GUBILA TRI PIKE ONICA, KI JE IZ PIKAPOL elli Gre za slikovito in ljubko otroško knjigo, ki opisuje Tadeja Pirnat Batt pikapolonico, ki je izgubila tri pike in jih neutrudno išče po svojem vrtu. Ob iskanju se zagleda v pegice deklice, ki se je zelo razveseli. Zgodba želi opozoriti na to, da moramo sprejeti spremembe kot del življenja. PIKAPOLONICA, Namreč prav te spremembe vedno osrečijo nekoga KI JE IZGUBILA TRI PIKE drugega, nas pa obogatijo z novimi izkušnjami. Tadeja Pirnat Battelli Vezni list.indd 1 29/06/2022 09:58 PIKAPOLONICA, KI JE IZGUBILA TRI PIKE Vezni list.indd 1 29/06/2022 09:58 Tadeja Pirnat Battelli PIKAPOLONICA, KI JE IZGUBILA TRI PIKE Ilustracije: Nejka Selišnik Grafično oblikovanje: Mia Sivec Izdala in založila: Založba Multa Verba Books, d.o.o. 1. digitalna izdaja © Založba Multa Verba Books, d.o.o., Ljubljana 2022 www.multaverbabooks.com info@mvb.si Vsako distribuiranje, dajanje na voljo javnosti in druge javne priobčitve, predelave ali vsaka predelava ali shranitev v elektronski obliki je brez predhodnega pisnega dovoljenja Založbe Multa Verba Books, d.o.o prepovedana. Odstranitev tega podatka je kazniva. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 146141443 ISBN 978-961-96117-4-6 Tadeja Pirnat Battelli PIKAPOLONICA, KI JE IZGUBILA TRI PIKE Ilustrirala Nejka Selišnik V čudovitem spomladanskem jutru se prebuja pikapolonica ob prvih sončnih žarkih na listu vrtnice, ki cveti ob vhodu hiše. Uživa v pogledu na vrt, poln cvetočih rastlin, se naužije dišav vrtnic in se prepusti prvim sončnim žarkom. Hitro odleti pogledat, ali se je nabralo kaj uši na vrtnici za zajtrk. Do sitega se naje ob tem omamnem vonju in prične z jutranjim čiščenjem. Najprej si očedi glavo, nato prsni koš in nazadnje se loti zadka. Pri tem opravilu opazi, da ji manjkajo tri pike. »Kako je to mogoče? Včeraj zvečer, ko sem odšla spat, sem imela sedem pik na krilih, danes zjutraj pa jih imam le štiri!« z začudenjem ugotovi pikapolonica. Hitro prešteje, koliko nogic ima. »Ena, dve, tri, štiri, pet in šest. Uf, še vedno imam vse nogice. Kaj pa krila? Ena, dve, tri in štiri. Super, še imam dva para kril.« se pomiri pikapolonica. »Ampak zakaj imam samo štiri pike na krilih? Kaj pa, če sem jih izgubila? Kako so mi lahko kar popadale s hrbta med spanjem?« Pikapolonica se v tem trenutku odloči, da bo v vrtu našla svoje izgubljene tri pike. Leta od lista do lista španskega bezga, se ustavi na vsaki pikici, pegici in lisi, upajoč, da so to njene izgubljene pike. Tudi na belih svetovih snežne kepe ni bilo videti nobene vdolbine ali drugih nepravilnosti, ki bi spominjale na pikice od pikapolonice. Vendar ni obupala. Preletela je cel vrt, dvakrat, in nazadnje prepričana, da se skrivajo na jasminu, tudi tega še enkrat preleteli. Vse zaman. Pik ne najde in potrebuje počitek. Odleti visoko na okno drugega nadstropja hiše v upanju, da bo s pogledom na celoten vrt opazila svoje izgubljene tri pike. Pogled pikapolonice se ustavi na licu speče deklice v sobici znotraj hiše. »Super! Našla sem pike!« se navduši. Hitro odleti k punčki in si ogleda svoje pike od bliže, odločena, da jih vzame nazaj. Pristane na licu in razmišlja, kako prenesti pikice z lička punčke na lastna krila. Vzleti in pristane, na licu, na nosku, na obrveh, na očeh, potem na bradi, na čelu, vendar se pegice punčke ne premaknejo. Na krilih pa ima še vedno samo štiri pike. Obupana razmišlja, kako rešiti ta problem. Vse to žgečkanje po obrazku punčko zbudi iz spanja. Na nosku zagleda ljubko malo rdečo pikapolonico, ki razpira in zapira krila ter nemirno stopa gor in dol. Punčko preplavi popolna sreča. »Pikapolonica je spala z menoj! In imava enake pikice. Jaz imam tri pegice, ti pa imaš štiri pike. Kako sem vesela, da sva si podobni! Kako sem srečna, da si z menoj!« V tem trenutku pikapolonica spozna, kako je razveselila punčko. »Zakaj se jaz tako obremenjujem z mojo novo podobo, ko pa me je bila punčka tako zelo vesela?« se sprašuje. Punčki pusti, da jo še malo občuduje, nato pa odleti na okensko polico. Tam jo obsije sonce in opazi, da so ji črne pikice le zbledele. »Torej imam štiri črne pike in tri prozorne? Pike so mi zbledele! Gre le za spremembo. Ničesar nisem izgubila in ničesar mi ni treba iskati. Vse imam tukaj.« In tako se pikapolonica odloči, da bo mirno uživala v vrtu še naprej. Pravljice niso nikoli napisane samo za otroke, enako močno, ali pa morda še bolj, jih potrebujemo tudi odrasli. Pikapolonica, ki je izgubila tri pike, je krasna zgodba o nečem dragocenem, za kar mislimo, da smo izgubili, pa to ves čas nosimo v sebi. Uči nas, da zaradi »izgubljenega« nismo manj, ampak prav tako popolni in sprejeti. Šele ko se je pikapolonica nehala osredotočati na izgubljeno, je lahko začela uživati v vsem, kar je in takrat je ponovno našla izgubljeni delček sebe. Zgodba deluje preprosta, a prav njena preprostost nam daje priložnost, da njeno globino neobremenjeno začutimo. Je kot nežna meditacija, ki nas umiri. Pomembni so detajli in z osredotočanjem nanje se tudi mi prepustimo omamnemu vonju španskega bezga in jasmina in se morda vsaj za trenutek umirimo. Prelepe slike pa nam še dodatno prižgejo domišljijo. Ker bi morali vsako pravljico pisati z mislijo, kaj bomo z njo dali otrokom, je ta pravljica odličen primer nežnega sprejemanja sebe in sprememb ter umirjanja v trenutku. Življenje je preprosto in bogatijo ga male, lepe stvari, kot so tri pike, ki se niso nikoli izgubile. Vse pohvale avtorici za prelepo zgodbo. Ana Hazler Vezni list.indd 1 29/06/2022 09:58 Vezni list.indd 1 29/06/2022 09:58 GUBILA TRI PIKE ONICA, KI JE IZ PIKAPOL elli Gre za slikovito in ljubko otroško knjigo, ki opisuje Tadeja Pirnat Batt pikapolonico, ki je izgubila tri pike in jih neutrudno išče po svojem vrtu. Ob iskanju se zagleda v pegice deklice, ki se je zelo razveseli. Zgodba želi opozoriti na to, da moramo sprejeti spremembe kot del življenja. PIKAPOLONICA, Namreč prav te spremembe vedno osrečijo nekoga KI JE IZGUBILA TRI PIKE drugega, nas pa obogatijo z novimi izkušnjami. Tadeja Pirnat Battelli