnosti župe, kakor smo že mimogrede rekli, ni prav nič verjetno. In kakorkoli že, karkoli že Rama v naslovu nosilcev krone sv. Stefana predstavlja, pod omenjenimi kronanimi glavami gotovo ni, saj od nje nimajo nikakršnih dohodkov. Stvar je pač samo imenitno cingljajoč naslov in čisto nič drugega. Vsaj nekaj denarjev vsak realni oblastnik iz vsakega sebi pod­ ložnega ozemlja nedvomno iztisne! Tako je torej okoli leta 1185.39 Kako pa za Kulinovega poznejšega banovanja? Je morebiti Ramo izgubil? Na nič takega ne kaže misliti. Izgleda, da je Kulin po letu 1180. v pravi harmoniji z Ogrom Belo III., verjetno vse do smrti omenjenega kralja, saj sta menda družabnika v protibizantinskih podvigih (»egd/a (ban' kulin') pl/êni kučev'sko zagorie« !) ; torej vsaj v prvem obdobju svoje vlade ta bosenski ban Ramo poseduje. Pozneje se razmere zaostrijo: v času ogrskih nasledstvenih težav po smrti Bele III. se Andrej (bodoči II.) že kot vojvoda na veliko vojskuje in kar sili v spopade, v katerih se da (ali pa tudi ne, ker to za rojenega viteza, bojevnika, ni najvažnejše) dobro zmagati. Tako 1198. poseže v Hum in se zmagovit (bolje: zmagoslaven, kajti od zmage, izvzemši besede slave, kaj dosti nima) vrne v Dalmacijo.40 Se tedaj spo­ pade s Kulinom? Ni poročil o tem: Andrejeva akcija je usmerjena proti Humu, ne proti Bosni.41 Kulin tedanjemu Humu tudi ne bi priskočil na pomoč ob Andrejevem 34 N. Klale, n. d., 461. 35 Mnogokdaj izdana, npr. G. A. 11'inskij, Gramota bana Kulina, Pamjatniki drevnej pis' mennosti i iskusstva CLXIV, 1906. 36 Kullnova sestra je bila omožena s knezom Miroslavom, oblastnikom humskim (G. A. 11'inskij, n. d., 20). 37 N. Klaić, n. d., poglavje med 427. in 432. stranjo (o Mladenu II). 38 N. Klaić, n. d., 461. 39 N. Klaić, n. d., 461. 40 N. Klaić, n. d., 368. 41 Čeprav si Andrej nadene tudi ramski naslov — a to stvari nič ne spremeni; Andrej si pač nadene vse naslove ogrskih kraljev okoli hrvaškega (slavonskega, dalmatinskega in ram­ skega), kajti to je po njegovem njemu pripadajoča dediščina. Ker pa ogrski kralji nimajo iz ramskega naslova nič dohodkov, tudi ne morejo imeti v nji nič oblasti. Tako tudi Andrej od Rame ne more pridobiti v deželah krone sv. Stefana nič drugega kot naslov; če bi jo hotel re­ snično posedovati, bi jo moral osvojiti, to pa bi šlo le v boju s Kulinom — toda mož proti nje­ mu svoje bridke sablje ne suče! ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 455 vpadu, kajti v tistih letih po omenjeni pokrajini vedri in oblači Volk, oni, ki Kulina tožari v Rimu, ker se mu cede sline po bosenskem banskem stolčku:42 vendar papežu v isti sapi, ko govori o Kulinovem odpadu od svete vere in enakšne cerkve, med vrsticami kliče: prave ljudi na prava mesta! — pri čemer sebe takoj nevsiljivo in galantno evidentira za resnega možnega kandidata ter predvsem za nadvse pravega človeka, ki zna stvari svete vere in cerkve urediti tako, da bo sveti sedež, ob njem pa še kdo, zadovoljen. Prej se je Kulin s humskimi oblastniki dobro razumel in je z njimi celo navezal sorodstvene stike, zdaj pa je vsega tega konec. Cez par let sta Volk in Kulin odkrito na nasprotnih straneh barikade: Kulin napada dežele ogrskega kralja Emerika,10 s čigar pomočjo je Volk vrgel brata Stefana s srbskega prestola in pripomogel, da se je omenjeni Emerik šel tudi srbskega kralja. Kulinu gre tedaj za biti ali ne biti: če bo obveljala Emerikova in Volkova, je z Bosno konec, saj bi jo od vsepovsod obdajale dežele pod oblastjo nosilcev svetoštefanske krone — ti bi ji kaj hitro stopili za vrat, ob tem, da bi ji najprej in za vse večne čase onemogočili prodor na morje. Bosenski ban se tu pokaže kot velik politik: njegova akcija toliko krene ogrskega Emerika po prstih, da izpusti srbsko oblastništvo iz rok, hkrati pa na pre­ stol srDskih dežela ponovno instalira Stefana, ki mora Kulinu biti že zavoljo te po­ moči hvaležen in naklonjen. . . Seveda glavni posel podjetja opravi bolgarski Lepi Jan (Kalojan;, vendar gre misliti na kar tesno družabništvo Bosencev in Bolgarov — kako bi se sicer Ninoslavovi veljaki iz njegove druge listine Dubrovčanom imenovali boljarji,44 ko pa so se v Kulinovi še č'st'niki (ta listina je nastala še pred omenjenim stikom z Bolgari, pri katerih so boljarji splošno znan oblastniško-veljaški pojav: po Kulinu pa do 1240., ko nastane druga Ninoslavova listina, ni misliti na kakšne druge bolgarske vplive v Bosni, niti na njih možnost, saj se, glede na Bosno in Bolgarijo, vmesna Srbija okrepi in onemogoča kakšna bratstva v orožju in interesih med Bol­ garijo in Bosno) ! Potem okretni Kulin izkoristi papeško versko komisijo, ki tiste čase straši po Bosni,45 in naveže s svetim sedežem harmonične stike. Ti vodijo v pravo prisrčno zvezo tako, da Emerik zoper Kulina kot osebo in kot bosenskega bana pod firmo kri­ žarske vojne proti bosenskim krivovercem (in torej proti banu kot enemu izmed njih) ne more nastopiti4 6 ter tako križarska vojna, ki se že pripravlja, odpade.47 Preko de­ javnosti papeževih mož je nekako tudi sklenjen mir (oziroma poravnava) med Ku- linom in Emerikom tako, da se slednji prvemu niti malo ne more maščevati za nje­ govo uspešno protiogrsko dejavnost ob vprašanju srbskih nasledstvenih homatij — čeprav (a nekoliko tudi: ker) je Emerik, nadvse krščanski kralj ogrski, najzvestejši vseh papeževih mož vzhodno od Alp in vsaj v posvetnih rečeh izvrševalec volje na­ slednikov sv. Petra na omenjenem prostoru! Ko smo bili prej dognali, da Rame nikakor ni med deželami, ki jih nadzorujejo nosilci krone sv. Stefana, smo rekli, da je ta župa v Bosni, ne pa v Humu, kateremu bi tudi lahko pripadala. Sedaj nam je to trditev tudi dokazati, kakor smo obljubili. Rama pripada bosenski katoliški škofiji. Kdaj bi pa prišla pod njo, če bi ne bila že od vsega začetka pod pristojnostjo škofa bosenskega imena!? Tako kot v primeru Soli in Usore bi je v njegovo škofijo nič ne spravilo, če ne bi bila od nekdaj v okvi­ rih posvetne Bosne, v kateri za verske stvari pač skrbi bosenska škofija. Ta na jugu cerkveno meji na stare in utrjene škofije — ki se pričkajo in natezajo za vsak centi­ meter pristojnosti, tako da se njihove meje brez ogromno dokumentov, ponarejenih in pristnih, nikakor ne prestavljajo. Nekaj bi se nam jih vsekakor ohranilo, če bi bili kakšni dogodki okrog Rame v smislu njenega prehoda izpod pristojnosti enega pre- 4 2 Kakor volkove težnje razkrinkuje Nada Klaić (n. d., 459). 4 3 N. Klaić, n. d., 460 — seveda ne napada katerihkoli dežel tega kralja, temveč le Srbijo, ki jo nadvse krščanski kralj ogrski tedaj ima za svojo. Vendar pa Kulin svojega vojaškega po­ dviga najverjetneje ne more izkoristiti (če bi ga lahko, bi si gotovo prilastil srbski Hum), saj ima papeško versko komisijo pred durmi in se mora pokazati kar se da nedolžnega in skrbe- čega samo za svetost. . . Zapovrh mora biti zmeren, da se bo lahko preko papeža pobotal s kra­ ljem ogrskim, kar ima kot lokav lin nabrit politik gotovo v svojih računih, saj ga drugi kot rimski papež ne more rešiti jeze Emerikove, ki se sicer skriva pod firmo križarske vojne zoper izprijeno herezijo in enakšne heretike v Bosni, in ki bi ob krivovercih odpihnila tudi Kulina (da, tudi zato si je znal pridobiti papeža: s tem, ko je (skoro) sam pozval papeške komisarje v deželo svoje vlade, se kaže zares vnetega in skrbnega za sveto vero in enakšno cerkev) . . . Sveti oče tako zaščiti bosenskega bana, s čemer pa odpade za Emerika vsaka mičnost križar­ skega pohoda v Bosno, saj s Kulinom ne more poravnati svojih hudo negativnih računov! 4 4 Dokument v Miklošičevih (Miklosich) Monumenta Serbica št. 35 — res je, da je ta per­ gament popisan v dubrovniški pisarni, vendar odraža bosensko stvarnost; kjer je prvotno ni, je bil popravljen, to pa se ni zgodilo v primeru boljarjev! 4 5 Kajpak gre za poslanstvo Ivana de Casemaris, papeškega kaplana. 4 6 N. Klaić, n. d., 460 in tam navedeni viri. 4 7 Čeprav papež piše, da naj križarska vojna kar bo (Klaić, n. d., 460), a ne sme biti po Kulinu: Emerik pa se, ko to izve, skuja, ker ne more s tako čudovitim izgovorom (kot je v srednjem veku samo vojna proti krivovercem) udariti tudi po bosenskem banu, ki mu je gorak zavoljo srbskih dogodkov, ko nadvse krščanski kralj ogrski (vsaj nekoliko tudi) zaradi Kuli- nove dejavnosti ni mogel zavladati na Srbskem. 456 I- ORDINA : OBSEG BOSENSKE' DRŽAVE' ZA BANA KULINA lata pod drugega; pravdarji bi nedvomno bili na delu (s peresom in nožem), a ni nič takega znanega, vsaj nam ne.4 8 Tako smo po najboljših močeh dognali obseg oblasti bana Kulina, izvzemši pro­ blematiko drinskega kolena pri Srebrenici, za katerega ne vemo navesti drugega do­ kaza pripadnosti podložnosti omenjenemu banu kakor pristojnost bosenske škofije nad njim, kar pa je v smeri na vzhod precej negotovo, saj tu katolicizem realno (če ne že vedno tudi formalno) meji na pravoslavni svet. Resda to .tudi na jugu, proti Humu, a tam ima katoliška cerkev staro in utrjeno cerkveno mrežo. Četudi po konč­ ni verski usmeritvi Srbije na vzhod, k Carigradu, bogve koliko vernikov v humskem prostoru nima, vzdržuje organizacijo kot prej. Na severnosrbskem območju, kateremu je zahodni mejaš Bosna, pa podobne utrjenosti in tradicije katolištva ni, čeprav Ogr­ ska živahno posega na omenjeno področje.. .49 Torej se v tej smeri meja katoliške škofije skupaj z mejo bosenske države kaj lahko, brez bogve kolikih (danes izgublje­ nih) dokumentov, tudi pozneje premakne — in Bosna se. je za kralja Tvrdka I~ tod na veliko šla politiko ozemeljske razširitve. V tem primeru meje bosenske škofije konec XV. stoletja, iz katerih izhajamo,50 niso nujen pokazatelj poteka (najugodnej­ ših bosenskih, se reče Kulinovih zamejitev. Sicer pa ima morda Ćirković v rokavu kak dokaz za svoje začrtovanje vzhodne bosenske mejne črte, mož je vendar znan po svoji previdnosti in z zgodovinopisjem se tudi že dolgo peča, ter z Bosno ravno tako: človek bi torej pričakoval, da ne riše vseh bosenskih meja kar, kakor mu pride — kot to počne pri Kulinovih severnih, zahodnih in južnih omejitvah. Da pri Cirko- viću ni vse v redu, kar zadeva dodatek Timesovega atlasa, nam govori tudi priča s kraja samega, Ivan de Casemaris, papeški kaplan, ki pravi, da je kraljestvo bana Kulina večje od desetih dni (ježe).51 Tolika pa Čirkovičeva Kulinova Bosna ne po dol­ gem (od svojega skrajnega zahoda do enakšnega vzhoda dobrih 150 km), ne počez (od severne do južne meje kakih 100 km), ne po ovinkih malo sem in malo tja pri naj­ boljši volji ni. R é s u m é L'ÉTENDUE DU PAYS BOSNIEN AU TEMPS DU BAN COULINE Igor Grdina L'étendue du pays bosnien au Moyen Âge, au temps du ban Couline (environs 1180—1203) était déterminée très différemment par de différents historiens: selon les opinions anciennes, ce pays conprenait aussi les territoires contestables — Sol, Usora, Spodnji kraji (Partes inferiores) et Rama (dans »Vojna enciklopedija I«, Beograd 19702), tandis que Sima Ćirković pense autrement, comme prouve sa Carte géogra­ phique de la Bosnie au Moyen Âge.(dans le supplément de l'édition yougoslave de »The Times Atlas of World History« — »The Times Atlas s'vijetske povijesti, dopu­ njeno izdanje za Jugoslaviju«, Ljubljana—Zagreb 1986, à la page 303). Il croit que Bosnie n'était pas étendue sur ces territoires. Par contre l'auteur de la présente dissertation pose une nouvelle hypothèse: ayant étudié les frontières de l'évêché catholique de la Bosnie il suppose que ces-ter- ritoires on fait partie de la Bosnie de Couline. À savoir, l'évêché bosnien n'était ni fortifié ni organisé jusqu'au XIIIe siècle (le catholicisme n'a pas eu una vraie influ- ence en Bosnie qu'en 1200 à peu près). Alors cet évêché ne pouvait comprendre que le territoire du pays bosnien, sauf un petit élargissement de ce même évêché en 1239 sur le bord gauche de la Save (Đakovo; c'était le don du duc Koloman (Kâlmân)). Ces frontières ne changent pas et montrent d'après leur cours à la situation plus ancienne. Pour chaque territoire contestable, l'auteur inique encore d'autres preuves qui soutiennent son hypothèse. 48 Čeprav moramo priznati, da bogve koliko vneti pri iskanju tod nismo bili, ker je bila glavna pozornost usmerjena k Soli, Usori in Spodnjim krajem (kar pa spet zato, ker kanimo Rami posvetiti eno prihodnjih pisanj in bo tedaj moč odpraviti morebitne pomote, izvirajoče iz prehitro izrečenih sodb, ki se jim tukaj spričo dokajänje drugotnosti ramske problematike morda ni bilo moč izogniti). 4 9 Praktično vse ogrsko-bizantinske vojne se bojujejo in izbojujejo tod. 5» Glej zemljevid v N. Klaič, n. d., priloga XV. 5 1 CD III, 37, 38; Klaič, n. d., 461.