Miscellanea cesivnega veznika licet: » Licet čeprav - se kot prezent veže s konjunktivom prezenta in imperfekta.« - Medtem ko je časovnim odvisnikom, ki niso po tvorbi nič posebnega (ve- čino sicer tako obširno pojasnjenih pravil se da izpeljati iz pomena vezni- ka) dodeljeno pet strani, relativnim stavkom pripade skope pol strani (in to očitno ne zaradi pomanjkanja pro- stora, saj je spodnja polovica str. 143, na kateri se obravnavajo, prazna); po- gla\je ne nameni niti besede relativni zvezi in relativnemu sklopu, čeprav sta to za latinščino zelo značilni in silno pomembni zvezi, kiju v besedilih sre- čamo takorekoč na vsakem koraku. Kot se vidi iz naštetega, je Latinska slovnica Petra Volka v slovenski prired- bi Neže Vilhelm docela ponesrečen poskus sestaviti kratko slovnico, ki bi imela vse, kar imajo velike. Snov je neuravnoteženo obravnavana in neustrezno razporejena, razlaga niha med malodane ugankarsko zgoščenim PLATON: SPISY 1-V. Prevod František Novotny, Praha: OIKOYMENH 2003. Recenzija. Naši predniki so si v rajnci Avstroo- grski pripovedovali šalo, v kateri se prepletata nostalgija po zakarpatski slovanski edinosti in cinični realizem. Na Dunaju se srečata Slovenec in Čeh. Ko ugotovita, od kod sta doma, Slove- nec veselo vzklikne: >:Ja brat, ti brat. Sprechen Sie Deutsch?« Danes v podobnih situacijah končni tujejezični nagovor sicer postane 101 izrazom na eni in nekakšnim klasič­ nogimnazijskim žargonom na drugi strani, a ne eden ne drugi ne dela slovnice razumljive uporabniku, ki mu je namenjena. Tudi oblikovna ureditev bi lahko bila (pravzaprav bi morala biti) veliko boljša: grafično (s potemnitvijo) so izpostavljene izjeme in ne pravila, tako da se bralčevo oko med listaajem ne ustavlja pri najvažnejšem, ampak pri postranskih opombah. Kazalo je videti dokaj čudno: pri današnji stroj- ni in programski opremi, ki sta na voljo za namizno založništvo, bi smeli pričakovati najmanj, da bodo številke strani urejene v stolpec in da se bodo pogla\ja ločila od podpoglavij. Naslovi so v besedilu premalo poudarjeni in se od glavnega besedila razlikujejo samo po krepkem tisku, tako da je zlasti v skladenjskem delu včasih zelo težko najti določeno pogla\je. Škoda, da je slovnica izšla v taki obliki. Matjaž Babič vsaj na videz bolj univerzalistični »dujuspikingliš« - toda šalo še vedno lahko razumemo. Slovanske kulture med seboj komunicirajo le prek po- sameznikov, ki se poglobijo v jezik druge sorodne narodne skupnosti, ne znamo pa izkoristiti jezikovne bližine in s tem možnosti trajne duhovne »perihoreze«, kreativnega kulturnega sopronicanja in dialoškega odzivanja. In tako malo bi bilo potrebno ... To je škoda marsikje v filozofiji in umetno- sti, na poseben način pa v raziskovanju antične - in prav posebej Platonove - filozofije. 102 Platon sam je namreč v češki filozofski kulturi navzoč od časa renesančnega humanizma. Etično politični interes, povezan z navezavo na njegovo misel, zaznamuje češko refleksijo od Jana Komenskega prek Masaryka do fe- nomenologa Jana Patočke; 1 slednji je potem, ko so ga odpustili s Karlove univerze, leta 1972 v seriji privatnih predavanj tematiziral prav »Platona in Evropo« (znamenita knjiga je bila v samizdatu objavljena 1979, v fran- coskem prevodu leta 1983). V zadnjih letih se vrsta mlajših čeških filozofov in zgodovinarjev filozofije, šolanih na najboljših evropskih univerzah, inten- zivno posveča platonskih študijem. Rezultati njihovega dela niso vidni le v številnih strokovnih razpravah, ampak tudi v organizaciji serije praških med- narodnih simpozijev o Platonu, ki se osredotočajo na posamezne dialoge in na katerih sodelujejo največji evropski poznavalci Atenčevega dela. Do zdaj so organizirali tri: prvega o »Državi« in »Zakonih«, drugega o »Fajdonu« in tretjega o »Protagoru«;2 letos so v oktobru priredili - kakor se spodobi - velik simpozij o »Simpoziju«. Predpostavka resnega ukvarjanja s 1 Prim. npr. M. Bednar in M. Vejrazka (izd): Traditions and Present Problems ofCzech Political Culture (Czech Philo- sophical Studies 1), Bukarest/Washing- ton 1994. 2 Acta simpozijev so že izdana pod naslovi: The Republic and the Laws of Plato. Pro- ceedings of the first Symposium Platoni- cum Pragense, izd. A. Havlfček/F.Karfik., Praga: OIKOYMENH 1998; Plato's Phaedo. Proceedings of the second Symposium Platonicum Pragense, izd. A. Havlfček/F.Karfik., Praga: OIKOYMENH 2001; Plato's Protagoras. Proceedings of the third Symposium Platonicum Pra- gense, izd. A. Havlfček/F.Karffk, Praga: OIKOYMENH 2003. Keria VII - 2 • 2005 Platonom v vsaki kulturi je zanesljiv prevod - ali v idealnem primeru več prevodov. Čehi so bili do nedavnega v paradoksnem položaju; trdili so lahko, da ta prevod obstaja in ne ob- staja. Celotnega Platona je namreč v vrsti zvezkov v glavnem pred drugo svetovno vojno3 in med njo prevedel izvrstni češki klasični filolog Franti- šek Novotny (1881 - 1964),4 vendar komunistične oblasti desetletja niso dopustile ponatisa nekoč že izdanih del in s tem objave zbranih Platonovih spisov (izjemo, pomenljivo in zabavno, so naredile z objavo »Zakonov« v izdaji Akademije znanosti leta 1961). Zlasti v času po sovjetski invaziji leta 1968 3 Priv prevod - prevod »Sedmega pisma« -je objavil že leta 1907. 4 Prim. bibliografijo njegovih del na spletnem naslovu: http://dejiny.nln. cz/Zibrt/NovotnyF _bibl.html. Iz nje je vidno, daje Novotny, učenec znameni- tega Josefa Krala (1853-1917), že leta 1906 napisal disertacijo o Platonovih stikih z sirakuškim dvorom in tudi potem precej objavljal o Platonu (in ne samo o Platonu: poglobljeno se ukvarjal tudi z latinsko slovaristiko in stilistiko), pri čemer so bila v ospredju njegovega zani- manja slogovna, slovnična in leksikalna, semasiološka in onomasiolška vprašanja; sam sem od njegovih spisov s koristjo bral in pri svojem prevajanju Platona upošteval dva latinsko napisana, izredno temeljita komentarja - komentar vseh Pisem (Platonis Epistulae commentariis illustratae, 1930) in ps. Platonovega Epi- nomisa (Platonis Epinomis commentari- is illustrata, 1960) ter obsežno trilogijo o Platonovem življenju in delu (O Pla- tonovi) z nadaljevanjem o recepciji Pla- tonove filozoftje, ki je v češčini izšelo leta 1970 (Druhy život; strokovni recenzent knjigeje bilJan Patočka; knjiga vsebuje tudi kratek biografski oris avtorja), leta 1977 pa tudi v angleškem prevodu (The posthumous Life of Plato). Miscellanea in izjemno drastičnih totalitarnih pritiskih v kulturnem življenju so se materialistični aparatščiki očitno precej bali »očeta idealizma« ... Pred slabima dvema letoma je para- doks obstoječe neobstoječega pre- voda po zaslugi praške založbe OI- KOYMENH5 naposled odpravljen. Platonovi spisi so izšli v petih zvezkih, v zaporedju Burnetove oxfordske izda- je. Ker Novotnyjevi uvodi v prvotnih izdajah odsevajo stanje tedanje kla- sične filologije in njenih problemskih - danes v marsičem problematiziranih ali preprosto preseženih - zastavitev, so jih izdajatelji - med njimi naj iz- postavim Filipa Karfika, profesorja antične filozofije na Karlovi univerzi, ki je pred leti objavil temeljno študijo o Plotinovi metafiziki svobode6 in je tudi spiritus agens omenjenih simpozi- jev - preudarno izpustili, ohranili pa so Novotnyjeve opombe, ki se največ­ krat nanašajo na pojasnjevanje realij in jezikovnih problemov, včasih tudi tekstualnih negotovosti. Mestoma so izdajatelji opravili jezikovno redakcijo besedila, ponekod zaradi jezikovnih posodobitev, drugod pa tudi zaradi terminološkega enotenja temeljnih izrazov, npr. arete ali philosophein, epi- stemein sophia; popravili so pravopisne napake in izpolnili redke izpuste prvotnih natisov. Moj informativni zapis seveda nima namena podati ovrednotenje pre- voda, ki je lahko le delo domačih strokovnjakov ali boemistov, zato naj si dovolim zgolj opombo o osnovnem 5 http:/ /www.oikoymenh.cz; za slovenske filologe so zanimive zlasti njene dvojezič­ ne izdaje temeljnih besedil zahodnega izročila, od Klementa Aleksandrijskega do Petrarke. 6 Pl6tfnova metafyzika svobody, Praga: OIKOYMENH, 2002. 103 vtisu, ki ga Novotnyjevo impresivno delo pusti radovednemu slovenske- mu bralcu. Češki prevod tesno sledi grškemu besedilu, brez kakšne želje po svobodni poustvaritvi, kot lahko opazi tudi slovenski bralec, čigar češka jezikovna kompetenca - podobno kot recenzentova - laisse a desirer. Jasne, preproste sintaktične rešitve nam omogočajo vznemirljivo opazovanje besed, ki se nam zdijo čudne, a so nam vendar vsem razumljive. Omogočajo nam pogled na vstopanje grštva v slo- vanski svet z drugačnimi očmi - uzrtje novega odtenka grških izrazov in lastnega jezikovnega izvora. Posebno koristno je, da izdaja vključuje - po- dobno kot ameriški prevod različnih prevajalcev, ki ga je pred leti izdal]. M. Cooper - tudi prevode vseh apo- krifnih, psevdepigrafskih spisov, ki so bili vključeni v corpus Platonicum. Seveda se vsakemu prevodu poznajo leta; sami češki bralci včasih obžalu- jejo Novotnyjev preveč arhaizirajoč jezik in prehudo silo, ki se godi mo- derni češki sintaksi (tako npr. Jakub Jirsa v recenziji Neco konči, neco zaCina. Souborne vydani Plat6novych spisu), vendar je to le spodbuda za nove, svobodnejše pristope, ki sta jih že inavgurirala prevod »Dialogov o lepem« (Ion, Hipija Večji, Fajdros; prev. Jaroslav Šonkys) in »Države« (prev. Radislav Hošek). Za slovenskega bralca pa je ta pomartjkljivost bržkone prednost. Vsekakor upam, da se bodo cenovno dostopni spisi starega Atenca v češki preobleki znašli še na kakšni slovenski knjižni polici in obogatili tako naše poznavanje grštva kot spoznanje jezikovnih možnostih slovanskih jezikov. Gorazd Kocijančič