gosp dar b r t n i š k in aro c _ ^^ ^^ _ Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 15. marca 1865. Gospodarske stvari. Kako kostanj ali marim saditi in izrejati.* Kostanj ali marún (maroni) se kakor drugo lušči-nasto seme ali zraje sadi v odločen kraj ali semenišče v dobro zboljšano in zrahljano zemljo v jeseni ali, kar spomladi dva palca globoko in veliko ped hitrejše vkoreninijo in lepše rastejo. Posoda pa ne sme prepolna ali do vrha s prstjo nasuta biti zato ker se ? y se in Je se bolje > narazen. morajo presajena drevesca z vodo dobro zalivati boljše je s přestáno kakor s tekočo vodo jih močiti paziti je na to, da voda čez posodo ne teče. Tako je bolj koristno mlade kostanj čeke ali marunčeke v posodo saditi in rediti, kakor pa seme ali zrnje precej v posode sejati vtikati ker se jim V Drugo leto, ki so drevesca že ped visoka zrastla, izkopljejo ; potem se jim postranske se iz semenišča srčna in druge koreninice z obrezovanjem ne morejo tako v red in krono djati, kar je dobri rasti in rodo- vejice od debelca gladko oďrežejo pa tudi male koreninice ali sesavke nekoliko prikrajšajo; srednja ali srčna vitnosti drevesec posebno potrebno. Po prešajenji drevesec je dobro posode v senčen korenina se pa toliko odreže ? da en palec dolga ostane. kraj prenesti, da se popred primejo ; ko se primejo, se morajo zopet na drug kraj prenesti, kjer jih hoče Potem se pa kostanj v drug kraj ali drevesnico (Baumschule) dva ali tri čevlje saksebi, kakor prostor ~ , kjer dopušča, spet v dobro zrahljano zemljo posadi gospodar imeti. Pozimi pa, v ce so drevesca v prstenih posodah ai da se v da po tako dolgo ostane Od zdaj naprej so drevesca do še čevljev visok zraste. pripravna, da se iz v takem kraji, kjer zemlja zmrzuje, je treba gorkejši kraj prenesó ali pa se morajo s prstjo vred iz posod vzeti in v razkopane razore tako s prstjo zasuti, da za malo ped prsti čez korenine pride, da prstene drevesnice izkopljejo in tjè posadé, kjer imajo zazmiraj p0sode ne razzebejo. Spomladi se pa spet v posode nazaj posadé in prst se jim lahko enmalo zboljša; če so ostati. Predno se pa to stort, se morajo drevesca zopet po debelcih gladko obrezati, zgornje mladike v krono zvrstiti, ranjene ali poškodovane korenine odrezati in vse rance z vrtnim mazilom zamazati. imajo drevesa stanovitna ostati tem mestu se jim morajo ? in pa posode že polne korenin, se morajo v večo posodo posaditi, da drevesca lože rastejo in lepše. And. Fleišman. ? pol globoke ? do lj široke jame skopati in tudi v zbolj druga sadna drevesa saditi. zemljo, kakor posod zbolj Kdor pa hoče mlade kostanjčeke ali marunčeke v saditi, si mora popred • 1 1 i in zrahljane prsti pripraviti posod tudi dobre v • 1 V ) v ce Je mogoce, se naj přeseje koristna prst popred v se skoz železno mrežo Gospodarski pomenki. O zasadbi golega Krasa z drevjem. Iz Kr. na Krasu smo přejeli dopis, čegar prvemu delu vredništvo ne pritrdi, ker je prepričano, da bistroumni deželni poglavar tržaški se ne dá po enostranskih napotiti, da Kdor si je vse to preskrbel, mora si še izbrati kancelijskih nasvetih vanji Krasa kaj ukazalo »auji xviaoa Aaj uiva^aiu , kar J6 IC licivicum ua AUiiiSl, drugim pa na škodo. Ako hoćemo kamor koli drevja bi se o pogojzde-nekterim na korist ima na dnu luknjico, da se voda, ce tako posodo, ktera je preveč v posodo pride, more skoz luknjo izcejati. posaditi, moramo drevesa pred imeti, in zato je naprava Predno se pa posoda s prstjo napolni ? se mora 9 da čez imenovano luknjico majhna čepinica položiti, vi« vodo vred preveč prsti skoz luknjo ne odhaja. Na to se v posodo toliko prsti nasuje, da drevesce ne drevesnic tudi prva stvar. Sicer pa ne vemo na tanko kako je vse to na Tržaškem vredjeno, da bi mogli to zadevo na drobno pretehtati; zato pa tudi želimo, da bi nam o dotičnih ukazih popolnoma podučen mož to pride globokejše v prst, kakor je popred v zemlji rastlo. Predno se drevesce na vrh prsti v posodo postavi, se mora že popred po koreninicah in debelcih tako ob- napravo v „Novicah" do dobrega razjasnil, «c » OC UUU-učijo tudi tišti, ki jih dotični ukazi zadevajo in zdaj da se pod- še ne sprevidijo koristi njene naprave Ako rezati, kakor iz semenišča Je bilo gori priporočano , ko se drevesce izk opije. morebiti veliko, kakor je potreba Je takih naš dopisnik, je toliko bolj Potem se koreninice v posodi kakor v kronico razpro-sté in prav rahlo dobre prsti se na-nje natřese in drevesce še nekoliko potreslja, da prst bolj med koreninice šine in med njimi nič praznega ne ostane ; tako se drevesca da se razjasni stvar. Iz tega namena pa tudi menimo, da bi ne bilo dobro, ako bi v tako važni zadevi, kakor je zasadba golega Krasa z drevjem, ne dali tudi nasprotnim glasom odduška. Naj pové vsak, kar mu srce teži; porazumljenje je potem toliko ložeje. Čeravno tedaj y kakor smo rekli, ne moremo verjeti, da bi To, kakor tudi trije sestavki v „Novicah" 1856. leta natisnjeni stvar tako bila, kakor XV,«*., v * —~ , —j —, — — nam jo dopisnik iz Kr. pripove- utegnejo Vam, častiti gosp. Z. primerni odgovor biti na vpra- duje V prvem delu, mu pa vendar tudi ne moremo ovreči, kar o r a z d e 1 i t v i pašnikov govori ; razdeljenje pašnikov sanje Vaše Vred — 84 smo v „Novicah" že zagovarjali kot prvi pogoj vsa-koršne kulture. Prieakovaje tedaj od druge straní razjasnila, natisnemo dopis odkritosrcnega gospodarja M. K. iz Kr., ki se tako-le glasí: „Po želji in zapovedi našega visocega spoštovanja vrednega gospoda deželnega poglavarja v Trstu se po ukazu c. kr. okrajnih predstojnikov in občinskih županov po Krasu narejajo vrti za ajlantovo drevje in drugo rastje, ktero se bo po pašnikih ali po goličavah posadilo. Ti vrti so napravljeni skoraj v vsaki vasi, najmanj pa v vsaki soseski; nekteri so bili že obsejani pred dvěma letoma, drugi lani, letos pa jih bo naj vec. Al skoraj vsak selan mrmra, posebno pa borni kmetič, ker mora vse te naprave narejati; bogati le ukazujejo in se še norčujejo iz reveža, ki namesti da bi si kruha služil, mora delati v zastonini (roboti). Kdor nima volov za vožnjo, mora vse samotež storiti (ali je to prav?); kdor ima vole, vozi morebiti pol dneva in že mu je preveč; revež pa delà celi teden, in pravi, kaj bo to meni koristilo? saj nima potrebe drv; on gré po pest brinja za kurjavo. Dalje revež toži, da mu pašniki (gmajne) nič ne koristijo, ker blaga (živine) nima ali k većemu eno govedo, največ je takih na Krasu, da imajo eno kravico. Premožniši pa ima po 3, 4 do 6 goved in po 10 do 20 ovác. Ako se hoče kadaj Kras ozeleniti, bi se moralo po mojih mislih tako ravnati. Moralo bi se dati vsakemu selanu (sosedu) pašnika en oral, kjer je največ golo; vsak, kdor je kaj dobil, bi moral pod kaznijo obsaditi svoj del in iz njega potrebiti kamnje, kar je največ mogoce; vsakemu pa bi se moralo dajati dreves iz tistih vrtov. Skor vsakega slišim govoriti : ,,ko bi se saj enmalo pašnikov razdelilo, bi rad délai ; tako pa snejo vse le bogatini." Vsak sebi ima najbolj veselje za delo. Potem bi se kmali kamnite golicave ozelenile, drugače bo godba brez glasú. Svetoval bi tudi zasajati na Krasu vec tukajšnjih domaćih dreves, posebno bresti in topole. Brest se lahko seje, in vse-jani brest zraste 5 do 6 sežnjev visok in lepo raven; njegovo listje je dobra klaja za goveda in ovce, bodi si frišno ali posušeno, in na Krasu kaj rad raste. Skušnje kažejo, da kjer se le eden vsadí, tam okoli je brž go-ščava iz korenin, samo da živina ne sme blizo ; brestov les je za vsako rabo, za sodarje, mizarje, kolarje, pa tudi obroci se prav lepi iz njega naredijo. Pri nas se seme lahisodobí; h koncu maja ježe zrelo; potem se vseje in v 8 do 10 dnevih se ozelení in kalí prav hitro in močno raste v visoko in pa košato drevo; vsaka prst mu je dobra. Tako tudi topol ima dobro listje, posebno za ovce, ki ga pozimi kaj rade jedó! Sadi se brez korenin , potaknejo se le same veje. — Ako bi se tako pa pridno ravnalo, v malo letih kraške golicave pokrije zelen klobuk, in spominjali bi se še čez tisoč in tisoč let potomci naši Njih ekscelencije c. kr. deželnega poglavarja tržaškega, kakor se spominjamo nekdanjega predstojnika Tominca v Sežani, ki je dal delati ceste na Krasu." 'tare stavbě na kolih. Spisal P. Hicinger. (Dalje.) Ondi, kjer so se stavbě na kolih našle, jezersko dno obsega vec leg razne tvarine. Zgornja lega je iz nasipa, peska in blata; pod tisto je črna prhla lega, v kteri se nahajajo izdelki in odmečki nekdanjih stano-vavcev. Nižja lega je staro jezersko dno, v kterem ti-čijo oštri konci zabitih kolov; pod tisto pa so lege iz velicega potopa, v kterih se kažejo ostanki nekdanjega slona in nosoroga. Po takem so ta pohištva na kolih iz dosti poznejega časa, kakor nasipi iz velicega potopa, kjer pravijo, da so v druzih krajih že našli prvi sled človeškega bivanja. ^p * * Razne in mnogotere so stvari, ki so se razodele v ostankih tacih stavb na kolih. Iz njih se kaže , ka-koŠne divje in domače živali so se tadajšnje čase v teh krajih redile, kakošne rastline so se sejale in sadile, kakošno orodje se je izdelovalo in rabilo, ka-košnega značaja so bili nekdanji tukajšnji stanovavci. Zmed divjih žival, kakor se kaže iz ostalih kosti, so se nahajale: nekdanji tur, ki je imel grbo in grivo in spred zakrivljene rogove, ter se šteje za pred-nika sedanje holanške in frislanške živine ; bivol ali gr-bulec, ki je tudi grbo imel, in je soroden sedanjemu turu, kakoršen se redi samo še v bialovieškem gozdu v zahodnji Rusii blizo poljske meje. Dalje je bil ru-javi medved , volk, divji maček, jazbec, kuna, dihur, leverca, daber; tudi jelen, srna, severni jelen, divji kozel; še divja svinja in pa močvirska ali šotna svinja, ki je bila manjšega plemena, in je sorodna z domačo svinjo v gorskih švicarskih kantonih. Zmed ptic so se dobivale: rujavi orel, jezerska postojna, mali kregulj in golobji jastreb ; dalje čaplja, štorklja, labud, divja gos, raca in tonovšica; tudi divji golob hostni in vodni jereb. Zmed rib in golazen so bile znane: ščuka, karp, klen, losos, povodna želva in zelena žaba, tudi mnogo školjk. Zmed domačih žival so bile: domaća krava z majhnimi debelimi rogovi, s sedanjo ru-javo živino v gorskih kantonih sorodna, močj/irska ali šotna krava, podobna sedanji mali kravi na Skotskem, in še tretje pleme z velikimi lepo zakrivljenimi rogovi, ki je pa pošlo. Dalje je bila svinja dvojnega plemena, podobnega divji in pa močvirski svinji, koza sedanje podobe, ovca pa s kozjimi rogovi, kakoršna se še kaže v gorskih kantonih; še konj in osel, pes pa srednje velikosti, sedanjemu lovskemu podoben. Zmed gozdnegadrevja se med koli in trami ostanki nahajajo od hrasta, javorja, jelše, jelke, smreke in pa od nekega borovca, ki zdaj raste samo v visokih hribih. Zmed sadnega drevja se kaže samo jablana in hruška, ne oreb ne češplja: nahajajo se namreč ožgani jabelčni in hruševi krhlji. Zmed žita se je přidělovala pšenica in ječmen, ni oves ni rež, tako tudi lan, ne pa konoplje; dobiva se namreč še ožgano pšenično in ječmenovo zrnje, in mnogo lanénih izdelkov ; tudi lešniki, bukvice (žir) in zrna od jagod in robidnic so se sèm ter tjè našla. Mnogoteri so za tem človeški izdelki, ki se nahajajo med temi stavbami na kolih. Pred drugim^ je kamna to orožje in orodje: bojni biti in balte, sekire, kladva in dieta iz kremenika in kačnika ali srpentina; tolkala, drgala in brusi iz pešenika in brusnika ; osti za pušice in sulice, noži in pile iz kresivnika. Tudi toporišča pri sekirah in kladvih , ročniki leséni in ro-ženi pri nožih in pilah so se našli; sekire pa so bile v les vdelane, ne na les nataknjene. Ravno takošno ka-mnito orožje in orodje dandanašnji še rabijo divjaki na daljnih otokih v južnem morji. Za tem je mnogo posode glinjaste in i In ate; sicer se dobivajo vecidel le čepinje, pa iz njih se dá soditi na podobo izdelkov. Posode so narejene iz nava-dnega ila, ki mu je pesek in ogljen prah primešan, in so le malo ožgane, tudi niso nič počinjene. Tù pa so lonci, vrči, sklede in skledice in svetilnice, izdelane z golo roko, nektere ozaljšane s črtami in pikami ; tudi umetno izdelano vretenice se je dobilo , celó lonec za tri čevlje širok. Dalje je bronasto orožje in orodje; v izhodnjih švicarskih jezerih se dobivajo le kamnati izdelki; v za- $5 hodnjih švicarskih in v severno-italijanskih jezerih pa je med kamnatim orodjem tudi bronasto, sèm ter tjè pa samo bronasto. Bron je zmes iz većega delà bakra ali kupra in iz manjšega delà cina; bron, če je razbe-Ijen in se počasoma ohladi, je prav trd. Tedaj se je bron poprej rabil namesti železnega in jeklenega orodja, dokler se namreč jeklo ni še znašlo. Med stavbami na kolih pa se je dobilo bronastega orožja in orodja : bojni biti ali celti, meci, osti za pušice, ravni in krivi noži, šivanke, priponke, igle za v lasé, zapestnice in razna drobnina za kine. Bronasti meč pa je imel kra-tek ročnik; kaže se od tod, da so možaki z bronastim orodjem imeli bolj ozke roke, in so manjši bili, kakor pa njihovi nasledniki in premagavei, ki so rabili že-lezne meče. Pri stvaréh, ki so bile za kinč, se nahaja tudi jantar ali smolni kamen porabljen. Vsi taki bronasti izdelki, ki se nahajajo med koljem v jezerih, so enake podobe s starinami, ki se dobivajo na suhem v grobih in drugod. Marsiktero bronasto orodje se je sicer utegnilo iz daljave přejeti, vendar tudi v domačíi se je zamoglo napraviti; saj se je v genevskem jezeru našel kalup za litje, drugod pa sled od livnice. Tudi leséno orodje, zlasti hrastovo in javorovo, se je še obdržalo, namreč česala, noži, tolkala, biti, loki, toporišča, cepci; tudi kolo se je našlo, v bodamském jezeru pa skleda, ki se pozná, da je bila s kam-nato balto izdelana. Se so se dobile pletene in tkane stvari, pa vse lanéne , nič konopnih ; namreč ožgane vrvice, trakovi, vrvi, mreže, tkanine za oblačila, plahte, pogrinjala. Celó kruh se je našel v plošnatih hlebcih, pa crn in v ogel spremenjen; ostanki od otrobov in pšeničnih in ječmenovih zrn so se v njem znali. Zmed košcenega in roženega orodja se dobivajo šivanke, šila, iglé za pletenje, osti za pušice in sulice, kinč iz merjascevih in medvedovih zob; nektere stvari so žlicam , nožem, vilicam in tkavskim suvavni-cam podobne. Kar se tiče najdenih kostí, je pomljivo, da dolge votle kosti so vse razbite in razklane, ker se je namreč muzeg hotel iz njih posrkati. Tudi kosovi usnja so se našli v bodamském jezeru. Cloveških ostankov pa se je med koljem v jezerih našlo celó malo, nektere otroške kostí, in tri glavne čepine ; o njih se pa sodi, da bi utegnile že bolj iz zgodovinskega časa biti, ena celtiška, ena rimska, ena germanska. Po takem so stanovavci teh stavb na kolih svoje grobe imeli na suhem; marsikteri grob, ki se je doslej štel med celtiške , je tedaj verjetno bil tega je-zerskega ljudstva. (Dal. prih.) iVárodne stvari. Koliko casa bomo še odlašali? Preteklo je 8. svečana že 16 let, kar najvećega lirika slovanskega krije crna zemljica. Veseli vživamo krasni sad. ki nam ga je bolno njegovo srce rodilo, a vendar se nobeden ne zmisli pojasniti okoliščin, v kterih je genijalni ovi duh nekdaj med nami živel: ni ga nobenega, ki bi življe nj opis Prešérnov spisal, s kakoršnimi drugi narodi svoje korifeje časté! Koliko časa, Slovenci, bomo odlašali še to dolžnost? Koliko časa se bomo še tolažili s priljubljeno zanikrnico „bomo že", posebno pri takem delu, kteremu je obotavljanje na veliko ujmo? Kako to, da pri toliki množini rodoljubov slovenskih imamo vendar premalo delavnih mož! Ne zabimo pšice, ki jo je neumrljivi Prešern zagnal na one vse , ki le v-se jemljejo, pa nič od sebe ne dajó, rekši: „V Ljubljani je dihur, ki noc in dan žre knjige, Od sebe pa ne dá najmanjše fige." Že do zdaj se je morebiti marsikaka crtica o ranj-kem pozgubila, ki bi jo bil prihodnji životopisec dobro porabil. Al prepozno vendar še le ni; le trdne volje je treba. Se se dobi kak prijatel ali znanec pesnikov ali kdo drug, ki o njegovem življenji kaj vé. Ti naj vse, tudi najmanje crtice, ki nam njegovo življenje, njegov značaj in način mišljenja pojasnujejo, v slovenskih čas-nikih objavijo, ki bodo gotovo tako važne reči radi sprejemali. Tako se bo gradivo napravilo , iz kterega bode vešta roka še z druzimi pripomočki kritični životopis našega pesnika izdelala, s kakoršnimi drugimi narodi še celómožake srednje mere slavijo. Poprimimo se tedaj Slovenci brez pomude tako važne reči; ne odla-šajmo je dalje! Ne bodimo tako zanikrni, da v tisoe-letnici našega, na svojem polji najvećega pesnika, o življenji njegovem še toliko ne bodemo vedeli kot drugi narodi o svojih, pred mnogo stoleti umrlih prvakih. Se nam li ni bati tudi graje naših potomcev, ki bodo željno o vzrokih žalomilih pesmic popraševali, če jim ne pripravimo pojašnjenja neugodnih okoliščin, ki so pesnika tako hudo pritiskale in mu žalostnice te izsilile. Toraj na delo, dokler je še čas! A. D. Pisma slovenskega učenika svojemu bratu. (Dalje.) 17. Pismo. Pod Ratitovcem na Gorenskem. Dovoli mi, predragi moj, da se v mislih še enkrat vrnem v Holomuc, kajti moj portfêl, ko sem ga še enkrat pregledal, obsega še marsiktero zanimivost, ki Ti je nisem v 16. pismu povedal, pa Ti vendar utegne mikavna biti. Žalostno ti je, dragi brate, o jutranjem času šetati po Holomucu. Srečuješ namreč pogostoma v težka že-lezja vkovane vojaške jetnike, ki so obsojeni v tamnice tukajšnje trdnjave. Nekteri, menda kar je boljih, opravljaj o zjutraj in popoldan nektere ure služabniška delà pri viših častnikih trdnjavskega poveljništva. Al žalostno godbo delajo ti strežaji svojim gospodom z rož-ljanjem težkih verig! Slehernega teh jetnikov spremlja korak za korakom stražnik-vojak z nabito puško in nataknjenim bodaiom. Ce dodamo temu še težko že-lezje, v ktero so noč in dan vkovani, se člověk res prečuditi ne more, kako morejo taki zavarovanci pobegniti s trdnjav. In vendar se večkrat čuje kaj tacega. Al pustiva nemili ta pogled, in vrniva se raji k drugim znamenitostim. O imenitni holomuški astronomiški uri, ki ji razun enake pražke ni para v naši carevini, si brate, gotovo z menoj vred že kaj čul. Stoji ti prislonjena na severno steno mestne hiše (rotovža) in sega od tal celó gori memo druzega nadstropja. Naredil jo je okoli leta 1490 Andrej Pohl. Leta 1572 přidělala sta ji Jan Pohl in Pavel Laubensky umetni planetar in trijan-čanje (Glockenspiel). Leta 1746 popravljali so jo zopet in dodali takrat stoletni koledar do leta 1847. Razun planetarja, starošnega časomera — kazajočega 24 ur — in stoletnega koledarja so spodaj pod tem napravljena še čvetera kazala (Zifferblátter) ; zgoraj pa je mnogo podob in angeljev s kladvicki in zvončki, podoba Marije Device zv detetom Jezusom, sv. 3 kralji in mnogo druzega. — Skoda, da ta preimenitna ura zdaj stoji, in da bo menda še dolgo stala! Podobe na nji so neki vsako uro opravljale drugo delo, prihajale iz znotranjih prostorov in zopet odhajale, bingljale z zvončki itd. — Ali res, kakor nekteri trdijo ; ne ume nihče popraviti :"- - - ♦ 86 tc ure, ali se b oj i j o le obilih stroškov 9 ne vem î to pa vino smederevsko je vrlo dobra kaplja. Od Smedereve mislim, da je bosa in prazna govorica, da so mojstru, naprej smo jo na desno zavili po lepi ravni cerkvi brez ko jo je izgotovil, po zvršenem delu oči staknili, češ: klancev. Ostrá burja nam je obraze neusmiljeno brila da bi nobene enake več ne naredil Î Od astronomi- brate. v vojniško dvestolpno Že in vendar voznik, kteremu je žena moja svitlo dvajsetico poklonila, da bi si nove opanke kupil, bil je bos na ške ure podajva se v duhu, cerkev pri Marii Sněžnici, ki so jo zidali jezuiti. Ze oběh nogah. Sezul je namreč ostalo "mu opaňko in jo unanja obzidja pripravljajo člověka na občudovanje no- bacnil na voz. Vprašam ga: zašto nisi opanke si kupil tranjih lepotíj. Le škoda, da take cerkve, s tolikimi za poklonjene ti pare (krajcarje) ? «.Pa šta bi kupivao? stroški in toliko umetnijo nekdaj zidane, dandanes ve- rni odgovori. Da sam kupio » 9 morao bi dve da čidel žalostné šamote medlijo. Najveća lepota holomu- kupim, jer samo jedne neče niko da proda. A što dve ške garnizonske cerkve pa je in ostane njena orgelna da kupim? počem v mene još je jedna dobra! Da sam omara. Premedel sem vendar krasnega delà še nisem vidil. V ze marsikak kot 9 tako kupio 9 imao bi sada tri 9 kuče imam kožu a imam samo dve noge! Kod Zdaj pa idiva še v metropolitansko cerkev pa cu izgraditi opanku si sam, i evo! Û.UUU imam ayùu, e u. l^giauui u j » et li ii. u. BI o ki stoji mi poklonjenu cvanciku v žepu. Hvala vam 9 na najvišem holmu vsega mesta. Tukaj se gledé stav- za cvanciku!" odgovori niti na duši niti na telu po-bine vrednosti kaj posebnega že zunaj ne vidi, pa se kvarjen Adamov sin v moje veselje in zadovoljstvo, ki tudi znotraj ne najde. Bogatije ima sicer cerkev silne, je ostal kakor ga je Bog vstvaril. Mehkužnosti in ne-al ne dajo jih viditi vsaki dan. Obok ozke cerkvene čimernosti ne pozná; zima, lakota in žeja ga ne plaši; ladije podpira osem stebrov, izmed kterih sta sprednja postelja so mu gole dile ali zemlja, zglavje kamen, jed JI aUIJ KJ V/ 11 C% \J VJ ill KJ UV> KJ i V ! y i" m v vi. ja vvi »u. u tu. u j/i vv* ^/vu tvij u dva prečudno na okrog opasana in objeta od precej paprika c*, ČeSen, ^cuuia, nti\jL j iùcijc ILI 1S.US Kl'UIlćt, Ul- čaša rakije in duhan; obleka pozimi in poleti čebula ližoi velikih orgel, na ktere se o delavnikih pri korarski zelje in kos kruha; pi- jaca 9 maši igrá. Razun teh dveh orgel, ki pogled v presve- lahke gate in srajca, ktere pa nikoli ne zapne, marveč tišče nekako zeló omejujete. ima cerkev še druge, vrlo najhujši burji svoje nedolžne gosli kaže , in pri vsem velike, na glavnem koru. Presvetišče, na videz veliko tem je zdrav, velik in čvrst ko hrast. In tacih nepo- novejše od ostale cerkve, je kakih 10—12 stopinj vzdig- kvarjenih sinov je Srbija polna njeno nad njo, in je zelo visoko in prostorno. Ob stra- v roči na Turke pustiti, — zlo 9 da jih sme z orožjem zlo za Turke! kajti néh stojijo korarski stoli in škofov sedež. Pod presve- vsak v svojem ko skala trdnem telesu junaško srce in tiščem nahaja se prostorna kapela in v nji se postavlja smrtno sovraštvo do Turka nosi. Tako v živahnem po- božji grob. Na južni strani cerkvene ladije prizidani govoru s kočijažem svojim dospemo na šamoti do neke ste dalje dve kapeli, v kterih eni se nahajajo v drago- lepe krčme. Bilo je ravno okoli poldne. Tu nekoliko ceni shrambici svetinje sv. Pavline, varhinje holomuške ; postojimo in stopimo v gostivno. V sredi grozno velike v drugi pa ostanki zveličanega Janeza Sarkander-a;; veže je bil strašen ogenj ; same klade so bile naložene ; pred malo leti z velikimi slovesnostmi le-sem prene- nad ognjem sta visela dva velika kotla; v jednem se seni. Najveći kinč pa so metropolitanski cerkvi njeni je kuhalo zelje z mesom, v drugem fižou — srbska čveteri, orjaško-doneči veliki zvonovi, kteri tehtajo 136, najboljša jela! Na vsaki strani velike veže je bila po 75, 32 in 17 centov. Véliki zvon je bojé najtežji v jedna soba; jedna za gospodo, druga za proste ljudi. Moravii. — Od metropolitanske cerkve ni dalječ tudi Mene z družino mojo pelje gazda prijazno v gosposko do knezo-nadškofijske palače. Znamenita Je ona zlasti sobo 9 moral sem že nekako na gosposko cikati. go- zastran tega , ker sta stolovala v nji leta 1848 od 14. sposld sobi ste bili dve prosti, ne pogernjeni mizi iz oktobra do 2. decembra cesar Ferdinand in njegova smerekovih dil že mnogo mnogo let stari; zraven je sopruga cesarica Marija Ana; v véliki dvorani te pa- stalo nekoliko starih stolov in dve leseni stari klopi, tace je nastopil tudi dne 2. decembra onega leta via- Na sredi sobe je bila lepa žužemberška železná pec darski uaiom prestol JL-LCLO OVUCiiiJi ^UOUi A. i tlUV tJKJU\JJL JL • Vi^Uil 1A111 V vr ^J VJ KJ lil i* * y ^UUOiViil J.JUL LUV/OHili y IX CA Znano bi Ti utegnilo tudi to biti, da holomuški nadškof strani v sobi je bilo ognjišče, kjer je tudi velik ogenj naš sedanji cesar Franc Jožef okoli peči mnogo popotnikov, ženskih in moških ima precastno predstvo, da krona avstrijske cesarje kot gorel. Vsedemo se za mizo; pijemo rujno vince in pri kralje češke. Tukajšnji nadškof in njegovi kanoniki grizujemo iz Beligrada donesene purane. Soba za proste morajo biti plemenitega stanů; pa imajo tudi prebogate ljudi ni imela niti mize, niti stolov, niti klopi. Bila dohodke. Knezo - nadškof ima pred saboj , %am- Xu je rvua« oe««, o u« a^im jj«.^j^ hodkov, le enega cerkvenega kneza, nadškofa ostrogon- ponoči spijo, podnevi čepé jedó in pijó ; največ pa je bilo ljudi okoli ognja v veži. Gazda (gospodar) jim je Kot posebno znamenitost holomuško Ti moram tudi iz kotlov v skledice zelje in fižon zajemal, oni pa so še to povedati, ki je dozdaj še nisem nikjer staknil, da so namreč prodajalnice ene vrste, kakor tudi kavane gledé do- je in je prazna velika soba s pričnami, na kterih ljudjé skega na Ogerskem. okoli^ognja čepé ručali. Cez kake poli ure jo udarimo po ravni cesti na- Ov JLl cl I li i CU uuLajcutiiee eue vioio j xvaiwi tuui úavauc, aaivu ^vu un/ ju uuanuiy i « ' ui vuou sladkarnice , knjigarne itd. vse skupaj ena poleg prej in pridemo v mraku do neke krčme na šamoti druge. Tako vidiš, na pr. v eni ulici same železnin- kteri smo prenoćili. Tudi tukaj je bil na sredi velike je gotovo še tudi zdaj; okoli ognja veže velik ske štacune , v drugi same prodajalnice za obleko, v veže velik ogenj, je oe , v/gUj<» tretji špecerijnice, v četrti kavane itd. Za kupca je to so ljudjé po tleh čepeli, nekteri na malih trinogatih kaj pripravno ; prodajavci pa imajo tuđi priliko 9 drug stoličkih sedeli, vsi pa večni ogenj gledali v dveh kot- drugemu nevošljivemu biti, ker vsak vsaki hip vidi kako tržuje sosed, ko sam praznuje lih v kterih se je kuhalo zelje z mesom in fižon 1111, V Uiuim ^ je ^uuuiv, ^xje ~ "«vu , LL« raznu pa se je veliko jagnie vrtilo. Tudi ta hiša je To, dragi moj, sem Ti hotel še dodjiti v holomuški imela na vsaki strani veže po jedno sobo. Gazda nas popis Vès Tvoj J ože Zlindrovič. pelja y ICJJOU, uiioiiui, ivu sj\j kj v/, v tvteii jj« lii uuu niti kake mize, niti kakega stola; za kine pa so bile v lepšo mislim, gosposko sobo, v kteri pa ni bilo Ozir po svetu. obešene po steni puške pištole ? 9 handžari in podobe Pisma iz Srbije o Srbii (Dalje.) ruske carske rodovine, kakor po vseh kucah srbskih. Na strani so bile pa gole dile za počivanje in spavanje. Izvolite?" vpraša nas gazda. Vina in pečenja, mu od- Od Grocke do Smedereve sem vidil sam lep Banat govorim. Vsedemo se po pričnah in evo gazda nam na levo, kajti na desno so mi hribje pogled zapírali. Okoli Smedereve so prelepi vinogradi; istina je, da prinese kmali oko (bokal) dobrega vina in v skledi velik kos na raznu pečenega jagnjeta, kterega z ro- kami in zobmí razcukujemo in v gladne želodce sprav- Hailil 111 i^yjvj lil i i aíi\jui\ujv^ t jjl \j iu v ^iuujuu cj \u jl \j kjl \j\j o^i a y - pF&V vv^imv/ j u.vuv w^wuw t unti ixuuvi uwuiOAl j bUi ljamo. Okrožnikov, vilic in nožev nismo imeli s seboj, prosi znane češke umetniee , ki je tudi Ljubljancanom kajti dal sem jih na volovske voze. In zopet sem se še v dobrem spominu, gospodičine Zadrobilkove, naj očitno neče drugače govoriti kakor nemški ter prepričal, kadar je clovek lačen, da vseh teh reči treba ž njim pleše. Vljudno ga vpraša: „Gospod, znate li češki?" Po večerji se vležemo po naših mehkih modricih „leh kann zwar ni. in se odenemo s toplimi kocmi, ki smo jih seboj peljali ; zavrne nicht (znam sicer, al junak aber - ich will nečem. i< Na to mu gospodičina kajti naše mehkužne, od mladosti razvajene kosti niso odgovori: „Tudi jez znam plesati al — nečem." dobiček, ki je Cisti bil namenjen narodnemu gledišču, znesel zadovoljne z golimi dilami in trdo zemljo kakor so srbské. Ostali popotniki so ležali po golih tleh okoli je 735 gold. Res lepi novci ognja v veži, nekteri pa v drugi sobi po tleh in klopéh. tistih 500.000 gold. — Tudi bujni „Sokol" ni hotel za- kapljica so v morje Po sladkém spanju se ravno vzdignemo, popijemo ra- ostati ter napravil je sjajni ples na Žofinji; 25. febru-kijo in crno kavo, otroci pa nekoliko mleka, pa hajd arja pa v svoji prekrasni telovadnici domač maškarní po ravni cesti naprej (Dal. prih.) Dopisi. ples. Obe zabavi bili ste prekrasni; iz najviših krogov vdeležilo se je mnogo gostov. Pa saj ni čuda, kajti „Sokol" je gotovo eno najbolj priljubljenih praških dru- štev. V Pragi 5. marca. Vam pisal o letnem zboru glediščinega odbora o volbah novih odbornikov. Kakor sem omenil V 4. listu „Novic" sem ter bilo Naj omenim še dveh večih narodnih zabav, ki ) jih je napravila „umělecká beseda." To društvo je je rodilo premnogo sadu m že 9 v zboru prav živo. Misli o poljskem povstanji raz- komaj dve leti staro posebno na polji umetnosti, ki je njen cilj. Spomnimo le lanske Sekspirove slavnosti, ki se na vsem kon dvojile so že pred dvema letoma češki narod v dve tinentu ni nikjer tako svečano obhajala kakor v Pragi. stranki. Glediščine zadeve pretile so ga zdaj še bolj Letos misli zopet pristojno proslaviti spomin laškega razcepiti. Obe stranki se sicer v tem zlagate j da se ima veliko narodno gledišče zidati iuic« v V/1IIW uaiuuuv/ ^iuuiouu ai O |30tlj pO k161*GJ igoui jjuoiui ov ^/voi/uu ^nuigg u iuioi~ bi se mogel ta cilj doseči, ste si navkriž misli. Stareja joni; vendar se ne zabi obdelovanje ved in umetnosti. pesnika Dante-a. resni postni Pust je minul in nastopil je čas. Začele so se postně pridige z misi- stranka (ktere organ je „Národ") spoznavši, kako težko, Že je prišlo mnogo umetnikov v Prago 9 drugih se še da, rekel bi, nemogoče, je v sedanjih časih samo z pričakuje. Ne mine skoraj dan, da ne bi imeli kakega dobrovoljnim! zbirkami sebrati 500.000 gold., misli, da većega muzikalnega koncerta. Razun tega pripravlja bi se ta stvar imela prepustiti deželnemu zboru; kakor se še več razstav. Danes na pr. so se razstavile se je namreč nemško gledišče na deželne stroške zidalo, slike crnogorske kneške rodbine, ki jih je izdelal tako naj bi se zdaj po vsej pravici zidalo tudi česko, slavni češki slikar Cermak. Najvažniša razstava pa Mlaj ša stranka pa, ktero zastopajo „Národní listy" in bode 22., 23. in 24. t. m.5 izložili se bodo namreč izmisli 0 tem drugače. Ona hoče imeti narodno delki iz češke svile. Prejemajo se sicer svilni pri-gledišče, ne pa deželno. Ako bi se namreč gledišče na delki tudi druzih avstrijskih dežel, vendar darila se deželne stroške zidalo, zidalo bi se s českimi in nein- „Hlas", bodo Je domaćim delila. Vilimek pondeljek 27; februarja vlastnik „Hum. listov" přestal osemme- škimi denarji; gledišče bi po takem ne bilo več čisto narodna naprava; Nemci pa bi jim mogli spotikati, sečni zatvor; 28. februarja pa so spustili g. Vinklerja da si niso mogli sami gledišča napraviti. Al stranka, bivšega redaktorja „Boleslavana." Od novega leta 70 čeških časopisov. Gotovo lep napredek! ni samo z nemškimi, ampak tudi s českimi denarji zi- Al podoba je, da bi bilo bolje, ako bi jih neko- ktera to trdi, ni pomislila, da se tudi nemško gledišče izhaja v cez Pisalo se je prav hudo na uni in tej strani 9 in dalo ! žalibog da ne vselej „sine ira et studio." Kmali po preveč razcepljene, se nikakor ne more pričakovati liko manj imeli; ker so tako materijalne in duševne sile tem bila je druga občna seja borniki ) v v se kterej so se novi od- enkrat volili, ker so nekteri mislili da ni vnímal ou vuiviai vuuii , rvci ou uurvtcii luioixu . ua ui bilo v prvi seji dosti udov pričujočih. Volbe so izpale sploh 9 kakor v prvi seji; namesti predsednika Dit- le dobrega zrna. Posebno na beletristicnem polji bi bilo želeti, da bi se vsaj po dva lista v enega združila. Nemilo nas je presunil žalostni razpor 0 ljubljanski čitavnici, ki je morebiti razdvojil tudi ljubljanske rodo- tricha, ki ni volbe sprejel, je bil izvoljen g. Urbánek, ljube. Cemu to? Bog daj, da se ta stvar skoraj poravná! Kakor prva, bila je tudi druga seja živahna. Konec Tem bolj pa nas je razveselila novica, da bode čitav-debate je bil ta, da ste se obe stranki sprijaznili. Novi odbor, po večem sestavljen iz mož mlajše stranke nica s „Sokolom" napravila v javnem gledišču be- sedo. Naj bi to še večkrat storila T J. vuwvij ? v vvUi OUOICI V IJUU 1U 11±YJ£J HlldJOV^ O ui ćlUiVv^ D^UU* J napenja zdaj vse sile, da bi, čim pred, sebral potrebnih prid slovenski Matici. 9 morebiti tudi v 500.000, ali kakor nekteri mislijo Pragi napravljajo društva y v se ^vu.vuuj t»" uvai^il J_Lli.OI.lJ \J , avj celo 800.000 gld. razun svojih domaćih društvenih zabav, večkrat tudi Najpred hoče poskusiti z nabirko; ako ta ne gre spod očitne besede, ki se jih more vsakdo vdeležiti. Tako ^ ^ t 1 V • i • I t • • • V 1 1 I • I j v # i 1 V t t 1«f # t 191 1 1 rok ? hoće napraviti loterijo; in se 9 načina ne zadostila, misli se obrniti na deželni zbor in ako bi oba ta društvo očitno pokaže, kaj veljá in koliko narodu ko- risti L.M. tiv KMUVumn^ UilOll Ot> UU1U1U UC* UbAVlUl £JkJ\Ji 111 XJLOtA J koristi pa OC j^/UOCWUU O btšlXI, VAGè UULUUUl UlOVl UVUl' takem vendar kreniti na pot nasprotne stranke, ček navadno kaki narodni napravi. Ne bi mogli tudi še posebno s tem, da odmeni čisti dobi- po Tako je konec nemilega prepira; politično in narodno o tem posnemati svojih severnih bratov? življenje je zopet enmalo potihnilo, da so mogli ljudjé Od sv. Petra blizo Maribora tem bolj vživati pustnih veselic. Bogom t marca. In res se letos niso dan t. m. bil je nesrečen den za tatove — saj pri nas. mogli pritožiti o tem. Bilo je veselic, da morebiti še Zgodaj v jutro sta podila dva člověka tukaj mimo neko nikoli toliko. Dasi je bil pust dolg, vendar ga ni bilo dneva govejo živino. sreči za tatova nesreći jima , da ne bi bilo mnogo večih ali manjših plesov. pride naproti srenjski župan gredé k službi božji. Ker Med narodnimi pleši bil je gotovo najlepši tako zvana ni pozna! omenjenih človekov in se mu je vse nekako „národní beseda", ki se po vsej pravici sme imenovati sumljivo zdelo, pobara ju: od kod da sta in kam da naroden ples: kajti ne vdeležujejo se ga le nektere podita živinče? Žmedeni odgovor je potrdil sum njegov ; vrste ljudi, marvec je vsakemu poštenemu člověku svo- brž ju zavrne župan, zastavi živinico pri bližnjem so- boden vhod. dar pa ne morem zamolčati zanimive kratkočasnice Ne bom Vam ga obširno popisoval f ven- ki žene sedu, peljá zasumljena tatova seboj ter ju dene pod varstvo v tukajšnji farovž. Med tem pošlje glas svo- se o tem plesu pripoveduje. Radovednost Nemca na omenjeni ples. Da pa kaže svojo srčnost božji hoče ju natančniše zaslišati i^Ďj rvi. vaioivK v 1/urv.a j au j i íaiuvúi jlia&ul iuui jjuo ij w ^ » ^ nekega jemu služabniku in gré k sv. meši. Po dokončani službi , — al v tem hipa 88 pribeží žena, kteri-je bila ravnokar krava iz hleva ukra- vendar trdijo nekteri, da ni treba domačega sloven-dena ter praša : ali nihče ni kaj vidil ali zvedil? Brž je bil skega jezika v kancelijah!! pravde konec. Zdajci so tatova z živino vred podili na lz Trsta 10. marca. —k— Sinu prečastitega na-bližnjo sodnijo v Maribor, kjer je dobila gospodinja šega medicinalnega svetovavca gosp. dr. Schrott-a se je svoje živinče, tatova pa zasluženo kazen. Našemu žu- kaj redka čast zgodila, da je pod krilom Njih Veličan-panu pa gré čast in hvala, da ne stopa samo tatovom stva presvitlega cesarja na vseučelišču dunajském 16. na pete, kakor je pri tej priložnosti pokazal, temuč da dne u. m. prejel doktorstvo pravoznanstva. Tako izvr- ši sploh prizadeva mir in poštenje ohraniti v svoji ob- sten je bil mladi gosp. Fer din a n d Sehrott v svojih "" ' , da še le 22 let star je že doktor pravoznan- v« • a cini ! Čudno pa še bolj je sledeče, kar Vam na- študijah znanjam, ljube „Novice." Nečega dné gré žena domů iz stva. Presvitli cesar ga je obdaroval za to z drago- bližnjega mesta, v kterem je imela opravila ;za njo pa cenim prstanom. hiti celo uro neki mož, kterega ni poznala. Zdajci jo po- x v Iz Jelsan v Cičih 10. marca. dopisu iz No na tla podere, ter pade hotel njo in otroka, kterega je riti. stonj. segel neusmiljeno davi, kakor da bi pod srcem nosila, umo- m m w i za- Žena kriči in prosi v imenu najsvetejšem, al vega grada v 9. listu letošnjih „Novic" naj omenimo sledeče. Kakor je čitateljem iz onega dopisa smo tudi mi „Ciči* t ali znano, prav za prav „jelšanski pevci" Ko vendar hudobnik namena peklenskega do- pri veliki besedi 19. u. m. v Bistrici dve pesmi peli, . .. ------ J---- U- •---• *—'~ -----x Vojaško" (pane Fleiš.) in „Domočustvo." Da segei ni, ji vzame denar, ki ga je pri sebi imela in nami^ „ » vjooau u*? „^umuuuoiy vse drugo, kar si je bila nakupila v mestu. Drugi den je je naše petje dopalo, drago nam je; ceravno nam poleg porodila žena, in akoravno seje bilo zlo bati za ženo mnozega delà malo časa ostaja za pesmi, vendar, ko smo in otroka, sta vendar oba še pri življenji. Zgodilo se se celi dan potili v gozdu, na polji ali pri vožnji in bi namrec je to pri belem dnevu na celó očitnem kraji. Že na ni se nam na večer najbolj spanje prileglo, radi hodimo poznala hudobneža , Ctl VIVUHOV1U ili uiu^ixx fluaxuuuj fJ ~--------- ~ I--------- — * v ~ fe1" se sklepa, da je bil neki ptuj potepiih, kteri pobira in grada za zlo ne vzame, ako mu povemo, da smo vJelša- iz okoliščin in druzih znamenj se še peti učit. Al naj nam častiti dopisnik iz Novega nosi cunje v bližnje mesto. Bolj natanko se dosihmal nah že zdavno pozabili „Kraljevica Marka" in tisti klavrni ni dalo zvediti nič o njem. — H koncu še eno: Imeli „..... * ani-nina cÍ itd., in da pojemo le bolj nove mnogocenjene smo kakor vsako leto popisovanje ljudi, kar je tukaj slovenske in hrvatske pesmi. Pa tudi ne gojimo samo neobhodno potrebno, ker vsako leto veliko ptujih vin- kratkočasnega petja, temuč tudi cerkveno; Miklosičeva maša in Riharjeve pesmi so nam zeló navadne stvari. cerkvi včasih sami moški pojemo četveroglase, včasih > se ve naš da predstojnik, veren spolnovavec svojih dolžnosti carjev le-sèm priroma. Pri tej priložnosti oštro terja domovinske liste (Heimatscheine) od vsacega, pa tudi združeni z deklicami. Žal nam je, da nismo tudi kakor to postava veléva. Přišel mu je v roke tak, po- naših vrlih deklic v čitavnici bistriški pokazali, da bi sebno zanimiv list ki kaže „veliko stopnjo" nemške bili slišali,^kaj da znajo. Pa kar ni šebilo, utegne drugi da člo- kulture nekega župana. Naj ga podam tudi bravcem pot biti. Čitavnica, oj to je pač lepa naprava „Novic" od besede do besede*): 9 Land: Pol. Bezirk: vek saj peti in govoriti sme po domače, kakor mu je . vedno Stattur elenglichen Gesichte Grosser Mann, Heimatschein , dass Stvarnik grlo ustvaril. Zato nam 19. svečan v milém spominu ostane. Živili vsi slovanski pevci Ciški pevci. ? womit (15 kr.) N. N. bestátiget wird, Name: N. N. eheliclit die N. N. Charakter und Bescháftigung : mit Bewilligung des k. k Alter : Graf Kinski in Jare 18 .. Geboren Izpod grada na Dolenskem 11. sušca. naših hribih in gorjancih se nam o letošnji zimi prav slabo godi, snega imamo že vec kot od več. Ravno smo se nadjali, da bo sušec svečanovega iz poti spravil, kar naenkrat menda namesti z repom z glavo zvije, ter katholische Winzer začne Stand (ledig oder verheiratet) : Verheiratete Schwarzen Haren homa noč in dan dne z burjo zlo snežiti, in še zdaj neprene- sneží , in že je sneg, dasiravno ga in der Gemeinde das Heimatsrecht besitzt: und braunen mokra zemlja zlo jé in pije, za pol moža visok. Auge spricht deitsch und windisch und das Schreiben unkindig. Dieser Schein ist die Dauer Yon 4 Jare 1865 gieltíig am Jener 364 Pod- gorci zlo javkajo, ker jim živinske klaje primanjkuje, nastilja pa celó nic nimajo; za ozimino pa se tudi zeló bojé, da ne bi jim pod snegom segnjila. Bog pomagaj ' Eigenhándige Unterschrift der Partei kaj se bo ? ker za denar jim je že zdaj tako trda ? da die Gemeinde N. N. Da taka pisarija nikomur ni podobna, bo vsak pri- upan davkov ne morejo plačevati, in zavoljo tega grozni boben poje 1 iz Borovnice susca. J. O. Lepstanski. Sušec nima samo trdil. Župan je moral tudi do dotičnega kulturista sam pisati in za bolje razjašnjenje prašati. Na to pa přejme sledeče pismo, ki je pravi dvojček prvému : „Andielobl. Gomeinde-Vorstehung. ist schon uber 20 Jare das ist aus dieser Gemeinde fortgangen schon und . bei zavitega repa, ampak včasih tudi prav muhasto glavo. Tako je nam letos te dni strašni roj snežnih muh iz svoje gla pustil. Ko so v naši okolici iz nekoliko der im Jare 18.. ist biider Zurick Komen Zum iem bar.. Jare und er hat aus kriiegen in dieser Zeit bar přebuj tale s in lep oživlj *\ / (Helleb zemlje pririle in se že razcve niger) , s n e ž n o ki (Galanthus nivalis), spo m lad . keine Ehebewiligung nicht Hier inn die Gemeinde Nach der Bestíimmung des 33 des Gosetzess durch einen ununterbrochenen 10 Jare mit einem ordentlichen Erwerbe verbundenen Auf- vernus), t r o b e n t •vM pichm nadja- Gosp. dr. Lovro Toman nam je iz Dunaja na znanil veselo novico, da po pogovoru z gosp. državnim da bo morebiti zima čbelam ugodna in se bo ministrom se bode radovoljno Notranjcem poma- zgodaj spomlad pričela; al zime neče biti ne konca ne galo iz državne kase, ako pomoc deželna ne bi kraja; nekteri so že davno ob čbele, drugim pa, kterim zadostovala. — Ker v teh siromašnih krajih poljodel- so se kteri panji ostali > skrbno in plašno hodijo na- stvu letošnje leto žuga najhuja nadloga zavoljo tega, da bi več tisoč oralov zemlje moralo neobdelanih ostati stavljat uho, ali se še kaj giblje in šumljá v panjovih. J--- ----? --------JO J U 1 ť ' ^ ----- -----------------J --~---- ^wv^v^v*^^*^ ^UlWUr Danes smo pri nas prav slovesno obhajali známe- ker nimajo ne semenskega žita, ne sočivja ne krom-niti praznik slovanskih aposteljnov sv. Cirila in Me- pirja, je deželni odbor iz deželnega zaklada izročil c. k. deželnemu poglavarju 1000 gold, s tem odločnim pri- ti o d a. Imeli smo péto sv. mašo , h kteri se je obilno vernega ljudstva sešlo in pri kteri smo združeni prav stavkom, da za ta denar kupi za obdelovanje zem-goreče molili in prosili: naj bi vsemogočni Bog po ljišč potrebnega semena. , ktera prošnjah teh velikih poslancev svojih se tudi na nas slovanské narode milostivo ozrl, vse sovražnike naše sramotno ponižal, ter nas vse k edinosti prave sv. vere pripeljal in tudi nas kedaj poveličal ! Mestni župan, kot predsednik komisije oskrbuje ubožnico ljubljansko (Armeninstitut) razglasom od 24. svečana naznanja, da dohodki so lansko leto znašali 16.521 gold. 9 Z kr. Iz Ljubljane 12. sušca. R... č. — Časopisi naše 395 ubozih na dan dobivalo po 10 njeni iz kterih je a* UJUWIJUIIV J.U* -----vlkjwlj^l lic\i uuuuaiv JJVJ , » , XV in x.\j 72 1^1., dežele so nam naznanili žalostno novico, da sobratje špitalniki pa po 13 kr., kteri vsi skupaj so lansko leto naši na Notranjskem so v velikih stiskah; kolika nad- přejeli 13.757 gold. 30 kr., razun tega pa je bilo še loga pa njim in njihovemu blagu (živini) še preti do drugim ubozim podeljeno 1290 gold. 99 kr. Ker pa je Ker so nadloge tako siromaštvo čedalje veče, prosi omenjena komisija, naj bi velike, je toraj treba zdatné podpore v de nar jih, živežu dobrotniki s prostovoljnimi svojimi darovi pritekli ubozim letos z dat nej e na pomoc kakor lani, ko je ubož- 101 / kr. novine, lahko si vsak sam misli. m krmi. Upati je sicer, da bo naše sosebno radodarno ljudstvo radovoljno pripomoglo revežem z darovi, koli bo mogoče. Da bi pa podpora obilnejšá bila da v trgih in vaséh se župani ; bi ne bilo MI JU O UliU prav J ua V ti^iu 111 iiUjVMiAt y «J*« svetovavci in odborniki, pa tudi drugi rodoljubi bire poprimejo, to je, da milodare od hiše do hiše nabirajo ? — T „xi^avu uam u ouuuuomu ^ Ce se milodari po hišah nabirajo, gotovo se bo vec izveden pisatelj odkriva stan premoženja nabralo, kakor kar ali njih nica za 500 gold, manj dobila kot 1863. leta in naj bi do konca tega meseca se pri mestni kasi oglasili da se jim za vplačano miloščino dajo karte, ktere ka-žejo, da so řešeni pohišnega beračenja. XT Triglavu" nam o sirotinskih zadevah natanko y ki je name- će se caka, dokler kdo in kcîaj kaj po- njeno sirotnici kranjski (Waisenhaus). Iz zapuščin dari. Deželanom našim primanjkuje sicer sploh novcev; mnozih dobrotnikov, ki jih na drobno našteva, se je od toraj iz vasi ni pričakovati dokaj denarne podpore ; tem- leta 1725, ko je korar in generalvikar Janez Jakob več se je pa nadjati zdatné podpore z žitom ali kako Schilling prvi v ta namen sporočii obligacij za 9168 gld. drugo hrano in krmo, posebno če bi se bralo od hiše 63 kr., nabralo dozdaj že kapitala za 70.000 gold., ali do hiše. Naše ljudstvo je usmiljeno (saj vidimo, koliko kakor list zgodovinskega društva pravi, celó za 101.377 denarja gré še v celó ptuje dežele) in daruje rado, kar gold. Ker so eni trdili, naj se oskrbnikom zapuščenih polajšajo sirot na roke daje sirotinski denar, drugi pa se po- da vtrpí; pritrgali si bodo daritelji sebi nadloge sobratom in jih rešijo glada, ki jim pretí. Da- ganjali za napravo posebne hiše, v ktero bí se zapu- vrh ali naj bi bila ta si- iJMUlV^V/ OVUiatUULl 1U j 1JLL i WW1JU ^IMVAW j J^* ^ ^ ^ Ci U J CALL /JCAl JULCI jyi Ci V v ^/UOUUUU JJL JL O ^ y V IVtUlV/ KJ L O rovi naj bi se začasno hranili v farovžih; na mesto jih ščeni otroci jemali, in se je ta poslednja misel potem Spraviti, memm, da ne MU ^ûttv, «"J «w » »UM«» tcga ía^^^na ua uvujo , uamicu , au ui uua li* oim soseski nahajajo možje, ki radi revnim brez plačila kaj rotnica le za ljubljanske otroke ali pa za otroke vse ? bo težko, saj v se se v vsaki tega razcepila na dvoje namreč storijo. Za biro od hiše do hiše je pa zdaj tudi naj- dežele kranjske • • v • V 1 • v 1 • t 1 1 J •__111 1 «1 • 1 . 1 j pnpravnisi cas, ko ni še poljskega delà; toraj se lahko y smo, žalibog, še danes tam kjer smo kak dan v ta namen odloči. Opomnim naj še y da bili pred sto leti! Dobrotniki morajo po takem res vse veselje zgubiti pomagati uboštvu, ako to, kar so name- so se po tej poti bire tudi v poprejšnih časih vselej uili svojim časom, še čez 100 let za deželo nima ni- zvrševale, kadar je veča potreba bila in je bilo treba kakoršnega prida. Sirotnica naj bode naprava za vso zdatniše miloščine. Poprimite se toraj vrli župani, srenj- kranjsko deželo, ne pa za Ljubljano samo —pravi ski svetovavci, odborniki in pa tudi drugi rodoljubi z domoljubni gospod pisatelj ; tudi mi mu pritrdimo to združenimi močmi nabere miiodarne! Le po tem takem popolnoma. In ker se je jela zdaj ta stvar motati iz je upati, da se doseže blagi namen njih ekscelencije groba, se nadjamo, da se ne bo več visokospoštovanega gosp. deželnega poglavarja, ter se rešijo siromašni Notranjci iz velicih svojih stisk. vlegla v grob. Pravoznanska družba v Ljubljani ima prihodnji četrtek ob 6. uri zvečer svoj občni zbor v veliki Iz Ljubljane. V poslednji seji kmetij ske družbe dvorani mestne hiše. Po govoru predsednikovem se bo zboru naznanilo delovanje društveno v preteklem letu, so v odsek, ki ima prevdariti ministersko sporocilo za ktere kmetijske pridelke naj bi se znižala vožnina zatem sledi volitev novih udov in naznanilo letnega ra- po kterem se sklene proračun za letošnje leto. po železnici, bili izvoljeni gospodje: predsednik F. čuna Terpinc, župan dr. Costa in dr. Orel. Kar ni kmetij- Ko se volijo društveni opravniki, pridejo na vrsto pred-stvo, naj se obrtnijski zbornici prepušča v prevdarek. — logi posamnih udov. Po končanem zboru je skupna Jaj čica japaneških svilnih črvičev , ki jih je večerja. kmetijska družba naročila za-se in za nekoliko druzih svilorejcev slale. y so poslednji seji čitavnicini je bil program došle iz Vratislave in se bojo razpo- odločen za veliko besedo, ktero v podporo siromakom Notranjcem čitavnica in „Južni Sokol" napra- Sporočilo poddružnice metliške o slo vesni podelitvi srebrne svetinje pridnemu sadjorejcu M at iju vita velikonoční ponde Ijek. Igrala se bo ta večer Težaku ie bilo radostno snreieto in sklenieno. da se nova vesela igra ..Bob iz Krania". svobodno poslove- Težaku je bilo radostno sprejeto in sklenjeno, da poskrbijo poddružnici sadna drevesa in cepiči se Po Bob uuva vcocičt i^ia „xjvjv I/j Kranja , o\\J u \J KA. uvy o xv/ T \ njena in s petjem pomnožena po česki „Kolaci iz Prage. svobodno poslove- TT /\ I n X i -i rw tf A Dfl A ( i predlogu gosp. Schmidt-a se obrne družba do c. k. kup- Ves program pride ob pravém času na svetio. — V isti čijskega ministerstva zavoljo pavolnega semena.— seji je bilo sklenjeno, da čitavnica napravi o postu dve Kmetijske razstave, ktere bojo letos v Kolonii (Koln), besedi: 26. marca in 2. aprila; poleg muzikalnih reci St ettin-u in Oporti in h kterimi je povabljena naša se bo v prvi besedi igral „Svitoslav Zajček", v drugi družba, se bojo razglasile v „Novicah" in „Triglavu." pa 99 Igra Pikè. « 90 Nemila smrt je občespoštovani rodovini Pregl- najbolj pomagal, da je prekucnil ljudovlado (republiko) novi prizadela bridko rano. Umrl je 13. dne t. m. gosp. in si sezidal cesarski prestol Viktor Pregl, bivši agent trgovski in asekuracijski v skem Cesarju mehik cesar Napoleon še zmiraj zeló prijazen Bruselji, odkodar je lani přišel zapljučne bolezni voljo, Unidan je bila v francozkem ministerskem posvetovanji da bi se ozdravil na očetovem domu Kia ui oc uauiavu u« veetuveuji uuiiin, «a — previdnost beseda o tem, da cesarstvo mehikansko ne napredujť Božja je drugace sklenila. Ceravno še ne 28 let star, veselo in da se ne more še vmakniti armada francozka si je z bistro svojo glavo in izvrstnim obnašanjem za- Ako bi pretila nevarnost mlađemu cesarju — je rekel gotovil samostojno življenje v daljni ptuji deželi pa je vedno ostal zvest sin svoji domovini, zemljica lahka! > Bodi kjer mu Napoleon ide še več naše armade v Mehiko stik - Gosp. Edvard Meergarté, hvaljeni gimna- je rekel, bo svojo umetnost pokazal tudi v ljubljanskem dvanajstice Prve dni t. m. je v Romaisvilli neka žena porodila 29 Ko se je cesarju Napoleonu ta dogodba sporocila dete da posij tucate) darilo ker iaiixxv , ili\J o v \j uujvi/uuou ^uamuui • num r ij uuijnuou^ui uy auajonvo luuat^j , xwci V gledišču. Seboj ima tri kodraste, „divno dresovane" pse skrbi za pomnoženje Francozov , ko bode dopolnila tri vrla žena tako marljiva (pudeljne), kteri s gospodarjem svojim celo igro igrajo Jutri začne svoje produkcije, ki bojo menda tudi v Ljubljani toliko gledavcev imele kakor drugod in po-slednjič tudi v Zagrebu. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. seji zbornice poslancev je državni minister na znaje dal, da obsednega stanů v Galicii bo konec 18. dne prihodnjega meseca in da hoče vlada pomagati krajem, ktere tarejo hude nadloge. tištim isti seji pa je poslanec dr. Berger predlog ? ki Sa Je podpisalo okoli 70 poslancev (med kterimi izmed kranjskih poslancev edin dr. Toman) izročil zbornici tako se glaseči: „Vsaka vladina naredba, ki se opira na §. 13. februarskega patenta, je neveljavna ako ki se je pozneje nanaša po- ne potrdi državni zbor." Predlog ta sebno na to, da je vlada v obsedni stan djala Galicijo in si to pravico prilastuje kot samooblastno pravo, ktero ne potřebuje potrjenja zborovega, je razpor med levico zborničino in med ministerstvom še bolj pokazal. Hud boj bode tedaj, kadar ta Bergerjev predlog pride v zboru na vrsto, in brž ko ne najhuji, kar jih je dozdaj bilo. — Graška kupčijska zbornica je deželnemu naj zboru izročila svoj sklep, takim kmetom, ki so za 1864. leto ostali k večemu 10 se vlada prosila ? da 7 ------— *------- gold, davka dolžni, se dovoli, da svoj^ dolg s kmetij-skimi pridelki žitom, senom itd.) odrajtajo v vojaške magacine, kakor je to lani bilo tudi v temeškem Banatu. — Tista pravda, ki jo je učinil po „Politiki" na-znanjeni in sred januarja meseca 1861. leta osnovani program hrvaško-ogerski, kteri zadeva ze- dinjenje Hrvaške z Ogersko, je Mirko Bogović je stopil z razglasom, dvornému hrva-škemu g. kancelarju Iv. Mažuraniću nasprotnim na dan, v kterem trdi, da je ta program popoinoma resničen, ker tudi on je bil njegov deležnik, pa da se je posvetovanja vdeležil tudi dvorni kancelar, tadanji viši pravdnik Je zelo zmedena. Gosp. podpisal ga ni, ker ga isti dan ni bilo v Zagrebu. Na to vladni dunajski časnik „Wien. Zeit." na drobno dokazuje, da že 24. dec. 1860 je bil Mažuranic na Dunaj poklican, kjer je bil 27. dec. 1860 za predsednika hrv. dvor. dikasterije izvoljen, odkodar se pa doJ7. aprila 1861 noben trenutek ni vmaknil iz Dunaja. Ci-gavo je tedaj pravo? — Deželni zbor hrvaško-slavonski se bode začel med 17. in 24. aprilom; volitve poslancev se razpišejo kmali. Da bi se sklical Prevažni dnevi se tudi ogerski zbor ni se glasu. tedaj bližajo Hrvaški in Slavonii. Ze te dní gré Njih eksc. hrvaški dvorni kancelar v Zagreb, da se z veli- kimi župani pogovori o vodstvu dotičnih volitev. Vredništvo „Narod. Listova v Pragi prepovedi tega časnika na v se nič ne ve o mesece. Cesarja Napoleona je zadela velika nesreča; zgubil je svojega po poli brata vojvoda Morny-a, kteri mu je leta 1852 Denarni zapisnik Matičini. V drugem letu so k Matici pristopili in plaćali kot ustanovniki: Gospod Sušnik Gasper, c. kr. stotnik-avditor v n 77 ii 77 Pulj i............ Bušič Jožef, c. k. poštni voditelj v Pulji Arce Rajm., c. k. Moos Avg., c. k. 77 77 uradnik 17 77 v Kukovec Jožef, kaplan v Frajhamu Sue Jožef, kaplan v Vuzenici poslal cekin v veljavi . . . Kunej J. N., kaplan v Žavci Sranc Stanko, kaplan na Brezovici . . Gospá Eger Rozalija, lastnica tiskarnice in kam- notisne naprave v Ljubljani . . . . Gospod Kožuh Matěj , dekan v Kočevji . . . 77 77 77 za letni donesek: Ožgan France, fajmošter v Št. Štef; anu pn Žili v 77 Zablatnik Ivan, kaplan v St. Stefanu pri Žili........• . . . Zamejec Jožef, c. kr. posadni kaplan Ljubljani.......... t 11 11 Strle France, c. ki\ oskrbni uradnik y Ljubljani........... Kraus Vojteh, c. k. avskultant pri okr. 77 17 11 11 11 17 17 sodnii v Novomestu....... Korber Blaž, c. k, aktuar v si. Bistrici y Soštarič Jože, mlinar v slov. Bistrici . Jan Primož, vodja glavne sole v Kočevji Knific Feliks, kaplan v Kočevji . . . Gasperin Vilj., Skerl Jakob, fajmošter v Ambrusu . . Voglar Jože, duhovni pomoćnik na Mirni 17 17 10 gold. — kr 10 ii 77 10 17 77 10 77 77 10 11 77 10 11 50 „ 10 11 77 10 11 77 50 11 77 10 11 77 2 11 77 2 11 77 2 11 77 2 11 77 2 11 77 2 11 77 2 11 77 2 11 77 2 11 77 2 11 77 2 71 17 2 11 77 Skupaj 164 gold. 50 kr. SI. hranilnica ljubljanska je poslala v 5% metalik. obligacijah kon- vencijn. den. .... :......... 3000 gold, Y Ljubljani 19. februarja 1865. Dr. Jer. Zupanec. Milodari za siromake Notranjce. . raz glas. Gospod Češko Valentin v Ljubljani , KriŠper Valentin v Ljubljani Kubelka Vencel v Ljubljani Končár Matija v Ljubljani 25 gold 25 1 1 Skalè Pavel v Ljubljani.........3 Goliáš Janez v Ljubljani.........1 Lesar Anton, profesor v Ljubljani......5 Poklukar Janez , korar v Ljubljani.....10 ........3 ........2 ....... . 2 ........2 Robič v Ljubljani........... Kogovšek Mika v Ljubljani........ M. H. v Ljubljani........... Vitenc Andrej v Ljubljani........ Pazlar Anton iz Jesenic.........2 dr. Lovro Toman iz Dunaja........10 Po gosp. dr. L. Tomanu so poslali iz Dunaja: Gospod dr. Zupančič Ferdinand, predsednik advokatne zbornice............... Kozler Peter, trgovec..........50 m m m m 50 77 77 77 77 77 77 77 77 17 7* 77 77 77 11 11 Bergmùller Jožef (Bis dat, qui cito dat) 77 77 77 Skupaj 242 gold Odgovorni vrednik: Dr- Janez Bleiweis. Tiskar in založnik: Josef Blaznik v Ljubljani,