28 arhitektov bilten • architect's bulletin • 234 • 235 Sedanjost Majda Kregar Konstruktivni posegi v prenovi ljubljanskega gradu Izhodišča za revitalizacijo Obnova zgodovinskega spomenika je pogojena z njegovo revitalizacijo, to je intenzivno vključitvijo v sodobno družbeno dogajanje. Le tako sta zagotovlje- na njegovo vzdrževanje in prisotnost v našem času in zgodovinski zavesti. Pomembno je tudi, da današnji posegi, nujni za oživitev objekta ali kompleksa, omo- gočajo nadaljnjo programsko transformacijo v priho- dnosti. Zato naj prenova zagotavlja večnamenskost in prilagodljivost prostorov spomenika tako v funkci- onalnem kot v oblikovnem pogledu. Jasna naj bo predstavitev zgodovine objekta in raz- merje do novih dodanih elementov. Novi arhitektur- ni členi naj bodo sodobni, izdelani z današnjo tehno- logijo, materiali in oblikovanjem, a diskretno, tako da čas njihovega nastanka razvidno odstopa od zgo- dovinskega, vendar pa celota ostaja v harmoniji. Pri prenovi ljubljanskega gradu nismo imeli konkre- tnih zgledov. Tisto, kar se je dogajalo v Evropi, je bilo romantizirano in tehnično zastarelo, brez pogumnej- ših konceptov. Na tem področju smo orali ledino, saj smo se zavedali, da ustaljena praksa ne vodi v napre- dek pri vključevanju dediščine v sodobne razvojne perspektive. Posebna naloga projektanta je zagotoviti za spome- nik neobremenjujoče servisiranje programskih vse- bin. Zadostne servisne površine pa vedno zavzamejo velik del celote. Zato je bilo naše prvo izhodišče, da so vsi zgodovinski prostori gradu namenjeni javnosti in se vse servisne površine umaknejo v novo podze- mlje. Tudi potrebna najnaprednejša infrastrukturna opremljenost mora biti izvedena tako, da vizualno ne moti dediščine. Ena ključnih odločitev pri prenovi je bila tudi vrnitev silhuete gradu v prvotno, dominantnejše stanje. Tako smo z odstranitvijo nasutega terena okrog trdnjave in zvišanjem streh v izvirne baročne naklone konstruk- cijsko in vizualno determinirali silhueto. S tem smo tudi zagotovili večji volumen izrabe prostora. Grajski kompleks je bil pred prenovo v zelo slabem stanju, ponekod se je že rušil. Številne grobe prezi- dave skozi stoletja njegove transformacije v vojašni- co, kaznilnico in stanovanja, na koncu pa še zapušče- nost, so neusmiljeno posegale v stavbo in slabile gradbeno strukturo traktov in obzidja. Pri statični konsolidaciji grajene strukture smo izna- šli kar nekaj inovativnih postopkov prenove in novih konstrukcij, ki jih opisujemo v nadaljevanju (sl. 1–5). Sl. 1: Zgodovinski prostori so v celoti namenjeni javnosti. Servisni prostori so vkopani pod dvoriščem. Energetski objekt je vkopan v brežini zunaj gradu. Sl. 2: Silhueta pred prenovo s poravnanim terenom zunaj gradu iz leta 1848 in silhueta po prenovi strehe v baročnem naklonu po odstranitvi nasutja (prvotni trdnjavski teren). Sl. 3, 4, 5: Grajski kompleks je bil pred prenovo v zelo slabem stanju, ponekod se je že rušil. 1 2 43 29arhitektov bilten • architect's bulletin • 234 • 235 Majda Kregar 1. Sanacija trdnjavskega obzidja Prva faza obnove je bila statična konsolidacija obo- dnega obrambnega obzidja gradu. Zato je bilo po- trebno injektiranje celotnega volumna obzidja. Tega smo se lotili inovativno, v skladu z odločitvijo, da vi- dna zidna struktura ne sme spremeniti prvotnega videza. V času te sanacije so namreč konzervatorji pri drugih objektih pred injektiranjem vse stike med kamni na debelo premazali s cementnim vezivom, da masa ne bi iztekala, kar pa je neprimerno spre- menilo videz zidov. Način prvotne gradnje je bil pri tem načinu zabrisan (sl. 8). Za naš postopek smo naredili preizkus: Stikov sploh nismo zapirali, temveč smo med injektiranjem ce- mentno maso, ki se je deloma izcejala po fasadi, spro- ti izpirali z vodnim curkom. Način se je izkazal za do- brega in tako smo utrdili celotno obzidje, ki je tako ostao prezentirano v prvotni izvedbi (sl. 9). Med injek- tiranjem smo vse poškodbe zidu in posege v obzidje, ki so jih povzročile mlajše predelave in druge agresiv- ne uporabe gradu, zazidali nazaj v obrambno stanje, in sicer tako, da smo arhitekti zidarje naučili stare teh- nike gradnje, in danes to »krpanje« sploh ni opazno (sl. 6, 7). 2. Vertikalna in horizontalna protipotresna utrditev traktov Pri protipotresni sanaciji grajske lupine – kontejner- ja, smo uporabili inovativen sanacijski postopek, ki v celoti ohranja nepoškodovano zunanjo in notranjo fasadno strukturo zidu, da ostaja prvotna – pričeval- na. V takratni praksi (sedemdeseta leta) se je na- mreč izvajala statična protipotresna sanacija z gro- bim klesanjem armiranobetonskih stebrov in vezi v stare zidove. Naš sistem pa je vključeval nevidno vertikalno in horizontalno konsolidacijo. Vertikalna statična sanacija zidov s pomočjo geoloških vrtin: Geološka vrtalna naprava je bila postavljena na ve- nec zidu. Vrtanje vrtin je bilo izvedeno s podaljševa- njem vrtalne cevi skozi celotno višino zidu do skalne- ga terena in še približno 2 metra v skalo. V vrtino je bila vstavljena navojna jeklena palica dywidag, zalita oziroma injektirana z betonsko maso pod pritiskom. 5 6 7 8 9 Sl. 6, 7: Peterokotni stolp pred prenovo in po prenovi. Sl. 8: Na debelo zamazane fuge. Sl. 9: Izprane fuge ob injektiranju. 30 arhitektov bilten • architect's bulletin • 234 • 235 Na vrhu je bila vsaka palica zategnjena s sidrnimi gla- vami iz litega jekla. To napenjanje sider med zgornjo armiranobetonsko vezjo in skalnim terenom zagota- vlja protipotresno varnost. Takrat je bil projektant statike za prenovo prof. dr. Ervin Prelog (sl. 10–15). Poleg vertikalne je bila izvedena še horizontalna sta- bilizacija objektov: Nad oboki ali pod oboki so horizontalna jeklena si- dra, zategnjena z litoželeznimi sidrnimi glavami na fasadi (sl. 16). Najprej pa je bilo odstranjeno nasutje nad oboki. Ta zračni prostor je izkoriščen za instalaci- je, obenem pa razbremenjuje stavbo. 3. Vgradnja prvotnega obrambnega hodnika trdnjave v prenovljeni kompleks Obrambni hodnik, ki je prvotno potekal po vrhu ob- zidja in skozi stolpe, je bil v baročni fazi porušen. Pri revitalizaciji smo sledili ostankom in hodnik restavri- rali v celoti, kot novo programsko povezavo skozi vse trakte gradu. Tudi to je bilo konstrukcijsko zahtevno, občutljivo delo (sl. 17–20). 4. Stabilizacija traktov na nasutju s temeljenjem na raščen teren – skalo Trakti vzhodnega dela gradu so bili zgrajeni na zasu- tju obrambnega jarka starejšega, manjšega Span- heimskega gradu. Zato so se skozi stoletja posedali in so bili nevarno razpokani. Pri prenovi smo te trak- te stabilizirali tako, da smo jih, med istočasno od- stranitvijo zasutja, temeljili na trden raščen teren – skalo. V želji po dokumentiranju časa nastanka te Sedanjost Sl. 10: Način vertikalne protipotresne ojačitve. Sl. 11: Položaj sider v tlorisu – štiri etaže. Sl. 12: Vrtalna naprava na vencu zidu. Sl. 13: Sidra na vencu zidu. 10 11 12 13 31arhitektov bilten • architect's bulletin • 234 • 235 Majda Kregar 14 15 16 17 Sl. 14, 15: Obzidje je sidrano tudi poševno v skalno podlago. Sl. 16: Horizontalna jeklena sidra z zateznimi glavami skupaj z vertikalnimi sidri protipotresno konsolidirajo trakte gradu. Dele notranjih zidov traktov, ki so stali na nasutju, smo po odstranitvi nasutja podbetonirali v vidnem jekor opažu do nosilnega skalnega terena in pridobili nov programski izkoristek prostora. Sl. 17, 18: Obrambni hodnik trdnjave in obrambni hodnik, vgrajen v revitaliziran grad. 18 nove faze prenove gradu smo za nove statične ele- mente uporabili sodoben material jekor, ki oblikovan v enoten nosilni profil v obliki črke »S« tvori vse no- silne stebre in nosilce, dodane pri prenovi. Pri odkopavanju smo odkrivali arheološke ostanke starejših zgodovinskih struktur, ki so z zasutjem osta- le konzervirane. Tako smo lahko prikazali popolno- ma ohranjene – nedotaknjene primarne strukture obrambnega zidu, vodnjake, vodno cisterno, nivo prvega obrambnega jarka in dele zidov starejšega, Spanheimskega gradu (iz 13. stol.), ki dokumentirajo dele trdnjave pred Friderikovim gradom (iz 15. stol.). V tako nastalem prostoru, v katerem smo predstavili tudi skalni raščeni teren grajskega griča, je s prezen- tacijo vseh nepoškodovanih, zasutih ostalin nastal nov, zanimiv javni podzemni prostor, imenovan lapi- darij. Prostor je večnamenski in suterensko povezuje vse vertikalne komunikacije traktov in s tem vse pro- store grajskega kompleksa, navezuje pa se tudi na vstopno dvorano vzpenjače (sl. 21–27). 32 arhitektov bilten • architect's bulletin • 234 • 235 Sedanjost Sl. 19, 20: Primer deniveliranega poteka obrambnega hodnika skozi Stanovsko dvorano. Sl. 21: Dvoriščne zgradbe na nasutju. Sl. 22: Odstranitev nasutja, statična konsolidacija – temeljenje na skalni teren. Sl. 23: Tloris lapidarija s podtemeljenimi stebri in zidovi (rdeča). Sl. 24, 25: Temeljenje na skalni teren z jekor S-profili in prezentacija raščenega terena. Sl. 26: Lapidarij, nastal po odstranitvi nasutja pod trakti in statični konsolidaciji na skalni teren, z odkritimi ostalinami Spanheimskega gradu. Sl. 27: Stabilizacija skalnega terena v vkopanem delu vstopne postaje vzpenjače je izvedena z jekor profili – s »kaštami«, sidranimi poševno v skalo. Sl. 28: Primer nove »dilatirane« medetažne plošče. Sl. 29: Pogled in prerez: kamnit zid s sidrano armiranobetonsko ploščo. 21 22 23 24 25 19 20 33arhitektov bilten • architect's bulletin • 234 • 235 Majda Kregar 26 27 29 28 5. Nove armiranobetonske konstrukcije (medetažne plošče), potrebne za revitalizacijo Zaradi zaščite izvirne strukture zidov in za jasen pri- kaz faz obnove smo vgradnjo nove medetažne armi- ranobetonske plošče reševali na poudarjeno optično dilatirani način z minimalnim posegom v izvirni zid. Ploščo z robnim jekor profilom je mogoče nekoč tudi odstraniti, saj sloni na jeklenih dywidag navojnih pa- licah, uvrtanih in vlepljenih v kamniti zid. Zid je le točkasto prizadet, faznost gradnje je s tem doku- mentirana (sl. 28–30). 6. Strešne konstrukcije Obnovljeni grajski trakti imajo nove strešne kon- strukcije. Te so zasnovane vitko, tako da omogočajo programski izkoristek podstreh, saj je zgodovinski volumen traktov majhen. Konstrukcije streh so lese- ne ali kovinske, odvisno tudi od programske izrabe posameznega trakta. Značilno za grad je, da so vsi trakti tlorisno nepravilnih oblik, nobeden ni pravo- koten, so trapezni, večkotni ali ločni. Načrtovanje in izvedba streh sta bila zato zahtevna. Izpostavljamo konstrukcijo vhodnega stolpa z nepra- vilnim peterokotnim tlorisom. S pomočjo matemati- ka F. Dacarja smo leta 1980 izrisali načrt lesene vidne konstrukcije tako natančno, da so bili kosi, pripeljani iz delavnice, v nekaj dneh sestavljeni v zahtevno obliko brez najmanjšega prirezovanja pri montaži. To je bil velik dosežek za tisti čas (ko še ni bilo CNC-stro- jev). Konstrukcija je čista in elegantna (sl. 31–33). 7. Konstrukcije stopnišč pri prenovi Pomembno izhodišče prenove je bilo čim manjše poseganje v prvotno zidno strukturo. Zato so vsa stopnišča v traktih konstrukcijsko zasnovana tako, da zidne strukture ne ranijo. So samostoječa (sl. 34) ali obešena na strešno konstrukcijo (sl. 35–37), ne- katera oboje. Tista, ki so višja, so med etažami v zid še oprta. Nosilne konstrukcije so iz jeklenih ali inox vertikalnih nosilnih palic, vpetih v talni temelj, ali pa imajo robne nosilce na dywidag vešalih, obešenih na strešno konstrukcijo. Nastopne ploskve so iz lite- ga železa. 8. Vzpenjača – nadzemna panoramska mehanska povezava mesta in gradu Vzpenjača je tudi konstrukcijsko zanimiva, saj je po- sebej konstruirana po naših zahtevah, ustreznih za naravovarstveno območje grajskega griča in vzpore- dno potekajočega srednjeveškega mestnega obzidja. Prosojna steklena kabina drsi po vitkih tirnicah na podpornih stebrih z razponi 12,25 metra. Stebri so oblikovani tako, da so malo vidni (jekor in črn beton) in imajo členkasto oporo tirnice (sl. 38, 39). 34 arhitektov bilten • architect's bulletin • 234 • 235 Sedanjost Sl. 30, 31, 32: Leseno ostrešje z obešenimi ganki v peterokotnem stolpu. Sl. 33: Samostoječe stopnišče s konzolnimi nastopnimi ploskvami. Sl. 34, 35: Samostoječi stopnišči z dvojno vijačnico. Sl. 36: Viseče stopnišče z robnimi nosilci. Sl. 37, 38: Vzpenjača – nadzemna panoramska mehanska povezava mesta in gradu. 30 31 32 37 35arhitektov bilten • architect's bulletin • 234 • 235 Majda Kregar 34 35 38 36 33