6ITATKUI1 Prosimo, poglejte M iterlDra polog naslova a du, ko Vato naročnina poteče. V teb talk ■plodnega povišanja con, potrebu-Jo list Vaio sodelovanja. Bkuiajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisi* slovenskih delavcev V Ameriki.
Raenterei — 8wnJ Clm Blatter BtptaMfctr 2Mb 1949 at tk« P«at Office at Sew Imk, N. Y, ni« Art W C«fm« rt March Sri. 117»
Xo. 215. - štev. 215.	NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 5,1943. - PETEK, 5.XOVEMBRA, 1943	VOLUME LI. - LETNIK LL
DONSKIKOZAKI-STRAH NEMCEV
Donaki kozaki so s svojimi dolgimi sabljami prignali Nemce do izliva Dnjepra v Cr no morje in nekdaj mogočna nemška armada gleda nasproti največjemu porazu im
leta 191«	• •	_________________
Na tisoče nemških vojakov je počakajo <v deroči Dnjeper v skrajneoi otmspiu da se rešijo iia desni breg reke, toda roki letalci jih streljajo s strojnicami. Poročila s fronte pravijo, da je Dnjeper nabasan nemških mr-
(JdHcar je Jeta 1916 ruski general Brusilov uničil avstrijsko armado, še ni nobena armada d«K»vela tako «>tra»uega I >oraza, kot ga sedaj doživlja armada feldmarsala von Mann steiirn po N^gaiskiii stepah «n «A> peščenem breg« Dnjepra. Kot poroča Associated Pre*>s, se von Mannsteinova armada naglo razkraja in je v divjem begu proti Bi^ru.
Kot v prvi svetovni vojni, tudi sedaj navdaja nemške vojake velikanski strah, ko slišijo klic "Die Kosaken kommen!" — kloaki prihajajo. Takega straha ni niti okusilo 300,000 Nemcev, ki so poginili ali pa bili vjeti pri Stalingradu.
Donaki in kubanski koraki, ki so neustrašni, neusmiljeno sekajo s svojimi sabljami in u-jetnikov ne marajo. V divjem diru na svojih brzih konjih sekajo nemško armado na ko*e. Sablja je sioer poglavitno o-rožje koxakov, toda imajo tudi brzostrelne puške, s katerimi |>ogoto streljajo izpod trebu-
hov svojih konj
Kot |K»roea "Pravda", koza-koin naglo sledi infanterija, lanki pa v nepretrgani vrsti drve p« 27 milj dolgi fronti med l>njeprom in Črnim morjem. Tisočim in tisočim Nemcem je bil odrezan beg in so poginili v pečenih nasipih in lagunah na zapadnem robu Nogai-skih step.
Samo jažno od Nikopola se Xemci še organizirano in srdito borijo v Obupnem naporu, da saj začasno zavstavijo ruski hudournik, da bo mogel saj del glavne armade rešiti na severni breg Dnjepra.
Polnočno poročilo ruskega irhovnega poveljstva naznanja, da je ves levi breg Dnjepra od svojega izliva pa do Soža, 100 milj severno od Kijeva v rokah rdeče armade. Isto poročilo še dodaja, da so Nemci od časa 5. julija, ko so pričeli svojo poletno ofenzivo, katero pa so Rusi teden pozneje 12. julija premenili v svojo ofenzivo, i-meli 2,700,000 izgrib.
Vesti
Britski častniki v Albaniji
London, 4. nov. — Premiei Churchill j« danes obelodanil vest, da so v Albaniji britski častniki, ki so bili jx>slani tja, da vzdržujejo vez z gerilskimi 'borci in zavezniki. Premier je rekel, da so bili poslani angleški častniki tudi v Grčijo in •IiKT»slavijo.
OhnMiilL je rekel, da bo Albanija osvobojena in bo dobila svojo neodvisnost po vojni, njene meje pa se bo določilo pri
•mirovni konferenci.
*
Avstrijci so dobili korajžo
Neko poročilo iz Stookholma pravi, da so Avstrijci zelo veseli sklepa moskovske konferen ee, da bo po končani vojni Avstrija neodvisna država. V ta namen so na Dunaju in po drugih mestih vprizorii demonstracije in na Ringstrasse so
se pojavili protinacijski izreki, *
MacLevy zopet izvoljen
V Bridgeport, Oonn., je bil že šestič izvoljen za župana socialist Jasper MacLevy.
Jugoslovani vpadli v Rumunijo
London, 3, nov. — Jugoslovanski partizani so prekoračili močno zavarovano rumunsko fronto ter 00 se spoprijeli z osiAčnimi satelitskimi četami, kakor je obelodanil poveljnik Tito, ki je tudi povedal, da so zavezniki izvedli bombne napade na jadranska pristanišča. O teh napadih prej ni bilo poročano, kot pravi vest.
O prekoračenju v Rumunijo ni bilo podanih kal-ih natjui-čnih podrobnosti, vendar je rečeno, da je bilo uničenega mnogo sovražnega vojnega materi-jela.
Enaki gerilaki pohodi so bili prirejeni tudi preko avstrijske, madžarske in bolgarske meje. Poročilo pravi, da jugoslovanski gerilci napadajo pri Železnih vratih na Donavi blizu K umu ni je.
Zavezniška letala aktivna
Partizanski biljten pravi, da so britski in ameriški bombniki napadali sovražne čete v Dubrovniku ter v Metkov ion. kakor tudi na otoku Pelješae.
Nemci bi radi preprečili invazijo na Balkan pri Kotom in -zato so pričeli z novimi in
ojačanimi silama napadati partizanske sile v predel ju med Dubrovnikom in grško mejo, da bi tako zdrobili partizanski odpor na tej črti.
Partizanski uspehi v Črni gori
London. 4. nov.—Titove partizanske čete so zavzele Priboj na progi Sarajevo-Niš. Poročilo iz Titovega stana se glasi, da so utrpeli Nemci in Mihajlo-vičevi četniki fcfeke izgube v bojih za ta krav
Tito je v svojem poročilu, ki «ra je podal radio Svobodna Jugoslavija, izjavil, da Mihaj-lovičeve čete sodelujejo z Nemci v Dalmaciji in v 'Črnigori.
Priboj leži ob reki Lim kakih 60 milj j-užnovzbodno od Sarajefcrav Zavfcele <m zasedle
Važno italijansko mesto padlo
Toliko oznanjevana Rommelova utrjena črta od Hassico pogorja počez Italije do Vasta ob Jadranu je bila danes ob treh zjutraj razbita na najvažnejšem krju, ko je angleška osma armada generala Montgomeryia vdrla v Isernijo, ki je najvažnejši kraj na celi črti, ter je a tem v 36 urah napredovala deset milj.
Ob istem čase pa je peta armada generala Clarka prebila črto med Hassico m Venafro ter napredovala pet do osem milj in dospela Štiri milje do Gariglianio roke hi 7 in pol milje do Venafra. Obenem se je tudi Isenrfjl približala na pet milj.
IZ oavMtjem Iiernije so za-mial po Nypoljv ičvojmli
uajvečjo zmago. Mesto hna sicer samo 12,000 prebivalcev, toda obvlada glavno cearto v Rim ter ni mogoče Italije po kaki cesti zakoračiti na razdaljo GO b*4j. g tem je bila tudi odrezana zvessa med nem-Skim vilauilnim in zapadnim krilom.
so ga edinice druge in pete partizanske divizije. Z zavzetjem tega kraja je bila pretrgana železniška proga, ki teče skozi osrčje Jragoslavije od Jadrana ter se spaja z drugimi črtami, ki peljejo v Bolgarijo m do Agejskega morja.
Poročilo navaja, da se vrže hudi boji v Orni gori, kjer so čete druge divizije premagale močno nemško silo pri kraju Beranii ter razbile železniško postajo pri Budenki.
Nedičevi in Mihajlovievi vojaki pomagajo Nemcem
Radio Svobodna Jugoslavija poroča, da napadajo partizanske čete pri Zri Nedičevi ter Mihajlovičevi vojaki ozir. gerilci, ki pomagajo Nemcem, da bi tako mogel Mihajkmc priti do morja.
Na cesti, ki pelje v Zader so partizani ustavili potniški bus, v katerem se je peljalo večje število delegatov, ki so imeli prisostrati ustažkemu sestanku v mestu.
Hrvaški partizani na madžarski meji
Oddelki hrvaških partizane*/ se bojujejo na madžarski meji med Dravo in Muro.
HrvaŠki partizani so razrušile na več mestih progo med iZagrdbom in Varaždinskimi toplicami. Odbiti so bili tudi nemški napadi na močne partizanske pozicije, katere skušajo naciji fcpet zavzeti.
Ali je Emanuel odstopil?
London, 4. nov. — Iz Viehy-ja je prišla vest, ki pravi, da je italijanski kralj Victor E-manruel odstopil. To novico je objavil newyorsfci "Daily Mirror/'
'Velikanska ruska zmaga
V zmagoslavnem naznanilu ki ga je objavil sovjetski infor-r macijski urad, se glasi, da so 1 Rusi v štirimesečni ofenzivi o-i svdbodili 135,135 kvadratnih , milj zemlje, ki so si je polastili i Nemci.
Poročilo nadalje popisuje veliko ofenzivo ter našteva naslednje njene pridobitve:
1.	Nemčija je imela okoli i 900,000 mrtvih, 98,000 pa jih je . bilo vjetih. Razbitih je bilo 144 [ divizij, med njimi 28 tančnih
in motoriziranih divizij, 702,000 Xe-mcev pa je bilo ranjenih.
2.	Rdeča armada je proti za-padu prodrla 187 do 279 milj in je osvobodila nad 38,000 obljudenih krajev, med njimi 162 mest.
3.	Nemci so izgubili 10,189 aeroplanov. 17,000 tankov in 19 tisoč osem sto poljskih topov.
4.	Poleg tega so Rusi zaplenili ali pa uničili naslednje: 19,180 zakopnih možnarjev, 74,600 strojnic, 7.760,000 izstrel kov, 2,000.000 min, 300 tisoč zračnih boirib 1,500,000 proti-tančnih in protiartilerijskih min, 450,000 pušk in brzostrel-nih pnišk; 60,500 motornih vozil. 390 tančnih voz, 250 motornih koles, 900 traktorjev, 13 tisoč natovorjenih trnkov, 4.000 železniških voz. 300 lokomotiv in 2000 skladišč.
Obenem pravi rusko poročilo, da je rdeča armada dospela do Dnjepra pri Kersonu in do ustja reke. Severno od Kijeva pa so Rusi prodrli pet milj za-padno od Dnjepra. Severno od Vitebska so osvobodili nad 80 obljudenh krajev.
Armada generala Fedorja I. Tolibuhina je včeraj očistila levi breg Dnjepra Nemcev ter zasedla Golaja Pristan ob bregu južnega dela delte, štiri milje od izliva Dnjepra v Črno morje.
Tolbuhinova artilerija obstreljuje desni breg Dnjepra ter pripravlja pot za prehod armade čez reko. Donski in kubanski kazati pod poveljstvom generala Ivana Kiričenka pa uničuje zadnje ostanke nemške ukrajinske armade, ki je zašla v past med Dnjeprom in Kar-kinit zalivom.
RdeČi armadi, ki je severno, od Kijeva napredovala pet milj) ob desnem bregu Dnjepra, poveljuje general Konstantin K. Rokosovski, ki je svojo armado pripravil za končni napad na Kijev ter bo nova ruska ofenziva prenesena z južnega konca Dnjepra proti severu, kar je v soglasju z rusko taktiko, ki rada premešča ofenzivo na zelo oddaljene kraje.
Nemci minirajo Sim
Bari radio, ki je glasilo Ba-doglijeve Haljenske vlade, poroča, da begunci iz Rima pripovedujejo, da so Nemei v Rima podnrinirali vsa važnejša poslopja in da so se Nemci izrazili, da hočejo zapustiti samo spomin na Rim. Več ton min so položili pod palače raznih ministrstev. Podmmirani so tudi mostovi, hoteli in vodovod, ki salaga B* s vodo.
Franco v pogodbi z Mussoliniiem
Španski diktator general Francisco Franco, ki je pred
(nekaj dnevi poslal prijateljske pozdrave japonski kv^lin
ski vladi na Filipinih, je prejšnji teden tudi podpisal tr
govsko pogodbo s sovražnikom Združenih narodov Mus solinijem.	-------------
Po tej pogodbi bo »Špansks pošiljala vladi bivšega duceji lemone in drugo različno sadjt v plačilo španskega dolga faši stični Italiji za njeno pomoč \ španski državljanski vojni.
Pošiljanje blaga iz ene fašistične v drugo fašistično državo pa bo zelo težavno.
Kot je »poročil fašistični fa-dio, je bila pogodba podpisana 24. oktobra med špansko vlado in Mussolinijevo fašistično republikansko vlado, ki vlada po Hitlerjevi milosti v severni I-taliji.
S podpisom pogodbe je Fran co pokazal, da smatra lutkasto Mnssolinijevo vlado še vedno postavno vlado Italije v nasprotju z vlado, ki sedaj pod zavezniki vlada južni Italiji.
Franco Mlussoliniju še vedno priznava pravico pobirati za fašistično Italijo dolg fašistične Španske za orožje, ki mu ga je poslal Mussolini, da je ž njim zdrobil republikansko Špansko.
Javni računi iz leta 1941 kažejo, da je bil Franco Musso-
linijn dolžan $375,000,000, ka tero vsoto pa je Mussolini zniža na $275,000,000 in ki bi imeli biti plačana v 14 letnih obro kili.
To pa pomeni velikanske ku pe lemon.
Franco je Mu=soliniju redn< odplačeval svoj dolg v železu jeklu, ribah in kemikalijah Zadnji dve leti je bilo plačeva nje zaradi zavezniške kontrol« na morju zelo otežkočeno, tod? dokazano je. da je nekaj poši ljatev Mussolini prejel.
General Franco je že od a meriškega drj&vnega depart-menta prejel protest za prijateljstvo, ki ga je izrazil japon skemu kvizlinskenru governer ju Filipinov Jose P. Laurel-u,
Španska ima še vedno svoje modro divizijo, ki se bori na strani Nemcev proti Rusiji.
In Carleton J. II. Have?, ki je v marcu proslavljal fašistično Francovo vlado na Španskem kot modro in odločno, je še vedno ameriški poslanik v Madridu.
.; AMERIKANCI BOMB AR JDIRAJO NEMČIJO
-i Xad Nemčijo je i-kozi dva j tetina visela gosta megla in za-. vezniško zračno iboiribardira-t i nje nemških krajev je popolno-Jma prenehalo, sedaj pa se ie izjasnilo in je včeraj nad 40<; j ameriških bombnikov bombar-jdiralo veliko nemško pristani-I .V»e "WalhcHmsbaven. IzgubJje-(j nih je bilo samo pet letečih tr-: dnjav. Angleški bombniki pa so 'I zopet bombardirali Kolin ob jReni. Pri napadu na Wilhelms-, i haven so Amerikanei izstrelili •>4 nemških aeroplanov.
Angleški aeroplani iz severne Afrike so bombardirali Dunajsko Novo mesto ter skoro popolnoma porušili tovarno za Messerschmidtove aeropla ne. Letalci so opazili, da so Vmbe tudi padle na Henschelo-vo tovarno, ki izdeluje tender-je za lokomotive. Pri tem napa-I du je bilo izstreljenih 30 nemških aeroplanov.
Xa te napade so Nem"i od-ir>vorni s tem. da so bombardirali n^ko mesto v vzhodni An-arliji. kjer je bilo ubitih nekaj o>eb.
■ —- r
Narr'ii so utonili sto italiianskih kadetov
Nekje v Južni Italiji, 2. nov. —Sto italijanskih anti-fašistič-nih kadetov, ki so bili dobesedno ujetniki nacijev in pa njihovega fašističnega nadzornika. so Nemci brezobzirno utopili. ko so slednji skušali pobe- ' gniti skozi star in neraben šolski odvodni kanal.
Zavezniški vojaki, ki so da nes prišli iz fronte, so povedali, da so kadetje najprej uhajali v manjših skupinah in se jim je tudi posrečilo, da so se ognili nemških straž ter dospeli do zaveznikov. Nemci pa so kmalu opazili, kaj se godi, ker se je število kadetov krčilo z vsakim dnem. Obrnili so se na fašističnega nadzornika in ta jim je takoj dal na razpolago načrt šolskesra poslopja, na katerem 90 odkrili star odvodni kanal.
Medtem so tudi preostali kadetje. sto po številu, zaslutili, da nimaio več mnogo časa za pobeg. Odpravili so se ob primernem času vsi v kanal, da po-l>e£mejo sknpno, toda naeiji so bas take prilike čakali in -o nanje spustili vodo, v kateri je vseh sto kadetov utonilo, ker se ni^-o mogli nikamor rešiti.
Edini vojni bond, za kater*-^a vam bo žal, je oni, ki ga nir-te kupili!
Ickes pravi, da bo povišek plač dvignil ceno premogu
Waslygton, 4. nov. — Mr. Ickes, tajnik notranjih zadev, ki je bil zdaj zopet pooblaščen po predsedniku, da vzame v svoje področje obratovanje premogorovov, je danes de jal, da bo sporazum med vlado in majnersko unijo glede poviška plače brezdvoma dvignil cene premogu in sicer od 15 do 45 centov na toni.-----------
John L. Lewis je izdal maj-nerjem ukaz, da se vrnejo nemudoma na delo, toda večina premogarjev hoče očividno pričeti z delom v pondeljek. Vendar so se majnerji v več krajih vrnili na delo že danes.
Mr. lekes se je izrazil, da u-pa, da je sedanji dogovor spravil v red majnersko situacijo, ki je povzročila deželi in posebno pa še uradnemu Washing tonu precej glavobola.
Dailje je ttajnik Ickes tudSi namignil, da ibo vlada morda obratovala premogorove dokler ne 'bo podpisan kontrakt z majnerji.
Medtem, ko se je koval med Ickesom in Lewi som sporazum glede majnerske zadeve, je pa senator Bvrd (dem. Va.) ožigosal premogarsko stavko, kot kršitev Smith-Connally zakona, po katerem so stavke nezakonite ako se prizadeti delavci ne ravnajo po določbi trideset-dnevne napovedi stavke. Senator je rekel, da bi moral biti Jobn L. Lewis kaznovan, kakor vsak drug državljan, ki prekrši vladne ukrepe v vojnem času. Washingtonski uradniki, je dejal senator, preveč mehko ravnajo z Lewisom, čemur se navadni državljani nedvomno čudijo.
War Labor Board se glede dogovora o povisku majnerske plače še ni odločil, pač pa hna stvar v pretresa in bo njegova odločitev kmalu mana.
Hull in Eden odpotovala iz Moskve
Državni tajnik C'ordell Hul in angleški vnanji niinLste] Ajithony Eden sta odpotovali iz Moskve, kot je danes zju t raj naznanil moskovski radio
Neko poročilo iz Kaire na znanja, da je v egipts-ko glavne mesto dospel turški vnanji mi nister Numan Menemencoglii in ga je na železiski postaji pričakal angleški poslanik sii Hughes M. Knatchbull-Huges sen. Iz tega se more domneva ti, da se bosta Hull in Eden vstavila v Kairi, kot sta s€ vstavila na poti v Moskvo in bosta imela važne razgovore s turškim vnanjrm ministrom.
>Xa letališču, s katerega sta se odpeljalo Hull in Eden. sta bila pri slovesu vnanji komisar Vjačeslav M. Molotov in bivši sovjetski poslanik v Wa-hingtonu Maksim Litvinov.
^ NOVA IZDAJA ^ Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 40 centov Naročite pri: "G LASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.
*<8LAB NABODA^j-jTO YOKE
FRIDAY, NOVEMBER 5,1943
miwgyup ju iaw
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. g^mi
i "GLAS NARODA" _
___(V0IC1 OF THE PEOPLE"_
OvMd M« HMI^II Bior«nl« PobUtfUo« Com panj. {▲ Oorpormtloa)
ftuk ItkM, PiMhkst; Hod«, Tnuu«; Jowph Lapaha. Bm. na« •> MriM ot tke eorpormtioa ud addrewc of *bov« offltwra;
814 WEST 18th. STREET, NEW YORK 11, M. T.
51st Year
i _ ___ ___ . ' _ ■■ — ——— _
Naroda" la Issued every day except Saturday«, Suoday* and Holiday«.
Subacriptlo« Yearly |T._AdrertlBemqit on Agreement.
IA CELO LETO VELJA LIST KA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: 17.-: ZA POL LBTA 18.80; ZA ČETRT LETA >2.—.
"GIm Narodi" Uhaja mkl dan bwaeaaffl aobot, aeddj in pramikov.
"GLAS NARODA". 21« WEST 1 Mk STREET, NEW YORK 1L N. I Telephone: CHelsea S-1241
RUSIJI JE POTREBEN DOLGOTRAJEN MIR
Napisal DONALD BELL
Moskovska konferenca je bila zastrta z zaveso ne-]-r dirne skrivnosti, toda na podlagi dosedanjih infomia-«^j je možno trditi, da so Rusi z največjim poudarkom sta-\ ill zahteve glede bodoče organizacije varnosti, in da so temi zahtevami tudi prodrli. Obenem pa so tudi izjavili, jcia i.o pripravljeni garantirati meje svojih sosedov, kot i.a primer Čelioslo vaške, ne? da bi se vmešavali v notranje zadeve teh držav. V tem jet" z veliko jasnostjo orisana o-niej tev ruskega vpliva v Evropi. Ta vpliv bo diplomati-čne vi-ste in določen po menarodnili pogod)bah. Moskva torej ne bo imela v povojnem svetu revoiucijonarne politike, ki bi mogla spremeniti vso Evropo v domeno Sovjetske Unije.
Kaj je bilo sklenjeno glede Nemčije, se bo pokazalo v sorazmerno kratki dobi. To ise bo zrcalilo že v tem, kakšno stališče bodo -zavzele Združene države napram i azličnim nemškim komitejem v najbližji bodočnosti. Vsekakor pa je jasno, da je propadla ideja, da velja Nemčijo raztrgati na male kosce. Tudi tukaj je prišlo do kompromise rešitve z Rusi, in to bo najbrže pospešilo razpadanje nemške morale. Mnogi tuka,:anji krogi sodijo, da je polom Nemčije še pred Božičem ne le mogoč, temveč celo precej verjeten.
Rezultati moskovske konference so tem bolj značilni, er jo bilo mnogo takih pesimistov, ki nikakor niso moli najti izgledov, da pride do takega anglo-amerisko-iiiskega sporazuma. V tretiotku, ko sta prispela Cordell Hull in Antfionv Eden v Moskvo, so te pesimistične sodbe vedno naraščale. Ravno v tistem času so se začele kazati v vsej svoji slavi nove velike ruske zmage, ki so '»ile za vse vojaške strokovnjake največje presenečenje, .•m > ->kovnjakom zapadnih velesil je preboj ruskih čet > IHijepru pokazal, da je rdeča armada popolnoma kos, n da celo nadkriijuje nemško Welirmacht. Ako bi bilo nvlo letos poleti do ustanovitve druge fronte v Franciji, ■ i nobenega dvoma, da bi visi pripisovali sedanje ruske .n: re podpori zavezniške fronte v zahodni Evropi.
Zavlačevanje te druge fronte pa je imelo to nepriča-•v uo in nezaželjeno posledico, da je pokazala vsemu -tu z nepdoitno jasnostjo, da je Rusija na evropskem • ntinenttu odločujoča vojaška sila. Nezaupni opazovalci radi tega začeli dvomiti o tem, dali bosta smatrala Stalin in Molotov po takih zmagah sploh še potrebno, da se sporazumeta z Anglijo in. Ameriko. Povsem verjetno je oilo videttHiw šk Rusija preko onega, kar je potrebno za njeuo varnost in da bi prevzela hegemonijo na evrop-*em kontinentu. Kaj« Sbvjetski Uniji bi bilo mogoče, nbo bi hotela, da Nemčijo sama premasra in potem Evropi vsili svojo voljo.
. Ta pesimistična sodba je v Moskvi propadla. Rusija nima namena, razvijati se na imperialistični način. To e iiajbrze manj radi tega, ker je komunistična, kot radi njenih posebnih nalog in razvojnih ciljev, katere si je oovjetska država stavila sami sebi. Vladarji na Kre-ilju -o blagoslovljeni, kajti nahaiajo se v takem pologu, da jim izkoriščanje domačih ruskih naravnih zakla-ov nudi večje možnosti nego plenitev tujih ozemlj Tako da e za Ruse problem zunanje politike preprosto vpra-anje. kako zavarovati proti grožnjam od zunaj notranji razvoj Rusije.	J
Ta program notranjega razvoja in napredka Rusije ;e ze ada.i precej ja*e«n. Med vojno samo so napravili iz -ibir»ie največji industrijski kompleks vse Azije. Sibir-' a m lustrija je zdaj tako obsežna kot kineska in japon-a kupa', in popolnoma upravičeno je danes trditi da 1 » mrla Sibirija v Aziji nekoč isto vlogo, katero iuiajo
; ( n V lndu.stnjskem pogledu Zedinjene države v zahodni
hmiisfen.
X - ravne razvojne možnosti za Sibirijo so danes ravno
\ kot so bile za Ameriko pred sto leti. Največji pro-
ČTTATEUEM je mano, kako se je vse podražilo, ln ra*notako tudi tiskovni papir in droge tiskar -•k« potrebščine. Da ti rojaki saaigorajo redno dopoiiljanje Hrta, lahko gredo npravniatm na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI tfVOJO NAROČNINO fiE DANES?
I Frank J. Lausche, v Cleve landu rojeni sin slovenskil staršem* izseljencev in prvi in pan iz vr*t takozvanih narod nostn'h skupin, je zmagal \ kampanji za ponovno izvolitev z izrekom tako ogromne zaup nice ofi strani eelr: landskil prebivalcev kot je ni dobil št noben dimg župan v zgodovi ni me.« ta. Frank J. Lausche demokrat, je dobil 112,864 pa sov — Ed C. Stanton, repu bi i kanec jte do-bil 45.955 glasov: Lauschetova večina: 66,909 Glasov bilo 158,819.
Zmagal je s silno večine 66,909 glasov, kar pomeni, da j« prekosil samegb sebe, kajti navriie temn, da se je volitev TidetežJlo primeroma malo vo lilcev. znaša njegova večina nad 16 tiso« glasov ve?, kot pa je rnasala pred dveini leti, ko je bi? prvič izvoljen za župana,
Njegova takratna večina, ki je znasa'a 50 tL<?oč glasov, j« bila do takrat rekord, ki ga ui pred njim dos^ael nob n drug županski kandidat, bodisi demokratske ali republikanske stm-nke. {
£ d-ugimi besedami rečeno: Frank Lausche je politični čaminiion Clerelanda, ki pojavlja v *eneo osebnosti, ki so zdaj in poprej v zgodovini mesta stopile v njegovo po-Ht:čno areno.
To iA tem bolj značilno, ker Lausche ni bil nikdar slep
Na platnu na KKO 86th 8t gledališču v Nbv Torku
Sedaj je na platnu v BKO 86th gledališču v New Torku kinoslika "Behind the Rising Sun". Slika ima podlago na knjigi katero je spisal James R. Young, ki je bil časnikarski poročevalec v Tokio pred Peari Harborjem in je bil nekaj časa v japonskem ujetništvu. — Na istem programa je kinoslika "Gals Incorporated", ki je izborna Šaljiva slika e godbo, petjem in plesom. Bernie CWhan svira na orgijah in je za ta teden pripravil posebno »vrsten vapored skladb.
VELIKA ZMAGA ŽUPANA LAUSCHETA V CLEVELAND!!
-strankar v oijetn pomenu besede, temveč je sfej ko prej stal nad stranko, v koje vrstah se je udejstvoval.
Njegova biBzprinierna zmaga je torej-v poinem pomenu besede osebni triumf za njega ' in za njegovo administracijo. , Analiza volitev in primerja va tteida med 1941 in letos pokaže, tla medtem, ko je Lausche j ved dvema letoma, ko se j-, udeležilo volitev okrog 250 tisoč volilcev, dobil 58 proč. in pol vseh oddanih glasov, na i je pri sedanjih volitvah volilo 159,000 državljanov, in zanj glasovalo 71 procent vseh državljanov, ki so šli za volišče.
1 ^ To med drugim pomeni, da je Lansehe danes z ozirom na dejstvo, da je CSevtelfcnd naj-Veci-ii mesto v Ohiju, najvaž-ne.fši in najvplivneisi demokrat v državi, in da je torej pfroro neizogibno, da bo prihod njič bodisi kandidat za guvernerja ali pa zvezneea senatorja —- za kar rt? bo pač odločil.
Ooverner in en zvezni g-oa-tor ge bosta v Ohio volila prihodnjo jesen.
' 'Enakopravnost.''
Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
ako je vam le priročno
___
SONART
REKORDI Lepe Melodije!
M.MS71—Ma AMstJaaer. yott*
KJ« ao noje raBce
OnqooBM Oalnnllj
St MI3S—Tcfolnka polka
Na planlncata—ralfek J*rrj KoprlvM In MlMMr Sa trn. tmšk ta wa ploM m obrnite aa: MHN HiKKH fat,««. 4M 8C Nmm lak
blem ea oba kontinenta—kajti Sibirija je po svojem obsegu in svojih naravnih zakladih ogromen kontinent — je bil isti, nainreč pomanjkanje delavskih sil. Od začetka vojne sem, je Sovjetska Unija naselila v Sibiriji 15 do 20 milijonov ljudi, in večina teh (beguncev iz Evrope se ne bo nikdar več vrnilo nazaj v evropsko Rusijo. Ostali bodo kamor jih je zaneslo, in "bodo tako poetali ključ, ki tbo odpri ogromna bogastva te dežele.
Sibirska industrija se seveda za prva tri ali štiri leta po vojni m pojavila na inozemskih tržiščih. To dobo bo posvečala rekonstrukciji evropske Rusije, tako da bi šlo vse, kar bo producirala, nazaj v Evropsko Rusijo. Zdaj že splošno prevladuje mnenje, da ho dirigirana ruska industrija zmožna popraviti opustošeno gospodarstvo za-hodno-ruskih pokrajin, v katerih je razsajala vojna, v teku tega izredno kratkega roka. Ko bo ta prehodna doba končana, Rusija ne bo le zadobfla nazaj zopet svoje prejšnje sile, temveč lw> za prirastek sibirske Industrije še celo močnejša kot preti vojno. Svoje izgube ljudi bo nadomestila s tem, da bo anektirala ona ozemlja v vzhodni hlvropi, katera ibodo tvorila za (sovjetska ozemlja nekakšen pas obrambe in sigurnosti.
Po tej perijodi rekonstrukcije, toodisi od 3 do 5 let, bo seveda vse odvisno od vprašanja, ali se bo morala sovjetska Unija pripravljati na nove vojne, ali pa, ali se bo mogla z vsemi svojimi silami posvetiti Še za dobe ene dodatne generacije izkoriščanju svojih bogastev.
prvem slučaju se bodo ponovile one krize, katere «no poznali okoli leta 1930. V drugem slučaju pa bi napočila za sovj«?te&a prebivalstva v najkrajšem času dolga doba. v kateri bi se njihovo življenjske razmere neprestano boljšale, dočim bi se Sovjetski vladi odprl čas naraščajočega vpliva in velike oblasti Razvoj v nemotenem miru je tako neizmerno bolj ugoden, toliko bolj primeren cilj za njihovo politiko, da so možje v Kremlinu radi pripravi -eni odreči se marsikaterim takim interesom, katpre bi si mogli vzeti s silo svojega orožja.
Vodilna misel Molotova na moskovski konferenci je bila torej ta, da doseže za Sovjetsko Unijo čim več mogoče in čim trdnejše garantije za dobrobit svoje dežele, ne da bi pri tem pojmal britansko in ameriško velesilo v novo skupno defenzivno fronto, ki bi brezpogojno naeta-la. ako bi bile ruske zefcteve neznosne - a to bi onemogočilo ureditev trajnega miru in s tem tudi omejitev mednarodnega oboroževanja. To pa je eden od ciljev Sovjetske politike, in videti je. da je konferenca izdatno približala uresničenje tozadevnega sporazuma z Anglo-Saškimi velesilami. — (OXA.)
»• -t •
KITAJKO O JTTGOSLOV.
CKTEBILCIH.
(OKA) i Jugoslovanski ' gu-eirilci ,ki se nahajajo v Wi-žmi Jadralskega) morja, sj/
preskrbe mnogo potrebtfega streliva iz min, katere so Nemci zasejati v njihovih vodah. , To novico je prinesel Norman Soong, kitajski vojni poročeva 1 lec, ki je pravkar prispel v York po svojem obisku sredozemskega bojišča, kjer je potoval po naročilu Centralne časniske agenture v Čunkingu-
Sooner je dopisnik Oven-seas News Agency v Čnnkingu in se nahaja adaj na cfcroznem po to vanju po v»fh bojnih frontah — v Italiji je govoril; s skupino jugoslovanskih partizanov, ki so bfli pobegnili iz bolnice. Soong pripoveduje, da je bilo med njimi precejšnji odstotek žena, in med temi go , bile nekatere jako ivsno ranjene.
Ti partizani so Soongu pri-pov^dcvali. da se posebni oddelki prostovoljcev med njimi redno odplavali ven v polja min ob obali, ter tam posamezne mine odrezali od njihovih sider. V to svrho potrebno o-1 fodje *> prinesli g seboj v u-ptih. Naslednja naloga jfe bila potem, da so z rokami potiskali mino pred seboj do o-bale. Minogo teh prostovoljcev je postalo žrtev tega nevarnega posla- Ko so mine na suhem, odstranijo posebno izurjeni in izvtžbani specialisti vse detonatorje, nakar vzame-io ven razstrelivo, tor ga porabijo v izdelavi ročnih granat.
Soong je veteran med vojnimi poročevacli, akoravno im« komaj 32 let Postal je slaven že leta 1937. ko je poročal o potopitvi ladje S3. Panav, katero so poslali Japonci na dno. Posebno zanimive so bile zanj metode, katere uporabljajo jugoslovanski puerile;, ker jih jse želel primerjati z onimi, katerih se poslužujejo kitajski gverilci, katere seveda pozna posebno dobro, ker jih Je opazoval iz neposredne bližine.
CHARLIE NI HOTEL JESTT
J Pred nekaj dnevi se je neki l rojak potožil, da imajo doma j malčka, ki tnoče jesti, pa sem j se pri tem spomnila na malega e dečkota, ki sem ga poznala B pred več leti in je gotovo sedaj že vojak.
Takrat sem živela začasno j pri neki družini, h kateri je ze-5 Io pogosto zahajala neka "bližnja sorodnioa, ki je imela dva , mala dečka. Eden od teh je bil pravi idbiivnež v jedi. Ndbe-z na reč mu ni dišala. Pojedel j je par žl»c, kar je bilo postav-j ljeno predenj, pa je bil sit. 5 No, ja, ženske so pa tarnale, _ da je bilo kaj. Včasih, če sem imela priliko, sem opazovala . fantka in ženske, ki 60 si iz _ njim belile glave. Zelo so se te i sorodnice razumele rned seboj a in bilo je vs«n hudo, ker otrok _ ene od njih ni uspeval, kakor bi h moge Ln to zgolj zato, ker mu
-	ni dišala nobena jed, dasi je . bito pri hiši vse^a dovolj.
Pri zajtrku je bilo v hiši o-zir. v jedilnici nekako takole: u j Prišla je t kuhinjo domača go-j. spodinja. pri kateri je bil ma4i Charlie često kar čez noč, ker i so bili njeni lastni otroci že . odrasli, ter je skuhala kake vr-i ste močnik, bodisi iz žitnega . ali kakega drugega zdroba. . Pripravila je skrbno tudi po-marančni sok, ter pristavila
-	vodo za mehko kuhano jajce, ki a bi ga po njenem mnenju moral i fantek vsak jutro pojesti. Na 3 skrbno napravljeno mizo je po-
-	stavila velik kozarec mleka — mrzlega seveda. Kmalu nato je
j pritekel po stopnicah dol Ohar-
-	Ke in napravil kisel obraz, ko ? hitro je videl kaj vse se pri-
-	pravijo zanj. Še najbolj zado-
-	voljno je pogledal pomarančni
-	sok — kadar ni bHo v njem ka-
-	kih zdravil za apetit. Od tu naprej pa so nastale težave. Ni maral močnika, ne jajca, ne (mleka, nieosar- Vrtil je glavo v vse smeri, da se je ubranil žlici, s katero je spretno in rtratečka porivala hrano v njegova usta dobra te tka Mara Ko je doeznal, da s tisto usilje-no 'hrano mora nekaj ukreniti, jo je navado izpljunil — kar I na preprogo. Zdaj je bila kaj-Ipada potrebna nova strategija-•Lepe posodice iiz omare so igrale svojo vlogo, ker medtem, ko je Charlie občudoval kako lepo risbico na posodi, je tetka ali pa njegova mati, ki je medtem včasih že pritekla okrog, hitro porinila še eno žličico močnika ali pa ja jčka v napol odprta u-
jSteca in Charlie je res na ta } način pogoltnil sempatja kak grižljaj. Vendar pa je zajtrk ostal navadno največ na mizi, ko je Charlie opravil ta svoj težki posel dneva- Ženske, ki 'so medtem prišle morda spet .k teti Mari pogledati, kako je kaj s CfoarHjevrm apetitom, so flajale mladi materi in teti Mari vsakojake nasvete.
Vsi nasveti pa niso pomagali nič. Oharlie ni hotel jesti zjutraj, opoldne, ne zvečer. Kar ■ je 51o v njegov želodeek, je Slo , po sili. Zdravniki sami niso | vedeli kaj storiti. Otrok ni bH . bolan, le jesti ni maral.
Mene jd imel fantek zelo rad, ker ga pač nisem nikdar silila jesti, ampak sva se samo takole včasih kaj pogovorila, Se je pritekel k meni v sobo ali r kuhinjo, ko sem si kaj pripravljala.
Nekega dne me je začel nenadno zelo željno opazovati, ko sem sedla k svoji jožuri. Vsakemn grižljaju je sledil od krož nika dO ust in usta so se mu odpirala, kakor Idjnček mladega ptička v gnsBtfa, ki čaka, da matijptiea -prineee črva. Jaz se msem &sto mč zmenka sanj -4iav<demo. Poetztoi sem pa kajpada opo<zo*a2a l» žfenadao
I KUHARSKA KNJIGA:
■M Recipes gf Ali iJDK Nations
feS^pj RECEPTI VSEH NARODOV Stane mnosO^
^Knjigt je trdo vezana in ima 821 stranišči
Eeotptl ae napisani y inglsiksiB jssiku; pomM pa se tudi t jetika naroda, ld ma |a kaka Jed yoasbae v aavtdi *
Te knjiga Ja nekaj poaahneca aa ene, ki aa aaaimajo za kuhanja in ca Meje t njem ttabelj imftati in iapepolniti.
aw&te pri
KNJIGARNI SLOVENIO PUBLISHING CO j »6 W<ntlM flMet	Nnr7«kU#V.Tj
spremembo v Charliju, ki se je naenkrat začel zanimati za jed. Ni bilo dolgo in vprašal je. ee sme jesti z menoj.
"Nafc," sem dejala, U-kimi iAironeži, kot si ti. jaz ne jem pri isti mizi." Strašno je vzdihnil sin>tek in razširil oči, v začudenju nad toliko trdo-srenostjo. Vendar mi ni prav verjel, kajti čez čas je previdno pobegel s prsti po koščku zabeljene^a krompirja na krožniku in ga naglo nesel v usta ter še hitreje pogoltnil. Okr-cnila sem ga nalahko po prstkih in ga napodila stran.
Čez minuto je bilo spet pri meni in me gledal ter mlaskal z jfdikcSn. vsakftcrat. ko sem nesla vilice k nstnm. Potem je sel in si vzel vilice iz predala, ter se spet postavil polec mene in previdno posegel po se enem koščku krompirja. To pot sem ga pustila na miru in se delala, da sploh ne vidim kaj dela. Tako sva molče pomalea-la skupaj. Oharlie se je poglu-žil, vsega kar je bilo na krožniku in ko sem naložila se enkrat, je z vilicami v rokah čakal in gledal samo v jed, ter docela pozabil name.
Ta reč je potem večkrat ponovila. Z menoj je Oharlie jedel, kakor le more jesti lačen in razigran otrok, ko pa so ga hotele nasititi domače ženske ozir. sorodnice in njegova mati. je pa trdo stiskal ustnice in metal hrano iz ust po preprogi. In spet so šle skupaj igrv«če in lepe posode, svetli ni-klji in kaj se vse. camo da bi : Cliarlie jedel.
J Neke sobote opoldne je slučajno prišla k vratom jedilnice tetka Mara z materjo malega . Charlija nmio, ko sva s tem v 1 mrrn kosila skupaj. Obe ženski sta ostrmeli in obetali pri vra-(tih, kakor uktrvani. Nobena si ni upala ziniti besede, še manj napraviti kakršenkoli šum . . . Charlie ju ni videl, ker je bil s bibtom obrnjen proti vratom.
Ko sva g Čharlijem pospravila vse s krožnika, je najprej panila v jedilnico njegova ma-Imica in ga pričela Ujemati, ker je pač mislila, da je to prvič. da Cliarlie tako lepo in s tekom je. Potem je odprla ročno torbico tetka Mara in ga hotela nagraditi za tolikšno pridnost. iaz pa sem ji porinila drobiž nazaj v toibico in rekla Charliju, da ne bo smel nikoli več jesti s menoj, če bo še od koga vzel nikelj, kadar bo treba jesti. Fantek se je kajpada takoj postavil na mojo stran, ker se mu je dopadlo jesti z menoj v lepem m>ru in se je bal, da bo te idile zdaj konec, če se da spet podkupovati za grižljaje, ki jih bo pri volji vzeti od mame ali pa od tetk.
Kmalu za tem odkritjem je prišel nekega dne zdravnik v obisk in so mn povedali kako se Charlie masti ob mojem krožniku. Zdravnik se je bil po kolenih od smefea in kaj se ne bi—ženske so tnu znesle mnogo denarja, otroku pa splob nič bilo ni, samo grdo so ga rarva-dile, ker so ga hotele vse pitati, kot pravimo, in ae je t» o-troku uprlo, da ni maral jesti.
Kolikor sem »vedela pozneje, ko me ni b$o več tam, se je Cliarlie docela odvadil tiste navade, ki bi ga bila skoro spravila v bolezen, ter je bras ceremonij -ftimti preden j postavljeno hrano, to pa zato, ker se ženske okrog njega niso več tako zanimale koliko bo pojedel aH ce bo sploh jedel.
Tako je torej bilo s tem fantkom, a včasii pa je seveda vzrok pomanjkanja teka pri o-troku kaka bolezen ali želodčna nerednoei, attjpa Tirana, ki otroku ne piija.
"flLAg fMUPA* ~ WKW YOBS
FRIDAY, NOVEMBER 5,1943
tstanovljks L lm
Kratka Dnevna Zgodba
škorci v dolenjskih yinogeadih
RESOLUCIJA PODRUŽNIC SANS-A V NEW YORKU
PROSIM UPOŠTEVANJE
V izdaji lista 3. nov. je bilo po poenoti ponoč&no v naznanita o prispevkih poslanih iz npravništva na različne na&e ustanove, da se lahko v bodoče naslovi piisma z darovi za Slovensko šoto na Slovanski dom v Brooklvnn. Ker to iz več oz i rov ni praktično, eo na pro-ženi vsi oni, ki jih stvar zanima. ali so to čitali, da upoštevajo še nadalje naslov voditeljice šole. ki ie: Mrs. Anna P. Krasna, 200 West 67th Street, New York City.
dr. d. s. dibich
(Cbvcria Slovensko)
45 Aetor Place
Eikte Btuw
(4th Are I SUi St.)
New York
Nasproti Wanamakerja Telefoni:
V uradu : GRamercy 7-Q&46 Na dotnn: CHelsea 3-2316
Uradne ure: Dnevno od 10 — 1 Ob večerih 5 — 7
IN VESTI I UT« V UOtUMO
Prišlo je oni dan z Dolenj-i. ga uljudno vabilo, zabelje-J u«» z ljubko grožnjo: "Ce vas t id bo, vam bomo zamerili za v je veetie čast1. Že ono mnie-|o smo vas čakali zaman in je i-ečeno kokoš naposled ;tiedia nacka. Ko smo ipazili, kdaj ^e jojavi vaša karavana izza o-' inka in so se razblinil,* zadnje vaše nade — vsi »o prihajali, le .as ni bilo — smo pogrešili iko <oš in odkrili, da ^e je i njo »od hrajdo nia^til veliki moe 1 'mokavznr. Tak za božjo vo-k>, pridite no! Trta je obrodi-i. da nikoil tecra, breskve, sli-'e, orehi in jablani so polne. I a », lomijo, potrga Ska je tako ladka, kakor že več let nisntjo take pridelali. Lansko je dal >o i?, letos an j o pa stvar sami » zeli v roke. kakor to pravimo .*d pa mt i veka na Dolenjskem!
•Ni kaj reči takemu pismu in odlorili smo, da pojdemo. Že v soboto smo pri pravili nahrbtnike. košare«, steklenice in pleteirke. Malo sram naju je bilo z ženo; bilo je, kakor da <mo se odpraviil na razbojniški pohod, mJadež je tndi hm rttela tenTu primarno. Ko smo »topali v vlak, naju je sramežljivost minila, saj se je skoraj pol m j?ta odprav'jalo na mno-žestveno bero. Iz nekega okma mi je poinežikoval in kričal pri iatelj I«ontij: 44Le noter! ftkor A so se vzdignili nad dolenj-•ke vinograde. Ne vem, č?, bo. za nami ostal še kak trrozd^k za pod prešo. Škorci —" Nje cov glas je izgubil v isploš-! nem trušča in boju za prostor,) železniški upravi je očividno več za romantiko tiega boja ne-cro za udobno potovanj* brezno vil ne jate škorcev.
Na prvih po-taiali izstopajo' 'ovci "n maloštevilni izletniki, da se ^korci lahko malo razmaknejo. .Tata ne gre vsa na .-•n krnj. Vsakdo ve. kanr imej i1 i in temu smotrnemu rWhij e hvala, da nas vsa Dolenj-I .;a nr. čaka na progi, oboro-l na s koli, vilami in eopei. da|
odvrne strahotno najezdo. Ko -I je prišla vr*ta na nas, smo se
*	izkrcali brez večjih nezgod, po t zatili smo v vlaku le en dežnik
-	in Marjan je hodil odslej razo-? g brv, utrjujoč, <ki kap>o sploh 1 že zdoma ni brl vzel, kar se je ' kasneje seveda izkazalo Ikot
-	prazen pol uraden dementi z i vsemi slabostmi takrh slovee-1 nih izjav!
' Prodirali smo v gorice. No-' benega odpora ni bilo in ko smo prišli na lide mesta, so nas bili odkrito veso!i — ljubezniv naiiod so Dolenjci. Niso vedeli kaj bi nam vsfga znesli skupaj. ■ Razogiavi Marjan je pobaral gostitelje, da li so to pot varno ' zaprli Cfa*oka\-z»i ja. MJIndi ! mož je realnih nagnenj in dobro mu je delo pomirljivo zagotovilo, da muc sicer ni zaprt, da pa jfe ono drugo še v <ponvr. I kjer prijetno poevrčava. Nato smo se razpršili po vinogradu in po sadovnjaku. Dobro vzgojeni ljudje smo in gospodar nas je moral op?,tovano opominjati: "Kar vam je najbolj všeč. tisto odtrgajte! Čim lepši je (grozd, kar odtrgajte ga. izberite si na jdastnejšo breskev P*
Sličnih pozivov še niseni do /Ve?, toda Vsevišnjemti. ki lju bi p .strost v svojem stvarstvu f=e je zahotelo ustvariti tudi tip dobrega Čuda-ka. kar se mu je imenitno postfeeiln.
Kako naj opiSenT prekrasni I dan v vinogradu? V to ne za-Idostuje niti osrenj mlade potr-igalke. ki smo je na veliko v,v Jselie gospodarjevo pooili pre-ce^šnro množine. Ni b':ln še vino, ni H mošt, bila je enostavno še grozdni sok. sladak, vabliiv I in pit in. Le prehitro j , prijel I čas ločitve, kakor se tako lepo p avi v vseh sličnih opisih. V veselil: tnim?rh ?o se jeli škorci vračati k vlaku. Nosil za-jhuhlo pletenko potrga ko v eni roki. v drugi pa obsežno ca njo. j sladkosti in dobrot, ki jih j? j naložila za spomin gospodinj«, i Tndi ostali so bili primemo o-
•	tovorj ni. Razigrani smo taca-jli p« mastni ilovici^ ki se nam j je v debelih pasteh nabirala na i podplatih. Z vseh strani <ao
pota. steze in kolovozi bruhali j na glavno eesto noVe oddelke skoreje vojske. Z deb.Jo zamudo, ki pa jo je izenačila še večja zamuda vlaka, smo prihrumeli na postajo, ko se je iz daljave že čul grohot prihajajočega vlaka
Coz pol minute je začel sploš ni naTjad na vozova Take stvari dobro poznam in vom, da so do v sod izvestni posamezniki, ki so o vsem bolje poučeni ko brezglava mmožiea. Tudi tu pem uzrl gručo, ki se ni razburjala. prerivala in kričala. Pridružili smo se ji in kmalu zve-cteil, da bo priklopi jeno Se ne-,kaj vez, frrdaj bo šele veljak) naskočiti Naskok m bil težak Opazi! sem celo. da je od voza* ki smo ga imfeli na piki m», vsakdo odskoeil, kar mi je bilo iasno šele, ko smo že zavzeli po "tojanko. Bil je drugi razred. Kaj sedajt Pobrati se ali ostati f Odlof Hi «mio se za slednja naj pride, kar hoče. Nekaj takisto slepih je prodrlo za menoj. tudi nie je oMila zona, ko <*o zacledali Wazine. Pa sewi iim dejal: "Tudi mi imamo liat ke a tnetji raenpd, ostanimo vsi tu, 54n več na* je, tem tei-ie nas bo oblast pometala ven."
Besede so le preveč vžgaite in ilonalu bil voa pHenatrpan s tretjerazredniki, ki so takoj Trvedli svoj profatarski nacwi življenja. S košarami in -kor-Vci smo zadelali vse vhode iii ^rehode, nekdo je v boju mea-'ki nrrirrf mahal p ko*čegoan ooftri! ie vsebino, in iz kovčka je tekel po hodsjfikn v debelih ctr-
Note
klavir
ali za
piano harmoniko
36 centov komad — 3 za $1.—
*	Bree«e» ot 8»de«
Time of BloMom (Cvetni Caa)
*	Po Jenru Koto
¥ Tun na vrtni (ndl Maribor Walts
*	SpaTij M Lika Moj« Orphan Walta
¥ Dekto a* nta
OJ, MoriCki. MaUkJ
*	BarSen
Mladi kapetane
*	Orano na fitajcrafco dtajedi
*	Happj Polka Oe na tujem
*	SloToolan Danca Vanda Polka
¥ Zidana marela Veaell bratci
*	Oblo VaMar SylTla Polka
a Zvedel aesn nekaj
Ko ptl«oa ta sala ¥ Pojdi a menoj Dol 1 planine
*	Kadar boi ti rapdrat M
IS^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI sa piano-faarmondko za $1.
Po Sfic kjMad
MOJA DMLLB JE AE MLADA MoraOto pri:
Knjigarni Slovenic Publishing: Co.
Now Ynfc li. w. Y.
kih vin«4ci sok, ae prelival po vozu v potočkih, tvoril lužice in ve- voz je kmalu zadišal po vinskih izparinah. Gazili smo z ilovnatimi čevlji po teh lužicah i n ko bi trenil, j? bil vo? ponižan globoko pod svojo odlično rimsko številko.
Deco smo položili po blaži nah, matere eo se z zadovoljstvom gugale na njih, le pogia vajrem družin je bila na če-lu zapisana mrka skrb, kaj bo. ko pride sprevodnik? Sipominil sem se, da je pokojni Milčinski TT^koč opisal podoben dolenjski vlak in je pri tem omenil, da so se sprevodu i-ku med traščem potnikov zmešali vsi službeni predpis, da ni več dobro vedel ali moira ščipati ženske ali listke, pa jft zaradi gotovosti šči-pal oboje prav do Ljubljane No, naš ni bil te vrste. Bil j*1 mlad z nootopelo službeno eo-neonosijo, pretelovadil se ie spretno preko prtljag in pričel nradovati:
"Ven! Takoj ven, kdor nima pravega listka 1" Mi, da ne gremo, da i*, nikjer prostora in če je kje. naj nam ga on, ki je oblast, poišče in nakaze. On je gonil svojo z v«) strogostjo, ma pa svojo udano in krotko. Dve neomajni stališči kakor Maži-m»f in Si'cgried.. Taki prepiri so česti in splošno znani, toda naš se je vrŠH ku^urno, z logičnimi argumenti, le da jih oblast po svoji službeni dolžnosti ni priznavala, kar ji pa ni prav nič pomagalo; nihče se ni ganil. Oblast je grozeč odšla in se ni več pokazala, preslabi «o njrni predpisi spričo navala ljudske povodnji. V naš voz se fe vrnil mir. Čudno: proletarci hrnme in šume. pojejo in kriče samo na trdih ie-senih klopeh tretjega razreda, na blazinah pa se izkažejo kot zelo o'ikani potniki. D»jta nam blažir! Kdo bo hrumel. ga enakomerno smeanie na mehkem zazibava v dobrodelno ra:rpoloženje?
Otroci so mh-no spali po<l nadzorstvom mater. mo~ki pa smo stali na hodniku, kadili in se pogovarjali. Blažen mir je bil irazlit po našem vagonu, do-čim je iz obffe sosednjih odmevalo ]>etje, razbrzdan smeh šum. krik in vik. Pri nas se v*e slučajnost no m všečnosti odpravijo z obzirni') vljndnost-jo popolnoma v slogu odličnih blazin. "MOadi mož," pravi na primer nekdo, "izvolite se odločiti za naprej »Ti za nazaj! Na mojih nogah, se bojim, vam rte bo dolgega obstanka." To in nič drugega in že je red.
fNa sprevodnikovezn sede^n sedita dva moška in se pogovarjata afrvahno, toda ne kričavo:
<iPravim ti, da Jože še ve kaj d?ia. On sedaj pospravlja, ko inu. tako 1'epo prilika Vse bo spravil v svojo ogromno M-
saco.*'
tZanima me, kdo je silni bisa-gar Jože..
"Saj to je," pravi drugi aria« "pospravlja. ampak kako! Sem čatai, da tam že ustanavljajo sovjete."
n mislil, da bo Joie ustanavljal fantovske odseke aDi podružnice društva ljubiteljev haiSkih kanarčkov?"
0daj mi, je priKčno ja^no. kdo je ta fohii bUagar JoiJp in Se z večjim zanimanj:m pri-^nhnem razgovora.. Na nesrečo pride postaja, ljudje hodijo ven in noter, beseda o bi-sa erarju Jožetu se prekine in t(p več tk obnovi.
Na druarem koncu so triie mlaj3: ljudje. Edeti izmed njih ponavlja:
"'Lahe ven! Lahe ven!*'
so Wki LAi kje!'?
Slovenci, zbrani na sestanku oziroma shodu, katerega so sklicala Slovenska združena društva v New Yorku, sporazumno ? predstavniki tukajšnjih podružnic SANSa na dan 31. oktobra 1943 v Slovanskem domu v Brooklyn«, se soglasno strinjajo, da se pošlje našemu sk ovens ko ameriškemu narodnemu svetu, kateri inm svoj giavni urad na 39^5 West 26th St, Chicago, 111, resolucijo, potom katere izjavljajo, da z ozirem na tekoča doarodke, in
K?er se ti dogodki sedanje vojne za svobojen^f. narod'ov od strani naših zaveznikov in za u^užnjenje celih ljudstev od strani na^h sovražnikov, razvijajo določno v prilog združenih narodov in v gotov po-gibelj osiščnih sil, smatramo mi. ameriški Slovenci kot državljani Združenih držav in kot bratje in sestre Slovenci) in Slovenk v naši stari domovini. katera tudi spada v družino združenih narodov začno z ostalo Jugoslavijo, da je zdaj naT>oeil Čas. ko ie treba stati na pažnji in crledati, da dobi naš narod z zmago zaveznikov pravično osvobojen je in miej-, ki mn gredo z ozirom na narodne pravre. kakor je to poudarjeno v Atlantski izjavi, in
Ker smo Sl ovenci v to svu-ho ustanovili Slovensko ameriški narodni svet, kateri ima naloge«, da vodi politično delovanje, k£ je. pot nebno v ta na-i men. ter govori v imenu naših i zasužnjenih bratov in sester v »Sloveniji, izražamo želje, da SANS odločno in neustrašeno ter taktno in brez ozira na notranja ali zunanja nasprotstva. zastavi ob vsaki dani priliki fn priložnosti našo skupno besedo v prilog krvavečeea in borbenega zaveznika —■ fdovenskega naroda v domovini, d« s tem prepreči nakane sovražnikov tega naroda; in
(Ker zavedamo, da j? na" SANS z nami vr d prepriča da samostojna Slovenija ne mo re obstojati sama zase, kot država, ampak mora biti povezana s .svojimi brati, južnimi Slovani. zato odobravamo korak, ki ga je naplavil SANIS, ko je pomagal ustanoviti dne 7. avgusta letos v Clevelandu Združeni odbor južnoslovanskih A-merikancev, kateri deluje na t in, da se združijo po tej vojni vsi južni Slovani v eno demokratično državo a*H federatrvo. katera bo nudila vključenim narodom popolno narodno avtonomijo ali narodne pravice kar bo zagotovilo balkanskim narodom pravičen red in mir. za kakoišnega se Združeni narodi borijo; in
Na podlagi tozadevnega ko-raka SANISa odobravamo za-
vprašam soseda.
"O, ne! Fantje se mtenijo o tisti ladji, ki so jo Nemci včeraj potopili. "Laheven" se jf pisala, saj je danes v časopisu!*'
"Ah tako, jaz sem pa mislil --"
"Mi smo nevtralni! Sicer pa j je čas zbudiHi ot >ke, da ne bodo preveč meti.,avl, ko izstopimo."
Ko tie je vlak ustavil, smo šele videli, koliko nas je, škorcev. Čakala nas je še ena ovira pri tej grozdni dirki; mestna užitnima. Pa je nekdo, ki pozna razmere in je vedno bolje pou-čen ko brezglava množica, zopet fiztaknil izhod, kjer m omb ki pretipavajo košare. TTdrli smo jo za njim, pot ostalega velet oka je pritisnilo za nami ir v trenutku emio bHi na cesti Ko srno prvič počivali pod fefadkim bremenom, sem nagovoril člane svoje odprave:
"I*po j?, bilo, otroci! Trikrat zdravo Trški gori!"
Mogočno je zadonel odgovor potem pa vse tiho je bilo. Izza vogala se je namreč pokazal stražnik in nas opazoval s pred pisanim uradnim suuiuut.
ključek izvrševalntga odlbora. po kateTem je bila nakazana finančna podpora Združenemu odboru, ter želimo, da SANS
tudi v bodoče podpira ta odbor finančno in moralno, ker je to v interesu vseh: Slovencev.1 Hrvatov, Srbov, Mac donee v,' Bolga'ov in Črnogorcev. Obenem pa naj SANIS skrbi, cka bo ta odbor natančno poučen o po sebnih problemih slovenskega naroda, kateri mora dobiti nazaj primorjfe, Isto, Trst, Koro-tan in Mjedmurje — ter da bo v t«n smislu tudi deloval, da bo tako v resnid:1 v kan Združenem odboru veljalo pravilo: Vsi za enega, eden za vse! | ISpre.teto in odobreno na sestanku Združenih slovenskih droStev in SANSovih podruž-l nic v Ni?iw Yorku, odnosno v Brooklvnn, K. Y.
Ludvier Mutz, preds.
j Anna P. Krasna, tajnica | ---
i ŠKROPLJENJE, WAJBOLJ-I SE VARSTVO ZVONIKOV ZOPER POŽAR.
V Biefcfeldu v Nemčiji so — a?veda še pred vojno — popravili zvonik staromestne cerkve ki je že klical po temeljiti prenovitvi. Ob tej priliki so ga tudi opremili iz novimi naprava •m5, ki so najbrže prve te vrste na svetu. Prav do zvonov so po zvoniku na/prljali vodovodne cevi s številnimi pipami. Ako bi nastal požar, so s po-sebifmi ventili spodaj pod zvonikom odpre vodovod in po vsem zvoniku bi začela teči- voda, zunaj in znotraj zidov. Tako hi z enim gibom po vsem zvoniku curljala voda. Pri po skusi h je naprava vzorno delovala.
BOŽIČNA POŠTA
Poštni ravnate^ v Nu w Yor ku, Albert Goldman, nam je poslal okrožnico, v kateri opo-17- rja, da bi ljudje s pošilja jem božičnih dopisnic in da ril pričeli čimprej, tako da bo do naslovniki še o pravem ča-! su prejeli pošiljat ve. j Poštni ravnatelj posebno po-j udarja, da je bilo z raznih ! poštnih uradov New Yorku po-i klicanih v vojaško službo nad 30,000 uslužbencev, vsled česar delavcev zelo primanjkuje. (Kar je bilo delavcev nameščenih, pa v tem poaln niso dovolj izurjeni, da bi jim šlo delo naglo izipod irok.
Poštni ravnati 1 j Goldman vsled tega prosi, da prično razpošiljati božična voščila in darila že v novembru, tako da bodo vse pošiljatve na poeti že do 10 decembra.
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
aa 0
r
Prepričajte se!
Molitveniki
^ *	uiuiiiuiiii rtiuiHiiiiiiiiiiuiuiuiiiiiui
1 ^o,	v Itraani vezavi importi-
■	^ rani iz starega kraja se 1 4 pred vojno... Ko zalo-
■	ae^M ^ ^^^ ga poide, je ne bo mo-
goče nadomestiti do konca vojne. Slovenski:	vebesa naš dom
(iter. 415) 2%X4% iučn
kvišku srce	Cena $1.—
(iter. 415) 2%X3\ InCe*: 224 RAJ8KI GLu\SOVl
(fter. 355) 2^X334 infler. f tt*-lem celolidu; 384 Ftrmnl.
Cena 75c	Cena
BAJBKi glasovi	Angleški :
(fiter. 408) 2V4X1 lafle; 255 Mra- REV OP HtAV*N
si — VntesS! Sv. Križer Pot | Fino vezano; prvovrstna Izdelava;
!r tunetnfiu tunjn
___________Cena
Slovenic Publishing Company216 w-18th 8t- Rew York 11
KNJIGARNA M.^—
Slovenic Publishing Company
|2i6 West i8tfa Street	New York City
Aadrej Ternovc	Listki	POUČNI SPISI
Sptmt Ivan Albreht	Bptaal Kaavar Me«u>;144 tU.	. . w ^	^ „
cam m amšm	e« n emtm AngleSko Slovensko Berila
Fflowfska urodba	Malenkosti	ajp
Splaai Aiojs Jlcuek	SpUal Ivan Albrebt
Cm M •mtm	Om »	OofldSVl ja
Ko smo Hi ? morje	»pj-ob. u^ i4a ^
faridksati	ftviisvfei	Knjiga o dostojnem vedenju
SpfaBi Be*. K. laknjRea	Spisal Iran MatUU	m	M ,IMr,
lajin pripoveduje, teko Je	Knjl»a Je avojemten pojav e	„ ,
Htto na^U-Tumal« tn *	MlekSTStVO
Majke in pripravljal watrapH	r nji je t trinajstih doltfh po-	Bplaal Anton Pere. S atlkaad.
u iocMloraae in ajlboto dr-	tiarffh opisanih tziaajst rodov	198 atraaL — Kilp m akin
fcvo fe doto nrai knt to le	**taak*ga naroda od davnib	Jo ta fanoerje v eplninm.
napodeL ^^	poCeOwv t atanm aloravtvo	Cam M
^ __ , .	do daaainje^ dae.	Obrtno knjlflOVOdstVO
Kate Je w pit tan vezana ln tam	...	vrwiMHf au^P"««"«
2« ftnai 13 — «	90S etranL eaaaa. — K«Jlga Jo
rfen« *9 Y pUtn® Te**®°	oueajeaa w prrl rrad m Uar-
,	Cm 11- boo. nmtoo ia strojno kljofiav-
"Bj^-^jLS^jJJjsg^g^Usr11 V i^j^i^u-gj,^^	ni5aretro t«- MeaoUrantra
Ml mum* Državljanski priročnik Akt n*r*me knMta, penam k
H8W TO BECOME A QPUN (V (MM)	^	telim Camilla Mamf
^rtur^nt.;^1*- S^gTiTJSSn
nam NuwaiA" ^ wn iw
FRIDAY, NOVEMBER 5,194?
▼OTAN0YLJ1SN L. WW
POD SVOBODNIM SONCEM
SOMAN — Spšal: F. S. FTNŽGAB.
—---'~49----—-
"Kar posije ona. bom bral in črke bom poljubljal, ker so jih zrle njene oči, v katerih biva in živi vsa lepa domovina Slovenov!"
•'Bori torej in česar ne razumeš, naj ti razloži Kasander. Kvangelij je resnica!"
"Ni treba Kasandra sama prid*1, .sama--"
"IrenaT"
•'Irena, gospod!"
"Ni mogoče! Dvorjanica ne more obiskovati barbara. Ti se ne poznaš Rizanca in strogih Sep,'"
"Prejasni, čemu so bojrovi naredili nočf Pokaj so raz-liii o<l vrtov Kpafroditovih do carsk:h gajev zeleno cesto, po kateri ne ropoči kolo in ne udarja podkev, da bi zbudila nepotrebne oči in odmašila speča ušesa?''
Epaf rodit ni za Iren otok nič odgovoril. AirrmraJ je v suhe ustnice zopet in zopet eni resnični Evripidov rek: Kdor ljubi — je blažen.
"Torfj ponoči, po morju! — Potemtakem sta sklenila, da gresta z roko v roki v p »gubo!"
"V pogubo? Če mi bo razlagala blagovest, ali naj ji bo to v pogubo? Čudni ljudje v Bizaneu! Če se žrtvuje ona, . ista kakor sončni dan v mladi vesni, da mi govori o bizant-kem Boffu, ji je v pogibel. Pošten barbar vas ne razume!"
Kpafrodit se je dvomljivo nasmehnil. Njegove drobne oči so se zapičile v Iztoka
"Sinko, kdo ti bo verjefl v Bizaneu, če se shajaš ponoči / leipo dvorjanko, da govorita o bogrvih!"
''Pogleda naj Ireni v oči in tam bo bral resnico, ki je zapisana ja.>*no in trdno, kakor so jacne in trdne zveade na nebu."
Iztok se je navdušen ozrl jasnino, ki je svetila skozi i.iiplnvi.i v peratil.
14 Ali kaj slutiš, da bi utegnila to zvedeti zavistna despog-na? Morda že ve. Njeni vohuni prisluškujejo za vsakim nwrlom."
"Če bi zvedela, Če že ve. kaj za to! Saj nosi zlati nknb svetosti krščenikov, hodi za križan, pokleka pred žrtvenikom, kjer darujejo žreci kruh in vino bogovom, tedaj bo vendar odlikovala dvorjanko krščenico, ki v svetem ognju pridobiva njeni veri barbarskega stotnika!"
Kpafrodit ga je pogledal vnovič z dolgim pogledom, polnim dvema. Nato je vstal, položil obe roke na njegovi ra-neni in rekel:
"Iztoče, kakor zlata vrata v Bizone, tako so lepe in močne tvoje prsi! Ali notri kljuje drobno srce nedolžnega pastirčka. Bodi! Kristus blagoslovi vajino ljubezen! Zaupaj vame! Hes .t najmočnejših sužnjev ti je na službo. < olni so vedno pripravljen1 Kadar pride, vselej jo pospremi. Zakaj v pozni noc-i so nevarne mokre ce«te krog Bi-zanca."
Iztok je poljubil Ep«froditu Toko in trgovec je izginil za stebriščem-
Ko je Iztok prišel preko vrta do svojega stanovanja, ga je čakal Numida pri vratih in nlu izročil majhen zavitek. Cen-lurio je pozval sužnja, naj mu pomore odpeti oklep ter nra pripiavi kopel. lapraševal ga je, kdo mu je prinesel zavitek, kdaj in kaj je sporočil Nunida pa ni vedel ničesar povedati. l>epo oblečen suženj da je pritekel in strogo naročil, da se sine uročiti edinole gospodu. Zato da je nosi] ves dan zavitek 1 f seboj in ga tfščal skritega na srcu ]kxI tuniko.
Iztok je postajal nemiren. Biagovest je! Od Irene!' Dal je NHimidu nekaj staterov in ga odslovil. Na kopel je' pozabil. Rahlo je odmotal ovoj in posvetile so s* lepe črke:1 Evangelij svetega Mateja." Na prvi strani je tičal listek! Hlastno ga je prijel centurio in črtal:
"Dobri Iztooe, v»ili centurio! Vzemi blagovest Kristusa jn beri. Ko bo mogoč?, pridem, in govorila bova o sveti resnici. — Poljub miru ti izroča
Irena."
Iztok je pritisnil drobni list na vznemirjeno sroe, prijel }>ergamente in jih blagroval. Srečne ve črke, ker ste gledale njene oči. Irena! Irena!
Minulo je nekaj dni. Irena ja čutila prezirljivi poglede dvorjanic. Bela se je despojne.. Ali Teodora je bila z njo prijazna, večkrat jo je celo odlikovala pred drugimi. . To je deklico pomirilo in prepričana je bila, da carica ničesar ne ve
0	nočnem pogovoru z Iztokom. Z Azbadoin se ni več sesla. In tako je z veselim smehom na licu prvnešala vso zavist in
1	»rezi rl ji vos t dvorjanic ter Živela edinole svoji misli, da Iztoka spreobrne. Brala je filozofe in se vadila v dialektiki. Vse ure, vse misli in hrepenenje, vse se je snovialo krog Iztoka- NI hotela lagati sama sebi, :la ga ne ljubi iskreno. Prosila je Krista Pantakratorja nai varuje Iztoka, naj ga razsvetli —
n naj ga pripelje nekoč, da bo njen, sasmo njen, ta dobri sini Slovenov.	f	( , J
Iztok pa je čital evargelij. Bral ga ni s hrepenenjem, da bi spoznal Tremno vero, bral ga ni zato, da bi zatajil bo-W bral ie> kor i® žekla <ma in je med branjem mislil, da i-lrfi njene besede. Kljub temu je bil vendar čimdalje bolj zamišljen. Z ž lezno silo so se ga prijemale preproste besede olagovesti. Razmišljal je o bogovih, budil; se ^ dvom, v • iusi je nastala borba, dvignila sta se dva bregova"— in sredi pnepad brez mostu.. Na enem bregu Irena z blagovestjo, na dragem sam s Sve-tovitoru, Perunam in drugimi božanstva. \leklo ga je preko prepada zavoljo Inene. Nta domaČa tla in slovens tke aitvenike gn je vezala gTozovita mržnja do tiranov. In tako je hrepenel in ljubi!, b;žal in sovražil, vsa nnša i nsrce se mu je razburkalo njegova vedra glava, ki jo je nosil pokonci,, se je v poznih večerih povešala, ooi> so strmele v nepoznano in nerazumljivo daljavo..
V tem brcamejne imdnševnem rasdvoju je srečneje koprnel po Ireni.. Da bi že prišla oma, da bi sedel k njenim nogam, objel njena kolena in se ji zagledal v oči. Tam, v njenih očeh je vsa resnica, v njenem srcu vsa ljubezen in vsa njegova vera — vera vanjo. - Vsak dan je izpraseva.1 Niumido, al? mu j© pri ncael kdo pismo. Ln Numida je bil žalosten, ker ni mogel po-
st. 1	^ ga je vnak dan pričakal na dvorišču
pri vratih in mu s solznimi oflmi tožil:
tt «...
(Nadaljevanje prihodnji.)	i
iJvukrat jk> deset let se je prevalilo po koledarju, odkai je bila ustanovljena lil. Latter-| nacioT-u Ja. Xjan vrhovni usta ; nov i te! j Ljenin je bil iprepri j ran. da drugače ne more priti do tistega socializma, o katerem je- v svoji zmedeni domišljiji iu blavoiik pno*-! i sanjat, kot s svetovno revolucijo, [m kateri bo svetu zavladala p:o-letarska diktatura in sicer za to ne, ker ni težko vzeti premio žen je tistim, ki ga imajo in nje same palmi t i s poti, mnogo tež je je zadušiti v človeku nazore o zasebni lastnini, s katero je združeno tisočletno pojmovanje družine in vse mišljenje gle<fa gospodarjenja. Izhod preko teh nazorov v popolno brezrazredno. Im zversko m kezlastniško človeško družbo je Ljenin videl samo v svetovni revoluciji in diktaturi, ki jo prevzame v roke proletariat.
Ljenin je veliko računal na svetovno vojno, da bo vh> človeštvo pri tirala do rtvolncije Toda to se ni zgodilo, ker v drugih državah pač ro bilo v ozadju tistih revolucionarnih moei, ki so delovale v Rusiji. Ni ostalo torej drugega kot organizirati take zarotniške sile tudi /a ostali svet. To je bila ITI. Tnternaeionala. gv tovna revolucionarna organizacija, ki jo vodi eno jedro in ki naj bi po vsem svetu zanetila tak požar revolucije,, kakor ^e je razdivjal po Rusiji. V razpravi o brest-1?tovskem miru je Ljeniv zelo jasno in dokaj pravilno de jal: "Naša revolucija je brez upanja izgubljena, če ne pride za njo svetovna revolucija!"
Ljeninova m. internaciona-la je bila ljubljenček takratne sovjetske skrbi in nege. Bila j? glavni štab vseh odsekov ali sekcij ,tudf niste, in glavni or gan ruske revolucije. Vse t( sekcij in glavni organ rnskp. o ktobrske i Evolucije. Vse to je i-šlo iz Ljeninovega pojmovanji
0	brezupnosti ruski revolucije, ako ne bo kmalu svetovne revolucije. Ljenin je namreč kot zelo prekanjen čisto pravilno slutil, da se bo komunrerni mo-
jgel vzdržati le teda.i. eV *k> ]*>-• vsod, da niho> ne bo mogel vee j ne videti ne vfdeti, kako se
1	prav za prav živi brez komun i z ima ali izven komunizma. Kakor hitro tega ■edineim in eno-kopitnega živ! r nja r'. je krv munizem izembljeri tudi tam kamor ga je zasadila prva revolucija. v Rusiji, ker prej ali slej se bo ljudstvo ogledalo po življenju na drugačni osnovi ne komun L-1 i en i. Zato ,ie rioil Ljeninom veljalo: vse za III. in te-rrracionalo, ki? l»o zanetila komunistično revohici.To t>o vsem svetu in vzpostavila diktaturo uroleterijata in tako rešila ACarxov nauk piopa<fe- Za TIT. interrmcionnlo je moral dobiti denar, čenrav era doma ni lilo niti za s*oL
Po Ti.Vninovi smrti se .ie med preostalimi voditelji boljši viz-ma rarrvnel s]>or g'ede nadalj-,nega dela. Mnoge -kupin'e so se slednjič, podelile v dva tabora, katerih enega j'« vodil Trocki, drugega pa Stalin. Trn cki je vztrajal na smernicah ki jih je dal Ljenin r svfetovnp revolucija, svetovni komunizem, vsicer se bo komunizem v Rusiji blaminal. Stalin pa je sftal na stališču, da j? treba naj prej izgraditi do vseh podrobnosti. da bo zgled in privlačna sila vsemu swtu, gfede tiste svetovne revolucije pa, ka-'kor že bo. V komunistični stranki je Stalin izvojeval! ta boj v letu 1927, v kominterni (pa dve leti pozneje. In takoj je začel izvajati svoj program v Rusiji sanri; začela eo se čiščenja in nii-bče ne ve, kje se bodo končala.
O usodi ustanoviteljev III internacionale bi se dal pisati roman, ki bi bil najbolj razgiban in napet Ustanovni kon-gres je bfl v razdejani Moskvi,
USTANOVITELJI m. INTERNACIONALE Ilff NJIHOV KONEC
(Po "Slovencu")
. po kateri so se še vlaali sledovi državljanske vojne, kjer je vladala lakota in neskončna be 'da, (kjer je človek človeku ž*-postaC volk, da bi si ohranil golo življenje. V tem ozracjn sanja Ljenin, ki je sani živel od voja.Ške aprovizacije o srečni človešk5 družbi, do kater.? bo prišla v Rusiji iin po vs*mu sve-|1u po tem razdejan ju in krvi. Med ude!ež;-nei kongresa pa že ni bilo tistih, na katere je Ljenin v Evropi naj ve računal. Toda to ga v njegovih bolnih sanjah ni motilo.
Kare' Liebkn'eeht, Rosa IjU ksemburg sta bila malo prej v Nerm-i.f" umorjena. Njihova smrt je plavala nad kongresom kot težka grožnja, kot prihajajoča usoda 1TL Internaeionale. ki «e je ustanavljala..
Ni.mčijo je zastonal n'eki Albert. za tem imenom se je skriva11 KaTel Radek Če je Ljenin hrte', l^o na lislanovnem kongi*csu TT T inteniacional^. ki mora zaneti revobjcijo po vsem. svetu, zastopana tndii Niemčija, je moral njenega v.n-stopnrka vzeti naravnost iz svoiPi vrst, in ca ie vzel' in pred udeleženci brez sramu po kazal, da je na kongrrsu zasto-Dau akoro ves civilizirani svet. Pod Stalinom je bil ta Radek obsojen na dolgoletno prisilno delo — zaradi trookizma in zaradi njegovih posknšarrh zve? s hitlerjevsko Nemčijo, na |podlagi obtožbe, ki io je sestavil in zbral Jagoda. Radek je H' pozneje sicer '' pomilo^een'' toda osrla-srl' se n? vee.
Na isti način je duh'' T.Vnip za ta konerre*? rn-topnika za i Balkon. B*1 fe Rakowskv. naj {drzneiši Lj-ninovili so<ielav |eev. kateremu .'dinemu je i«1-)-j 1 za »mati nalogo. -In j na Baikan in tam znosi grmado . za komunistični požar Takn lie na kongresu zastrna! P>ai-kan. ]• reden ga jo vid'el. |>o Ljeninovih načeli o demokra ciji. oziroma diktature V resnici je od&l na Balkan, kjer se jo na vse nw>goee načine izvijti' ! ječam in obsodlwim in vse milje š!o še po sreei, dokler ni vrni! nazaj v deželo pr.-ega ko mrmizma, v Sovjetsko Rusijo k j r -o ga prijeli bolj za res • obsojen je bil na prsihuj de'o( in od takrat jk* izginil z odr:i| komunističnih igndcev. Št l j« i nekako podobno pot kot Radek ki je tudi odpotoval v Neme i-jo. z istim najuenom. da l»i na domest il Liebknechtd. NeijuŠk oblast: so ga iskale c pomoejo j fotografij in velikih 'letakov Nfckor' se je Radek sam uvrstil v gnečo radovednežev pieH tak plakat z ni.govo sliko in je dejal: "Taikega lumpa bi mr>-rali nstieliti!" Stalinova tajna policija ga je poiskala l>olj za res; ko se je vrnil v Sovjetsko Rusijo, ira je čaka' že Jagoda 7, obtožnico, češ, da ni bil zve^t komunist. Tako sta izgin'la zastopnik Nemčije in Ralkana
Ttalijo ;'e zastopala gospa Balaban. Ta je umrla, pr den jo ie doletelo kaj hnjšega
Kot zastopnik Ogrske je pri sostvoval kongresu komisar propadle revolucije Ra'kosi. Lc ta 1927 so med voditel ji nekda nje ognsk«?! komunistične stran ke žrebali, kdo l>o Sel nazaj v domovino, da znova poskusi za netiti komunistično revolucijo. 2reb je padel na Bekorija. Odpotoval je in kmalu po povrat-ku v domovino so ga zaprli in od takrat o njem ni Več slišati.
Francijo je zastopali kapit.n. J. Sadoul, kije bil poslan v Ru s i jo s svojo vojsko, da bi pomagal ustaviti boljševiški val Kmalu pa je za&l sam med svo jimi vojaki organizirati bo^i^-viško gibanje, ko se je vrnil v Francijo kot poslanec IU. iiitei nacionale, je moral najprej od-aledeti kaaen, na katero ga je obsodilo francosko vojaško sodišče, nato je bil odpuščen in od tedaj se ne meni več ne za politika ne &a koaninterno. '
Poljsko je zastopal neki Un-schlicht, -ki je kmalu po kongresu umrl naravne smrti.
Kot zastopnik Ukrajinfe je «?deT med udeleženci kongresa Škripnik, soustanovitelj Lje ninove stranke in pozneje dolgoletni predsednik sv«eta ljud-Iskih komisarjev za Ukrajino Pred nekaj leti je ušel ječi — s samomorom.
Nizozemsko je zastopal Vinj-koop, ki je pozneje v domovini ustanovil lastno stranko, vodil obstrukcijsko politiko in sled-jnjič j'* zašel v pozabnost.
i Ruske boljše vike so Nastopali: Ljenin, Oboelnskij, Zino-jvjev, Trocki, Stalin in Buha-'rin. Naravne smrti ^a umrla le Ljenin in Oboleriskij, Zino-vjev, koitec Trockiga v izgnan stvu v Mehiki je vsakemu znan in Buharin jp v ječi. Od vseh ustanoviteljev III. internacionale jo ostal pri življenju in na "svobod*:" le še Stalin. Vsi ostali pa, kolikor niso ušli iz obsega sovjetskih oblasti, so bi li ali ustreljeni ali so >amd kon čali svoje življenje, ali pa so bili obsojeni na prisilno delo. j Nobeden od njih pa ni ustvari' kaj velikega, če izvzamemo Stalina, ki je izvedel že n kaj velikih —čiščenj.
AFRIKA V MNOŽICAH SPREJEMA KRŠČANSTVO.
iMissionar Howl 11 iz kongre-gacije belih očetov je v čr.,so-pi?u "The Month" objavil članek, v katetem popisuje delo-Umngi v belgijskem Kongu, ki ie po površini velik nekako toliko kot Nizozemska, prebivalcev pa ima z domačini vred o-kiiog 2 milijona. Zlasti značilne so v tem poročilu vesti o spreobrnitvah c^lih množic, ki s/prejema krščanstva. V teh po krajinah Število vernikov take hitro raste, da je nastalo veli-' ko pomanjkanje misijonar]' v 1 Val izpreobrnitev se je začel žt leta 1922 in se od takrat pa dc 1 dan«; še ni nič polegel. Takrat je cerkvena oblast pokrajine Urundi izločila iz srcdnjeatVi-škega misijonskega področja in ustanovila samostojen vika-riat. Med 2 milijona poganov je takrat bilo na tem ozemlju samo 14,000 katoličanov konec leta 1922 jih je bilo že 80.000. Nato je nastal prvi val izpre-jobrnenj. kakršnega zgodovina i cerkvi; ne pomni, nekaj pcwlob-Inega se je moglo dogajati sa-mo ob izpreoibrnenjn zapadnih Evropskih narmtov. V i tih 1932 do 193S jp bi « krščenih 211.011 ljudi. l>anes je v V-rundi ženad 300 lisoč katoKča-nov. 8'>.0(K> pa se jih pripravlja na srv. k -t. Iki pa izprW>br-nitve n • bi bile samo trenutne in da se odstrani nevarnost zo-petnega povratka v poganstvo, stavijo misijonarji na nove ver nike velike zahteve. Vsa i štiri leta se morajo vsestransko pripravljati na sv. krst. G rkve <rradijo verniki sami. V kraju Mnreh-e na primer jso novi kristjani in katehumeni za ondot no cerkev opravili 120,000 delovnih dni. Za dušno pa>*tir-stvo, ki vsled tega vsak dan narašča, pa je v vikariatu samo 50 belih o.'-ietov in 15 duhovnikov domaeinov. Naraščaj do mačih duhovnikov le ■polago-Trta mone nadomestovati primanjkljaj; tem duhovnikom pa večkrat manjka potrebne izkušnje in vaje in le s težavo vztrajajo na samostojnih mestih. Veliko pripomorejo k razvoju eterkve misijonske sesti'!\ ki oskrbujejo bolnišnice Sole, siroti šča in domove za deklice. Domačih misijanfrkih sester, ki so bile ustanovljene 'eta 1931, je pa 21._
Š I V A L K E
dobe delo na male in
zig-zag stroje. —
Vprašajte pri:
Kraft Hat, 'Manufacturer 440 Lafayette St., New York
■	11—K R
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini.
Pošljite še danes mali dar v ta dobrodelni fond.
ZNIŽANA CENA za koračnico
SOLDIERS ON PARADF
Ker želi, d« se tim bolj razširi f
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI"
Je Mr. Jerry W. Koprivi«* uredil i založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znižani reni, t« je
Sedaj 35c*
Dva komada za 70 rentov.
Naročite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Ca
216 W. 18th Street NW York II. N. V.
V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA"
M tkljufene tdedete
slovenske pesmi:
1.	Podoknlm — motkl cb»r x t>»r1-
ton «am(ifp«voiD
2.	Toidruv — muAkl *h.»r
S. Lahko n«.C — mr«*kl zbor i. <>t..*kl svon — meftant »t.or t. Poml.idnska — m«-A»nl zbor. *
bariton •iim<*p<>Yoin t Lira 1. — za Kolo ap^v«, niuikt
In meiant zbor ?. Lira II. — za meAant zbor 8 Altantakl odmevi — za mo«kl In Censkl zbor. ■ bariton aa-moaiwrom > (Cantata iz pbalma 13« — mo4k| zbor
10. Soči — *a aamoaprve, meft&iU zbor in aprt-mljevanjeni Kiaaovtra 11 P»:i'm TJ — l< aamoMp«ve, metan! zhor In i«prrmlj.-vanje KiaJKtilra nil orscl CRNA SAMO
50 centov
KOMAD
To so konrrrtne p*-*inj /a moške in mtSane zbore, katere je iislas-bil in v aaniozalcibi izdal .MATEJ I« 1I0I-MAK. organ i nt in pevotodja pri «v. Vidu. CIeve-land. Ohio. 1923. Naročite to zbirko pri:
K VJKiA KM S 1.0 v KM r ITIIL.
COMPANY
21 C, \V.'st 1 Sth Street Xew York 11. X. Y.
g MACHINE SHOP PRACTICE jg ^ THE NEW ENCYCLOPEDIA of
r?t	Spisal znani profeaor na tileveaa	2
DQ	Inotitote at Teehnolocy » antietflui
O	George W. Barnwell
■ 1WIIMI1Imill Foilla«« za nifba- ^
^ ^^^^^^^^ Cena $1.98 N
Z Ne glede na to, all ste fiele pu^etnlk. Vam bo ta knjlc* 7~ zelo koristna In mnogo vrlina. NAROČITE JO O.VNK8! C
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET	NEW YORK II, N. Y
Sedaj
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJSEK
—	Tu spodaj so priobtena nekatera mnenja naših rojakov io	= =	rojakinj, ki jib je pisatelj knjige prejel od onih, ki m	E
—	knjigo naroeili in preritali. To je aamo en del teh mnenj.	=
—	ker radi pomanjaknja prostora ni mogoče prioMiti vseh. =
Cleveland. O. — VaSo knjigo "Ko smo §11 v morje bridkosti seru prejel. In če povem, da Nem jo Se isti večer prebral do polovice in naslednji dnn pa do konca, je dovolj priznanja za nje vsebina • » •
Cmanejr, M Inn. S^.laj. to st-m prebrala Vašo knjigo: "Ko smo Sli v n'orje brlill.osti", Vam hočem povedati, da tako zanimive knjige nisem Se brala. Kako lepo ln jasno site (»opisati i«>r slovenskega naroda v morje hrid-kosli. Xe vem, kako hI J«, mogla dovolj priporočiti vsem ameriškim rojakom.
• • •
Aurora, III. — Knjigi -Ko smo Sli v morje bridkosti mi tako zelo ii^tja. da takoj naročim Se eno za ivojo prijateljico.
t « •
Los Anmles. Ca'. — sprejela sem poslano knjgo MKo smo Sli v morje tiridkostl" in zelo se ml dopade. Tudi zemljevid Slovenije tu! ujjjija. Pokazala nem jo rojaku,
ki jo tudi Lo(v imeti. Tu !*ošiljam naročilo.
• • •
Morcan. Pa. — Vaša knjiga zasluži tw priznanje ln zato
pa tlidi zasluži, da pride na^im ljudem v roke.
• * »
Walsenburn, Colo. — s knjigo "Ko *mo Sil v morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. želim, da bi se
Pitala pa vseh naših naselbinah. Jaz Jo vsem priporočam
Kujisro lahko naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y.