ra
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRST torek, 5. avgusta 1947
Poštnina plačana y gotovini Sp°dizione m abbon. nastale
Stev. 661
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330, 650 din.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba*.: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016.
0 ZGODOVINSKEM POMENU
blejskega sporazuma
(Tanjug) — Ob daai	'	k)er	so	b*1'	iz‘
Vrnitvi
tanioS°d<)vins*ci sklepi o na-. J jem VSEiShrnn.Rlf^m m -717rv-
it	vse Stranske m razvo-
tosfm	in bratskih od-
tR	^TJt	Jugoslavijo in
bo:?afrga-r:j°. je predsednik tfov l! . vlade Georgij Dimi-deria s »el v v'aku °4 Topči-t>ke a ^^encvca predstav-^domačega in tujega tiska. <li j” '“Obro razpoložen zara-^isfcTV[nsk‘h sklepov na *«4aiW ,?onferenci, se je pred-stn<;m	rov	zadržal	v prl-
i domači ^Sovoru s tujimi in t tro J® novinarji nad eno I	®d	drugim je dejal:
»Plošn«0aferenca ima p0 Ea' 't pome umevanju zgodovin-
^očn0g).n	^	naše	narode	in za
^ “U-lkana,	Sklepi,	ki so
j(n ! na tej konferenci, niso
“i w,nf ‘ z®- obe državi, tem-
^tvek v‘iai° tudi pomemben
k delu mednarodnega
^ tnirrf1 '*Q vzP°s(avljanju traj-'f v *n resnične demokrac;-odlok ^ *er na svetu. Pomen !zdan°V	večji,	ker sc
N »**v v trenutku, ko si ra2d»iH.0narni krogi Prizade-in • sve^ v ^va sovra^na
ri°Ve _ pripravljajo nove napade ij M Vojne».
blejske konference se N»l , lektivn: opazovalec pre-%' bratski sporazum med ®olea«< Ju§oslavlje in vlado L k°ii di!!^ b^-Porjen proti kakrš-r^šte 1 s'k ^ ne pomeni ni* ^ 24 kakr*erl kok Ni te (>d' Govora je o naši vza-’ tUpfN^brarri bi in o zagotovit-(«prs,v 4 naših dveh držav.
1 it g., 80 odnosi med Jugoslavija ,0 ^arijo najbolj bratski, čekani 114 blejski konferenci Nein °dloki ° najožjem vza-na gospodarju, u 'cnem in kulturnem poki odlov ^no> Poprav je bil iz-S* 0 Predstoječem sklepu St,« ®°meiien-e pogodbe o pri-foNtju V2a-'ernni pomoči in so-S, ’ zastopata dve vladi so-da je vprašanje H federacije Juimh Slo-
t I l«(ii,*W,canske federacije ea N kn»i.f>Ul!no in da bi bilo pre-‘ ‘Sjd	proučevanje tega
N (0 u trenutku. Zaradi
C ŠanJe n' bll° v nika'
k%f predmet razgovora Nčj krenoo.
"N v+i86 v svojo državo z izit je o velikem napredku, ^l*^ ^rila nova Jugoslavija ."fea« en°tnostl njenih narodov iNsitk Us^Varialne iniciative in IlN p- navdušenja — to pa so
t N Zri Utr^eio FLR Jugo sla* Nk^ ..^vega činitelja miru in i^-Veseli smo, da zavzeta4 <t"ža,NOH'avija kot demokratu 0 v),vf vedno bolj zasluženo Nist v na Ra,kanu. v sploš-^jjbičen .se^1 balkanskih narodov, ognjišča vojn in za 'rajnega miru in de-1 k*0 Vodii^r^ava vedno bolj za-JSe iln<> V'°P° na Balkanu,
I v' h . vseh balkanskih Nifenje ognjišča vojn vV, «nje trajnega miru in * tfrni 114 «Vetu. t,,, sta0°Vinsk* konferenci na ‘ Vsf, z*obljubil:, da boino ^ržav' •Rr ^ odvisno od na-h" ^ °d naših sosedov,
talti^jbbSimi demokratičnimi 'k ^ in neslovanskimi na-■^Ijpkan enkrat za vse-bl^i sod *smodnika in 'tli bi v sP'ošen mir, in da se k WjnreSnega in močnega či-in tniru med narodi Evrope.
^ J ba^p .N b^vedamo. da je N^ov a'kanu v tem. trenut-‘ii , > (jp., N “ta državljanska •^Nkoi- . in polcžaj v Tur-N ^ v tev,*' tuie intrige, ki se ržavah, do gotov« ^ f®b'tev a iastni razvoj in nied našima dve-°r tiZainteresirani ^ u Vse svobodoljubne , hiu11® grškemu narodu, V i Nbvj N/ sosed, osvoboditi 1 1 ržavo in doseči raz-ustvarili naš; na-
jElegacija se vrnila
v Sofif0
»tj,: v Sonf’e84ciJe včeraj Vi ‘''i izjavil Ditn>irov je ob k.'1 n.l* da sklenjeni do-NiNih a PerJenl proti 'r.iort-
AN v iz’av,". "“"“rov je o D Jjijbiso n ’ da sklenjeni do-dr*ar^en' Pmti 'r.tere-v « te,V- Razne klavzule ),Nci.,bterini.no obrambna ared-V1"	hofe5° boigai-sk!
N*1. “bost	' zavarovati
\So	narodno suve-
'^b^SnC(latvo J° m tudi
V	za zajamčen je
^ v Evropi ■»na
V 1» Nfll 0e^!ki in 'Ugusio-
bj	nikomur do-
1	njihovo neod-
Nii
»>eJan v-:jšS^'av*ko ‘N1 Wenda. Ja
Oljski
poslanik v
^ ^<iiubrlgado POiJskih na	Samac*
I V ‘Zjavu .
4.‘bh-boljg. *' da jo zado-
mladina poma-\	vije,	kakor tu-
• ^nbnanaka mladina
0V1 Varšave.
h b* J« Praznik dneva
N^Hlhr
haa atotlsoče oseb
Prireditev v raa-
rodi. Ne vmešavamo se in se tudi ne želimo vmešavati v grške notranje zadeve, ker je govora o zadevah grškega naroda, ki mora sam vzpostaviti red in ureditev v svoji lastni hiši. Vendar pa ne moremo biti mirni in ravnodušni ob stalnih izzivanjih grških monarho-fašistov, ki se dogajajo na naših mejah. S skupnimi napori naših dveh države se bomo branili pred vsemi izzivanji monarhofašistov v Grčiji. Postavili smo že in še postavljamo pred Varnostni svet vprašanje prenehanja izzivanj na naših mejah.
Sklepi, ki smo jih izdali na blejski konferenci, bodo izpolnjeni v soglasju z Ustanovno listino Združenih narodov. Bolgari in Jugoslovani se nočemo ravnati po zgledu tistih evropskih in svetovnih krogov, ki rušijo temelje evropskega miru in izvajajo v Grčiji ukrepe, ki so nasprotni Ustanovni listint Združenih narodov, da bi na ta način razdelili svet v dva tabora. Zavedamo se dejstva, da ni naša pot kot pot malih narodov lahka, temveč da je težka in trnova. Naleteli bomo na intrige in težave s strani onih, ki sledijo sedaj, kakcr so sledili v preteklosti, znanemu pravilu «deli in vladaj». Naša pot je težka, vendar pa je edino pravilna in rešilna. To potrjuje vsa zgodovinska preteklost naših narodov.
Zgodovinski sklepi blejske konference so bili lahko izdani samo s popolnim sporazumom med dvema delegacijama, kar pa je brez primere v zgodovinskih zapiskih. Poleg tega kaže to dejstvo na življenjsko silo ljudske demokracije, ki se izgrajuje v novi Jugoslaviji in v novi Bolgariji.
Trdna volja naših narodov vzpostaviti enkrat za vselej bratsko sodelovanje, delati skupno za svoje blagostanje, dejstvo, da izhajajo naše vlade iz ljudstva samega in da se naslanjajo nanj, da so voditelji zrasli in se razvili v težkih borbah svojih narodov, pripravljeni služiti interesom naših narodov in vzpostavljanju sodelovanja med velikimi in malimi narodi, za srečo in napredek človeškega rodu — vse to je najboljše jamstvo, da ti sklepi ne bodo ostal; samo na papirju, kakor n. pr. mednarodne konvencije in pogodbe, kt v 90 odstotkih primerov niso bile uresničene, in kakor je sedaj primer s sporazumi, sklenjenimi v Teheranu, Jalti in Potsdamu, ki jih hočejo posamezne države obiti in jih tolmačijo v nasprotnem. smislu.
Voditelji naših ljudskih republik računajo na svoje iastne sile, na sile svojih narodov, na materialne in duševne vire svojih narodov in nočejo za nobeno ceno prodati svoje samostojnosti, neodvisnosti in državne suverenosti za dolarje ali funte. S svojim dinarjem in svojim levom, nacionalnim delom ljudstva in z bratsko pomočjo drugih prijateljskih narodov, bosta Jugoslavija in Bolgiarlja privedli svoji državni ladji v varno pristanišče. Nikakršna grožnja niti grožnja z atomsko bombo, nas ne bo spravila s poti, po kateri gredo naši narodi. Jaz osebno, kot predsednik majhne države, smatram, da — kolikor prej bodo pristojni voditelji nekih velikih držav razumeli to resnico, kolikor prej bodo pričali voditi račun o naših interesih in bodo prenehali ovirati posredno ali neposredno našo borbo za neod-
visnost, napredek in progres — toliko bolje bo za mednarodni mir, za mirno sodelovanje med narodi, kakor tudi za njihove lastne države*.
V nadaljevanju svoje izjave je predsednik Dimitrov dejal:
Kar se tiče Bolgarije, ni nobenega dvoma, da bodo rezultati sklenjenega sporazuma zanjo izredno pozitivni. Bratsko ravnanje jugoslovanske vlade, ki se je odrekla reparacijam, ki so bile določene v mirovni pogodbi v višini 25 milijonov dolarjev, bo napolnilo z veseljem in srečo srca vsega bolgarskega naroda razen majhne agenture inozemskih krogov, ki pričakujejo, da se skali voda, da bi lahko v njej nemoteno lovili. Na ta naletimo tudi v uradnih krogih nekih držav.
Dr. Ivekovič pri Sforzi
Rim, 4. — Zunanji minister Sfor-za je danes popoldne sprejel jugoslovanskega poslanika Mladena Ivekoviča. ANSA poroča, da sta oba ministra razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo trgovinske pogodbe in glede katere se nadaljujejo pogajanja. Ministra sta razpravljala tudi o pravici ribolova v Jadranskem morju.
Prvi vlak v Albaniji
DRAG, 4. — Neki jugoslovanski parnik je pripeljal v Drač prvi vlak, ki bo vozil na progi Drač-Elbasan. V Draču je Pila ob tej priliki velika svečanost. Na novo lokomotivo so mladinski delavci napisali:	«Dne	7. novembra
bomo imeli v Albaniji prvi vlak. Brez pomoči Jugoslavije in maršala Tita ne bi mogli imeti v naši deželi še vlaka. Neki mladinec je v posebnem govoru dejal, da je 11.000 mladincev tekom petih mesecev in po prebroditvi vseh težkoč doseglo, da je v Albanijo prišel prvi vlak.
Jugoslovanski protest
zaradi izvažanja strojev iz Pul<a
Beograd, 4. (Tanjug). — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je izročilo britanskemu in ameriškemu poslaniku v Beogradu protestno noto zaradi izvažanja strojev in drugega materiala iz Pulja, Nota ugotavlja med drugim, da je zavezniška vojaška uprava dovolila odpeljati stroje in drugi material livarne «Fonda».
Nota poudarja, da je to samo en primer cele vrste sistematičnega odvažanja industrijskih naprav z onega dela področja A, k bo pripadal Jugoslaviji. Nota poudarja dalje, da je tako ravnanje v nasprotju z obstoječimi dogovori med britansko in ameriško ter jugoslovansko vlado. Med izvoženimi predmeti so tudi taki, ki so del jugoslovanskega vojnega Plena, ki po devinskem sporazumu pripada Jugoslaviji.
Jugoslovanska vlada odločno protestira proti takemu ravnanju ZVU in prosi obe vladi, naj podvzameta potrebne korake, da se odneseni predmeti vrnejo
Bevin	proti
štirih velesil v Porurju
Churchill se zavzema za cim tesnejše sodelovanje z ZDA
London, 4. — V angleškem par-1 lamentu je bila debata o angleški politiki v Nemčiji. Zunanji minister Bevin je izjavil, da bo glede gospodarske enotnosti Nemčije napravil zadnji poizkus na konferenca zunanjih ministrov v novembru. V Nemčiji treba po Bevinovem mnenju napredovat; postopno, dokler ne bo obstojala v Nemčiji vlada, s katero se bo mogoče pogajati.
Glede uvoza je Bevin dejal, da kadar bo izdelan tozadevni načrt, ne bo smela Anglija uvoziti niti ža dolar več blaga, kakor bo predvideno.
Nadalje je Bevin potrdil, da je angleška vlada vselej svetovala nacionalizacijo porurske industrije.
RAZPRAVA PROTI VOHUNOM v LJUBLJANI
ZAKLJUČENO JE ZASLIŠEVANJE
Javni tožilec ie odredil aretacijo Snoja ~ Razprava ie odložena na 7. t. m.
Ljubljana. — V soboto je bil na razpravi proti vohunski skupini zaslišan inž. Črtomir Nagode, ki ga soobtoženci označujejo kot vodjo in organizatorja vohunske skupine.
Nagode priznava krivdo, izjavlja pa, da ni bil vohun v kateri koli drugi služb;. Izpovedal je, da so bi-ii redni ststanki pri njem, pozneje pa pri Hočevarjevi. O teh sestankih je Nagode pisal zapiske. Vedel je tudi za zvezo z Drčarjem, o katerem pravi, da mu je Furlan podal «absoiutno pozitivno oceno*.
Nagode je imel v svojem stanovanju nešteta skrivališča. Skrivališča je imel na podstrešju, v vratih, v nočni omarici, v omari na stropu. Pod zrcalom je imel vhod v bunker. V škatli za vžigalice, ki je bila spravljena v straniščni školjki, je imel kartotek© simpatizerjev. Priznal je tudi, da je ponaredil dve potni dovolilnici.
Povedal je dalje, da je govoril s Snojem, ko je bU izdal poziv, naj se vsi strokovnjaki prijavijo na delo. Takrat so bili izraženi proti njemu pomisleki, in k© je iskala OZNA
o njem podatke, mu je Snoj dejal, da mu ni treba hoditi v inozemstvo. Ge bi grozila kakšna posebna nevarnost, da bi ga on kot član vlade obvestil.
Nagode je nato govoril, kak© je bila razpredena vohunska mreža. Nagode je priznal tudi, da je konzulu nesel poročilo Q sestrelitvi letal na Gorenjskem. Sam je napisal pismo Herrlotu.
Nagode je dalje povedal, da pozna dr. Furlana že Od leta 1932, da pa se čudi, kako je prišel tudi on v obtožnici v to zvezo. Tožilec pa mu je prebral nekatere zapiske, v katerih on omenja Furlana. Tako je 14. maja 1945. napisal: Hočevarjeva naj stopi s Furlanom, 24. obtobra: Nagode naj govor! s Snojem in Furlanom, 13. junija 1945: Furlan je izjavil, kolikor plačajo, toliko delamo, 26. okt. 1945: Vprašal sem Furlana, že b; pomagal za Trst, 6. 1. 1946.: Snoj je za sodelovanje s Furlanom in koordinacijo. 13. januarja 1946: Furlan je pripravljen delati. Zanima se za resnična .poročila. . 29. januarja
Vera v Jugoslaviji
Izjave predstavnikov ameriških cerkva
Bled, 4. (Tanjug). — Maršal Tito je sprejel predstavnike ameriških cerkva, kj so na obisku v Jugoslaviji. Med Oijimi so Amoiy Stee-wens, Samuel Traxler, Hcwa;-d Mčlish George Buchner in drugi.
Dr. Buchner je med drugim izjavil, da so ga predstavniki vseh veroizpovedi prisrčno sprejeli. Kljub ločitvi cerkve od države, je dejal Buchner, smo opažih, da razne veroizpovedi vršijo svojo
Armenci se vračajo v domovino
Batun, 2. (TASS) — V BaTumu pričakujejo prihod druge skupine Armencev, k; se v domovino vračajo na motorni ladji «Pobeda».
Ustanovitev istrskega okrožja
Delegati okrajnih skupščin za okraje Koper in Buje so se v nedeljo, 3. t. m. sestali in izvolili nov okrožni ljudski odbor in odposlance v novo okrožno ljudsko skupščino za istrsko okrožje.
Razvoj politične situacije o mirovni konferenci je diktiral nujnost ustanovitve novega okrožja. Zato je poverjeništvo PNOO sporazumne z oblastnim ljudskim odborom za Istro izdalo tozadevni odlok. Vojna uprava JA pa svoj pristanek.
Sestanek delegatov obeh ljudskih skupščin je otvoril predsednik koprskega okrajnega ljudskega odbora tov. Sestan, predstavni oblastnega ljudskega odbora za Istro, ki Je prisotne pozdravil in med drugim dejal:
«Naši včerajšnji zavezniki nam niso ostali zvesti. Vse sile so zastavili v to, da bi zavili naš razvoj. Toda niso nam mogli vzeti volje do dela in ljubezni do te zemlje. Samo mi smo tisti, ki imamo pravico žeti sadove naše borbe na tej zemlji. Naš in vaš cilj je, da na tej zemlji, ki bo pripadla STO-Ju, z vsemi močmi in sredstvi čuvamo pridob’tve NOB. Vi motate postati vzgled, kot predstavniki Slovencev, Hrvatov in Italijanov, kako se čuva in utrjuje bratstvo » edin-stvo, in to ne samo na STO-ju, ampak na vsem svetu. Vi ste tisti, ki boste dokazali, da ni dolar, da ni zlato tisto, ki bi moglo zrušiti bratstvo in edinstvo treh ljudstev, ki živijo tu.»
Nato je tajnik SIAU-e dejal: Želim, da bi današnje zasedanje postavilo tako trdne temelje ljudski oblasti, da bo lahko čuvala vse pridob’tve NOB. SIAU se ,'e in se bo za najdosledneje borila. Naša unija Je tako močan zid, da se bo ob njega prav gotovo razbil poizkus reakcije, ki bi poizkušala okrnit; t« pridobitve. Izjavljam, da bo SIAU stala vedno tesno b atra-'fij ljudski oblasti.
Predsednika obeh okrajev s*a oato pojasnila skup ščini potrebo ustanovitve novega okrožja in volitev novega izvršnega okrožnega odbora. Pozvala sta odposlance, naj s; izberejo določeno število odposlancev v to novo okrožno skupščino. Delegati so soglasno izvolili 60 odposlancev, 38 iz koprskega okraja in 22 iz bujskega okraja, sorazmerno s številom prebivalstva. Isto tako je bil izvoljen začasni okrožni izvršni odbor, se-stoječ iz predsednika, treh pod-predsedn’kov, enega tajnika ’n devetih članov. Začasni predsednik je takoj zasedel mesto, se zahvalil skupščini za zaupanje, ki ga je izkazala, s tem da je v tem tako velikem momentu razvoja ljudske oblasti izvolila odbor, ki ima nalogo postaviti temelje nove uprave.
V kratkem referatu je nato novi začasni predsednik podal glavne naloge, ki jih bo treba čimprej sprovesti v Življenje. Najnujnejše so: izpopolniti delovanje krajevnih ljudskih odborov, dvig življenjskega standarda ljudstva, borba proti špelmla/ntom, ureditev davčnega sistema. ureditev učnih knjig za italijanske šole.
V diskusiji, ki je sledila, je bilo poudarjeno, da posamezniki z nedopustno špekulacijo v škodo več.-ne iznosijo za milijone vrednosti v cono A in nima skupnost od tega nobene koristi. Tu je potrebno sodelovanje vsega ljudstva po vaseh, Le potom zadrug se lahko izmenjajo večje količine blaga, kt se potem razdeli skupnosti. Treba tudi poživeti trg In povečati zamenjavo. Veliko je ljudska oblast napravila v dveh letih, toda naloge ro š« ogromne.
V sodstvu bo treba uvest; nove sodn'ke, ustanovit; novo okrožno ljudsko sodišče, ki bo lahko delovalo neodvisno.
Ob zaključku tega tako važnega zasedanja so bili formulirani konkretni sklepT.
službo božjo popolnoma normalno.
V Ameriki smo prepričani, da je ločitev cerkve od države potrebna, ker mora biti vera popolnoma svobodna in neodvisna.
Predstavnik velike cerkvene organizacije iz New Yorka Edmund Dewal je izjavil, da je povsod videl, da v Jugoslaviji uživajo vse veroizpovedi popolno svobodo. Oblasti ne izvajajo v tem oziru nobenega pritiska na ljudstvo in vsakdo lahko svobodno izkazuje svoja verska čustva. Predstavniki raznih cerkva so mu izjavili, da jih nihče ne ovira.
Predstavnik luteranske cerkve dr. Trexler je tud; izjavil, da vlada ne postavlja nobenih ovir delovanju cerkva.
Dr. Philipp Elliot in dr. Em©ry Scapler sta izjavila, da sta mnenja, da je bil Stepinac obsojen zaradi protiljudskega delovanja.
Dr Buchner je poudaril, da jej prepričan, da je v Jugoslaviji svoboda vere in da so vse nasprotne trditve neresnične. O Stepincu je Izjavil, da je o procesu mnogo čital, na splošno pa se ima vtis, da je Via Stepinčeva krivda dokazana. V enakem smislu so se izjavili tudi istali člani delegacije. .
V Grčiji nudijo pomoč vojnim zločincem
Atene, 4. — Demokratične vojne sile so zavzele vas Korasia v Tra-kiji, nadalje napadajo pri X'diji 'jn Kastaniesu. Okoli 700 partizanov je napadlo Levkokor;, oddaljen 40 km pd Soluna. Partizanski oddelki so napadli vladne čete v Arbilopollsu ;n Kondrumagli. Tudi v Rumeliji nadzorujejo docela področje Kar-penisije.
Vlada je dala v Solunu ustreliti dva demokrata, v Alexandr0puloSu sedem in v Janjini šest. Na Kreti mobilizira vlada vse osebe od 20. do 25. leta. V Korintu je uvedla proces proti 52 bojevnikom, obtoženim, da so organizirali oborožene skupine.
Iz Beograda poročajo, da so iz Soluna izgnali 65 jugoslovanskih državljanov. Jugoslovane grške oblasti strahujejo, samo da b; zapustili Grčijo- Nasprotno nudijo vso pomoč jugoslovanskim vojnim zločincem.
V angleški spodnji zborn'ci Je podtajnik za zunanje zadeve May-hew izjavil, da je Anglija od Časa osvoboditve Grčije do danes dala Grčiji 132 milijonov šterlingov Sedaj bo vlada zahtevala odobritev kredita Grčij; v znesku 1 milijon in pol šterlingov.
Pred stavko v Detroitu
Detro”t, 4. (AFP) — Napovedujejo stavko 107.000 delavcev v 40 Fordovih tovarnah Podpredsednik sindikata delavcev avtomobilskih tovarn, ki Je včlanjen v CIO, je stavil ravnateljstvu tazne predio-ge, ki Jih Je vse odbilo.
1946: Furlan je tudi za akcijo. Hočevarjeva je povedala, da skuša Furlan iti v Trst, pa ne dob; potnega lista,
Nagode je nato povedal, da je Snoj nameraval v jeseni 1945. zaje nato prišlo na povezanost Nagode šel k Furlanu, ker je vedel, da je ta povezan s Snojem. Zaslišanje je nat© pršelo na povezanost Nagodetove skupine z Dragoljubom Jovanovičem rn ostalimi.
Nagode Je dalje povedal, da je Snoj vedel za delovanje skup'ne, ker ga je on enkrat na mesec o tem informiral. Nagodetova skupina je po Sircu izročila Snoju tudi ustavni načrt, ki ga je dobila iz inozemstva. Nagode se je večkrat razgovarjal na škofiji s tajnikom, ki se je strinjal z njihovo idejO. Povezan je bil z Drčarjem, ki mu je pošiljal poročila, za katera ga je špijonski center 101 tudi pohvalil-Nagode se je tudi strinjal s predlogom, naj se Jugoslaviji ukinejo dobave Unre.
Ko je oblast zahtevala od njega, da pomaga pri delu delegacije, ki se je borila za naše nacionalne zahteve, je Nagode v svoje zapiske 27 julija 1945. napisal: «Javiti se ,je treba, elaborata pa nobenega!*
Iz zapiskov Nagodeta je tudi razvidno, da je on na nekem sestanku predlagal,' naj 'se likvidirata Boris Kidrič In dr. Aleš Bebler. Vsi so bili za to.
Na popoldanski razpravi je b’] kot zadnji, zaslišan prof. Boris Furlan. Obtoženi ne priznava krivde v nobeni točk; obtožnice. Izjavlja, da n; b’l nikoli agent, za Nagodetovo skupino pa da je izvedel šele v teku preiskave. Ne spominja se, da bi Hribarja povezal s konzulom kakor tudi tega, da je od njega prejel neko pismo. Vse sVoje delo bi rad prikazal kot stvari, k; so zgolj slučajne, medsebej nepovezane, stvari, ki so mu zaradi «svoje nepomembnosti« že zdavnaj «ušle iz spomina«.
Priznal je, da je dobil od nekega predstavnika Rdečega križa listo vprašanj o nastanku in razvoju današnje državne strukture v Jugoslaviji. Ta vprašanja je dal Sircu in govoril je tudi s Hočevarjevo, kateri je rekel, naj napiše svoje vtise. Rekel je tudi, naj te stvari drži zase. Izjavil Je, da poročila nS dal naprej, ker da ni ustrezalo. Tožilec pa je pripomnil, da ga ni dal naprej, ker je predstavnik ameriškega RK prej odšel v Ameriko, on pa je bil prej aretiran.
Furlan Je nato izpovedal, da je bil v inozemstvu skupno z dr. Čokom in Rudolfom, ki sta bila agenta tuje obveščevalne službe, član «Primorskega komiteta«. V preiskavi je bilo tudi ugotovljeno, da je Furlan maja 1946 neki uradnic' na predstavništvu tuje države v Beogradu razlagal svoje načrte o nekakem »gibanju« za ustvaritev «katoliške unije z Avstrijo«, kar pa sedaj zanikuje. Tožilec pa mu je pokazal njegov koncept, kjer piše o srednjeevropski kombinaciji, o «Evrop; med štirimi morji« Tožilec je nato prebral nekaj pisem, iz katerih je razvidno, da se je Furlan bavil z vohunsko službo. Pre-stregal Je tudi pisma, pisana v prid narodno osvobodilnemu pokretu, med njimi pisma generala Velebita. V njegovem arhivu so našli tudi pisma gestapovskega agenta Vauhnika.
Snoj je o Furlanu izpovedal, da mu je Furlan dejal, naj mu pove, če ima predstavniku tuje države kaj sporočiti.
Nato je pri soočenju med Hribarjem in Furlanom prvi potrdil svojo izpoved o Furlanu. Pri soočenju med Sircem in Furlanom, je prvi potrdil, da je Furlan sodeloval s člani Nagodetove skupine.
Na današnji razpravi Je Javni tožilec zahteval aretacijo Franca Snoja, poslanca in ravnatelja državnega podjetja za avt©transporte v Sloveniji, ker iz izpovedi S'rc8, Nagodeta in Hribarja, kakor tud. iz raznh dokumentov izhaja njegova tesna povezanost z vohunsko skupino. Javni tožilec si je pridržal pravico, da predloži redno Ob-tožnteo proti njemu, čim bo zaključena preiskava. Razprava Je bila odložena na četrtek, 7. t. m.
Mednarodne špekulacije z iitom
Na podlagi pesimističnih poročil o letošnjem pridelku pšenice, ki so bila predložena mednarodni žitni konferenci v Parizu, so žitne cene na žitnem trgu v Chikagu kar čez noč poskočile kar za 20%. Posamezne evropske države so postavile svoje zahteve za novo sezono v tem-le obsegu: Anglija 9,211.000, Indija 5,317.000, Nemčija 3,916.000, Francija 3,565.ooo in Italija 3,261000 ton pšenice. Pasivnih držav, ki nimajo same dovolj pšenice, je 31 in njim bi bilo treba okoli 50 milijonov ton pšenice. Mnogo držav je na konferenci postavilo večje zahteve računajoč, da bodo vsaj nekaj dobile. Ameriški špekulanti z žitom so te pesimistične vesti, ki so bile v mnogih primerih brez vsake stvarne podlage, izkoristili za to, da so takoj dvignili cene. Na ta način so pasivne države vsled nenadnega dviga žitnih cen izgubile okoli 300 milijonov dolarjev. Po tem skoku cen je tudi ameriška vlada prenehala z nakupovanjem žita za inozemstvo. Ze na žitni konferenci v Parizu je ameriški minister za kmetijstvo Anderson opozoril pasivne države, naj nikar ne pretiravajo s svojimi zahtevami in naj se ne vdajajo iluzijam, da bo-da ZDA lahko krile vse njihove potrebe• Za nakup zahtevanih množin žita bi pasivne države morale imeti pri rokah 6 milijard dolarjev.
Sovjetski publicisti opozarjajo svetovno javnost na špekulacijo ki se vrši■ z žitom in na njene manevre, ki obstojijo v tem, da namenoma prikazujejo žitni položaj v pesimističnih barvah.
Rimski delavci o Jugoslaviji
Rlin, 4. (Tanjug) — Delegati rimskih delavcev, ki so se vrnili iz Beograda, so izjavili, da želijo jugoslovanski delavci spoznati se z italijanskimi delavci in dammajo v Jugoslaviji nobenih predsodkov proti italijanskim delavcem, pač pa da se dela razlika le med italijanskim ljudstvom in fašističnimi zločinci.
Nevarnost nemškega imperializma
Praga, 4. — Češki notranji minister Vaclav Nosek je na nekem zborovanju izjavil, da CSR n« bo nikoi; pomagala pri obnovi nemške industrije in bo ostala nasprotnica nemškega imperializma. Nasprotno bo ostala zvesta zvezi s Sovjetsko zvezo in z drugim; slovanskimi državami. Dokler ne bo Nemčija denaeificirana, bo obnova nemške industrije predstavljala oživljanje nemškega imperializma in nevarnost za svobodo i nneod-visnost evropskih demokratičnih držav.
• » •
BEOGRAD. — 81. julija je stopil v veljavo dogovor o civilni letalski progi med Jugoslavijo in Romunijo.
Bevin Je proti nadzorstvu štirih velesil v Porurju, razen ako bi obstojalo t© nadzorstvo žtirih za vso nemško industrijo.
O Marshallovem načrtu je pripomnil, da ni resnično nikoli obstojal, temveč da je vseboval samo navadno izjavo. P njegovem ne vsebuje Marshallov načrt poizkusa nadvlade.
Glede Franclje je Bevin omenil, da je Bidault šele v zadnjem času zavzel drugačno stališče glede nemškega vprašanja. Ko se bodo pričeli novi razgovori s Francijo, in če bo ta združila svojo cono z ta-lima dvema, bo Anglija uredila s Francijo dokončno to vprašanje.
Po končani debati je bila vladna politika glede Nemčije odobrena z 298 glasovi proti 102.
Te dni se je sestal obrambni svet angleškega imperija. Attlee je poročal, da zahteva gospodarstvo znižanje britanskih kadrov v Nemčiji, Avstriji, Grčiji in drugih tujih deželah. Ni izključeno, da bo Žuglja sicer obdržala svoji kontingent vojaštva v Nemčiji, toda na stroške Amerike.
Sedanji položaj Anglije je dal Churchillu in Mac Millanu povod, da sta napadla politiko laburistične vlade. Churchill je govoril v Blenhaimu, svojem rojstnem kraju. Izjavil je, da si ni mogel na predvečer poloma Nemčije in Japonske nikoli misliti, da bp Anglija v tako kratkem času padla tako nizko.
Churchill je očital laburistom, da so slabo uporabili ameriško posojilo. Drugi, njihov polCm je vprašanje premoga, tretji v slabi upravi, kjer so laburisti dovoljevali trikrat
večje stroške, kakor Jih Je imela država pred vojno.
V Nemčiji so uvedli nesposobno upravo. Namesto v Nemčiji, je imela Anglija umakniti svojih približno 100 tisoč mož iz Palestine, s čimer bi prihranili do 40 milijonov šterlingov letna Končno je Churchill odklonil vsako misel na koalicij©.
Pr; prihodnjih volitvah, tako je Churchill nadaljeval, bodo morali laburisti itak zapustiti vlado. Končno se je Churchill zavzel za čim tesnejše sodelovanje z Ameriko.
V spodnji zbornici pa je laburiste napadel Mac Millan. Ce mora Anglija zapustiti Nemčijo, je zato odgovorna vlada s svojo slabo upravo. To se tudi ne bo zgodilo morda zaradi tega, ker je Nemčija gospodarsko propadla ampak zaradi tega, ker je propadala Anglija po dveh letih laburistične vlade. Glede Franclje se je Mac Millan zavzel, da mOra prejeti jamstva za svojo varnost. Iz tega razloga predlaga Mac Millan združitev angleške, ameriške in francoske cone.
Razgovor! o Porurju
Washington, 4. — Predstavnik zunanjega ministrstva javlja, da se bodo razgovori z Veliko Britanijo glede porurskega premoga najbrže začeli 12. avgusta v Wa-shingtoftu.
Boji v Paraguaju
R*o de Janeiro, 4. — Brazilska agencija poroča o srditih bojih med vladnimi in uporniškimi četami blizu Assuociona. Revolucionarne sil« so zavzele mesto Hayes.
RAMADIEROVA POLITIKA
IE V NASPROTJU Z INTERESI LJUDSTVA
Pariz, 4. — V francoskem tisku je še vedno na dnevnem redu dogovor, ki sta ga sklenili Splošno udruženje dela in udruženje delodajalcev glede nove ureditve mezd in plač. Dogovor predstavlja samo predlog vladi, o katerem pa se ne ve, če bo aprejet.
Do sedaj je podal samo minister Teitgcn delno izjavo, v kateri pravi, da vlada ni pripravljena potrditi vseh točk dogovora, Vlada se boji, da ne bj mogla izvajati nadzorstva nad cenami, ako bi izgubila nadzorstvo nad mezdami in plačami.
Vladni predsednik Ramadier jc Imel včeraj govor v Espalionu in je dejal, da je Francija v stalnih gospodanakih težlcočah, ter e pozval ljudstvo na discipliniranost. Ramadier je zaključil svoj govor z opozorilom, da bo dogovor glede ureditve mčzd in plač dokončen in od vlade priznan šele po pogajanjih in važnih spremembah. Komunistični voditelj Duclos je na zborovanju v Bordeausu izjavil, da bi bilo nerazumljivo, ako bi hotela vlada preprečiti izvajanje dogovora, ko so bili delodajalci zadovoljni s tem, da priznajo povišanje mezd in plač brez povišanja cen.
Na nekem zborovanju je Thorez poudaril, da je francoska zunanja politika poudarjala vedno: «Mir, reparacije, narodno neodvisnost in državno varnost«. Za Francijo je bilo tudi najvažnejše nemško vprašanje. Thorez je pri tem dostavil, da Francija sicer želi dobiti pomoč od ZDA, toda priznati je treba, da ima Francija pravico izreči svoje pridržke glede Marshallovega načrta, o katerem »e ne ve nič točnega in ki v prv; vrsti predvideva obnovo Nemčije.
Na nekem drugem zborovanju je tudi Duclos opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja za Francijo prvenstvena gospodarska obnova Nemčije. Dejal je še, da je sedanja
Le umik tujih čet
bo Indonezifi omogočil miren razvoj
Holandski letalski napad na Diokiakaito
Batavija. 4. — Danes je republikanska indonezijska vlada dala nalog Ba ustavitev sovražnosti o polnoči. Tudi holandska vlada je odredila ustavitev sovražnosti v noči na ponedeljek. Holandska vlada Je še posebej sporočila republikanski vladi vsebino sklepa Varnostnega sveta. V ta namen je holandski lovec odvrgel nad DjokjakartO, posebno sporočil©.
Republikanska vlada ni do danes še komentirala sklepa Varnostnega sveta, vendar smatra, da Je za vzpostavitev reda Ji miru potreben takojšnji umik holandskih Oboroženih sil z indonezijskega otočja. S tem bo odstranjena nevarnost za nadaljn; napad proti Indoneziji in delo obnove dežele se bo lahko takoj pričelo.
List «New York Times« piše v posebnem uvodniku o sklepu Varnostnega sveta, da to predstavlja triumf OZN in da je OZN izbojevala prvo zmago kot organizacija, kateri je poverjena naloga čuvarja miru. Ed na težkoča, tako zaključuje list, bo morda ta, da Je Varnostni svet del©ma že priznal suverenost indonezijske republike.
Današnje republikansko vojno pOročllo govori še o bojih okoli mesta Batee zapadno od Malange,
nadalje o bojih na vzhodnem delu Jave, v pokrajinah Ambarače in Koeningana. Poročilo dostavlja še, da so republikanci zavzeli zopet Tjomas, medtem ko so Holandci v isti pokrajini dospeli do Tjapatoka. Holandska vlada Je izkrcala svoje čete na Madouri. V svojem poročilu navaja, da je pod vzela to akcijo kot «ukrep varnosti in na prošnjo prebivalstva,«
Republikansko vojn© poročilo obvešča dalje, da so holandska letala napadla danes letališče v Djokja-kartl, Ta napad so Holandci izvršili dve uri potem, ko so njihova letala odvrgla nad mestom letake s sklepom Varnostnega sveta- Holandci so se tudi izkrcali na otoku Maduri, kjer so zgubili 7 tankov.
Bivši vladni predsednik indonezijske republike Sjarir je po radiu sporočil, da bodo pri Varnostnem svetu zahtevali, naj dve posebni komisiji nadzorujeta izvršitev naloga o ukinitvi sovražnosti. Posebna naloga teh komisij naj bi bila: nadzorovati, da se Indonezijci, ki so jih Holandci internirali, osvobodi)©, da republikanski nameščenci zavzamejo svoja prejšnja mesta, da se čete obeh strank umaknejo na črt©, ki Je obstojala 14. oktobra 1946.	i
nova politična orientacija Francije v zunanji politiki v nasprotju z interesi naroda. Zaradi tega jo je treba, dokler je še čas, spremeniti.
0 sprejemu novih članov
v OZN
Lak« Success, 4. — Komisija OZN za sprejemanje novih članov je sklenila, da Varnostni svet lahko preučuje prošnje za sprejem, bivših nemškim zaveznikov tudi pred ratifikacijo mirovne pogodbe. Ameriški delegat je priporočal sprejem Italije in Avstrije.
Vergeiiiinpaffe Knin
Italijanski goiiški tednik, ki se okoli njega zbira cvet ostankov fašizma, prinaša — po zgledu svojega sobrata iz Vidma — člančič, ki naj bi prispeval k brisanju ahumanitarne» vloge italijanske vojske v Jugoslaviji.
Fašisti, ki to pišejo, ne čutijo nobene odgovornosti za zločine italijanske vojske nad fugoslo-vanskimi narodi. To je izven debate. Vsekakor pa • so omenjeni zločini zelo nerodna zadeva, ki jo je treba po možnosti skriti za ebedaste direktive» naše vlade (dobesedno tako pišejo: tnostro governot in ne rečejo niti egover-no fašista*, ker je bila to res njihova vladal), ki ni razumela niči... In to jim rade vbije dopustimo.
Preneumen pa je njihov poskus prikazati zločine italijanske vojske nad jugoslovanskimi narodi kot ustaške zločine, ki zanje italijanska vojska naj ne bi nbsUa odgovornosti. Ce je italijanska vojska preprečila kak ustaški zločin (o čemer ne dvomimo), ne smemo pozabiti, da so se ustaši povzpeli na oblast vprav s pomočjo Italije in Nemčije. Najvidnejši ustaški voditelji, klavci srbskega in hrvaškega naroda, so bili gostje Italije. V Italiji so imeli svoja taborišča, šole, kjer so' se vežbali v upravljanju z orožjem in v organiziranju atentatov (umor bivšega kralja Aleksandra je bil organiziran v Italiji!). Sam Pavelič je živčl dolga leta v Italiji, v krasni vili, kjer je bil glavni stan protijugoslovanskih banditov. Za protiusluge in izdatno pomoč je Pavelič ponudil hrvaško krono savojski hiši, ki jo je tudi sprejela.
Tako stoji zadeva s ustaši Zato je, poleg odgovornosti za lastne zločine, Italijanska vojska soodgovorna tudi za ustaške zločin«. Epizode «humanitarnosti» pripadnikov italijanske vojske pa ne le, da ne morejo italijanski vojski o-prati madeža vseh njenih zločinov, ampak predstavljajo kvečjemu le najosnovnejšo dblžnost savojske vojske, ki bi itak morala ščititi vse podložnike, in ne samo one v «Ljubljanski pokrajini», v Dalmaciji itd., kjer je ecariti crlstiana* italijanske vojske pustošila in pobijala na lasten račun do 25. julija 19!,3. in tudi po tem datumu (da o primorskemu ljudstvu izkazanem krščanskem usmiljenju sploh ne govorimoD,
PRIMORSKI DNEVNIK
fgttsta 1®
»Ponesrečen izraz v Conskem svetu"
Ce bi zapisali mi, da je pro). Col-lotti (član Conskega sveta) fašist (kakor smg morda že bili zapisali), bi nam tega ne verjeli. Včeraj je isto stvar priobčil «11 Lunedi» (tam se med fašisti dobro poznajo). Tako je sedaj zadeva o fašistični preteklosti prof. Collottija izven debate.
A preteklost prof. Collottija (ki je privatno liberalec), nas trenotno ne zanima: zanima nas, zakaj mu danes «II Lunedh očita njegovo fašistično preteklost.
Cujte: Prof. Collotti, ko je goto-rU o 25. juliju 19)3, je baje zaključil: eDobro je, če rečemo, dobro je, če trdimo, da je Italija rajši izgubila vojno kakor zmagala v znamenju barbarstva». Tega izraza «11 Lunedi* prof. Collottiju ne more odpustiti.
Mi popolnoma razumemo njihovo stališče. Antifašizem je nevarna stvar, predvsem za «italijanski intelektualni slOjn, kakor pravijo. A tudi politična preteklost, eilalijan-skega intelektualnega slo jan nas trenotno ne zanima, dasi ima pri stališču tega tednika zelo važno mesto.
Važno pa je sledeče: O fašistični preteklosti Italije je treba govoriti čim manj, najmanj pa je o tej preteklosti govoriti negativno (predvsem v TrstU). zaradi nevarnosti, ki jo tako stališče predstavlja za politično opredelitev italijanskega dela tržaškega prebivalstva, v fašiste in antifašiste, ne glede na politično preteklost vsakega posameznika. Zato «11 Lunedi» prof. Collottiju fašistične preteklosti ne za-mari, smrtno pa mu zameri današnji antifašistični izraz.
Isti časopis iz istega razloga stoji na strani Patrissija (ki so ga celo gualunguisti izobčili), ker je zvesto služil fašizmu (pardon, Italiji); antifašista Trevesa (ki je zaradi razžalitve časti pozval Patrissija na dvoboj, pa bi najraje videli na vislicah (kar bi mu tudi ne ušlo — pravi — če bi bil Italijan; ker pa je antifašist — torej ni Italijan — ga italijanska vlada ne more obesiti, kakor je lahko to storila Velika Britanija s sinom indijskega podkralja Amergja, ki je med vojno govoril po berlinskem radiu proti Veliki Britaniji.)
Do takih absurdov vodi politična preteklost fašiste danes, ko so v spremenjenih razmerah prisiljeni zatekati se k edinemu orožju — na-clonalšovinizmu —, ki je od vseh ostalih postavk fašistične «doktrl-ne» v današnjih razmerah začasno kolikor toliko propagandno še uporabno.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
Torek, 5- avgusta
Marija Snežna Sonce vzhaja ob 4.48, ■ ,
ob 19.23. Dclžina dneva •
Popravite fašistične krivice!
Skupina železničarskih družin, katerih družinski glavarji so sedaj v služb; pri železniški direkciji v Benetkah, so 19. maja t. 1. poslali ZVU, conskemu svetu, železniški direkcij-; v Trstu in drugim javnim ustanovam pismo, v katerem so ponovno zaprosile, naj bi se zgoraj navedene oblasti zavzele za te družine, jn naj bi njihove svojce zopet poslali na njihova stara službena mesta v Julijski krajini, odkoder jih je fašistični režim izgnal kot «drugorodce» v Italijo. Ker so v obupnem položaju, želijo, da jim oblasti brez nadaljuega birokratizma dovolijo povratek domov.
Na žalost po dveh letih, odkar so je vojna proti fašizmu zmagoslavno končala, tem nesrečnikom, noče nihče od odgovornih krogov popraviti krivice ki jim jih je storil fašizem. Tudi to pismo je bilo zaman, Dokaz, da v nekaterih uradih še vedno živi duh starih časov. Mqr teh 170 družin naših železničarjev, ki jih je pokojni režim nasilno prestavil v Italijo nima pravice, vrniti ae v svoj rodn; kraj? In vse to še sedaj po dveh letih končane vojne?
Zato odbor državnih uslužbencev iz Julijske krajine, ki so bili nasilno prestavljeni v Italijo, poziva vse delavce Julijsko krajine, naj se pridružijo zahtevam teh družiti, ki še danes morajo živeti daleč od svojega doma. Vsi pošteni demokrati, poztvejo ZVU, naj popravi kritrioe in naj napravi koneo fašističnim metodam proti tako evanim dru-porodcem z naše, zemlje/.
Za enotno mladinsko Ironto
Poleg velikega števila pisem, v katerih so omladinci neštetokrat zahtevali ustvaritev enotne mladinske fronte, smo prejeli tudi p‘sma mladih socialistov in komunistov iz podjetja Telve in iz ladjedelnice Sv. Roka.
Mladinci iz podjetja Telve pozivajo upravni odbor socialistične mladine in komunistične mladine, naj takoj obnovita pogajanja, ki »o jih pred časom zarad; nekaterih manjših zaprek prekinili, ker le v skupnosti bo mogoče uresničiti zahteve mladincev. Žalostno je, da ,1e upravni odbor socialistične mladine odklonil vabilo za nadalj-na pogajanja, ki mu ga je poslala komunistična mladina. To tem bolj ker je upravni odbor socia-list'čne stranke že dal svoj pristanek k šestim točkam programa. k: ga je postavila komunistična mladina.
To pismo »o podpisal; mladi so-c’alisti in komunisti.
Prav tako poudarjajo nujnost tega sporazuma tudi mladinci iz ladjedelnice Sv. Roka. Med osta
MLADINA KUPUJ SVOJ LIST cGLAS MLADIH*!
lim obsojajo zadržanje upiavnega odbora socialistične mladine, ki od klanja nadaljna pogajanja za dosego sporazuma vseh mlad h sil. Napadi na udeležence mlad'nskega festivala v Pragi to na mladega socialista v ul. XX. septembra ba-mo zaradi tega, ker je nosil proletarski znak, dokazujejo, da mora č m prej priti do tega sporazuma, ker le tako nam bo zajamčena demokracija.
To pismo iz Sv. Roka je podpi-salo 96 mladincev, med temi 5 socialistov.
Kontrola zaposlitve
partizanov in internirancev
Proti koncu leta 1946. je Izdala ZVU ukaz št. 235. Ta ukaz naj bi upošteval upravičene zahteve doslednih borcev proti nac‘fašizmu in naj bi jim zagotovil možnost, da dobijo delo. Po' tem ukazu bi morala namreč tukajšnja podjetja i-meti od vsega osebja zaposlenih vsaj 10% bivših partizanov oziroma povratnikov iz internacij. Kar se tiče število novih delovnih sil, ki bi jih podjetja kasneje rabila, pa bi morala zaposliti najmanj 75% bivših partizanov oziroma povratnikov.
Vedno znova moramo ugotavljati, da predpisi ZVU ne veljajo za vse enako. Nekateri, ki se smatrajo za «privilegiranee», se hočejo vedno izogniti vsem, njim škodljivim predpisom. O tem nas prepričujejo pritožbe, ki so jih prizadeti partizani javljali ZPP.
Na masovnih sestankih in raznih konferencah ZPP je bilo omenjeno vprašanje pogostoma predmet diskusij. Partizani so pač s svojim delom dokazali, da se zavedajo svoje odgovornosti do demokracije. Zato je razumljivo, da se zarad: zadržanja delodajalcev čutijo prizadete in zato tudi zahtevajo, da se določbe ukaza štev. 235 dejansko upoštevajo.
Zaradi neizpolnjevanja določb ukaza št. 235 sta bili ustanovljeni dve posebni komisiji z nalogo, da ugotovita, če so podjetja postopala Po predDisih omenjenega ukaza-
sovinizem ne prizanaša niti športu
Občni zbor Ponziane, o katerem smo pisal; včeraj, je hudo razburil gospode Vitalija in Rusignago, ki sta v imenu tako zvane «di-rekcije* pozvala izvoljeno vodstvo Ponziane na policijo. Tam jim je gospod Rusignaga celo grozil in jim dejal: «Kmalu boste dobili povračilo in SIAU vas ne bo rešila, Cas dela za nas, železni zastor je 6 km od tu.»
Vsa krivda vodstva Ponziane je ta, da so ustanovili «Ljubitelje Ponziane», ki igrajo v jugoslovanskem prvenstvu, kar gre silno na živce nekim gospodom, ki sami se. be nazivajo «dejsirsko vodstvo Ponziane*.
Komisiji sta sestavljeni iz predstavnika ZPP, API-ja in predstavnika povratnikov. Ena pregleduje podjetja, k; imajo do 50 nameščencev; druga pa podjetja z več kot 50 nameščenci.
Ze dosedanje delo teh komisij je dokazalo, da se večina podjetij ni držala določb ukaza št. 235. Mnogim delodajalcem seveda ni všeč, da bi Smeli v svojih podjetjih usluž-be-ne Iskrene demokrate. Na vse načine se jih otresajo, ker njihovo aktivno sodelovanje v bOrbi za svo-bodp pomeni popolno predanost potrebam ljudske demokracije, k; odklanja vsako možnost izkoriščanja.
Komisiji bosta s svojim delom nadaljevali, dokler §e vprašanje popolnoma ne razčisti jn uredi.
Konferenca OF pri Sv. Jakobu
Preteklo nedeljo ob 10. uri je bila v kinu Ideale pri Sv. Jakobu konferenca OF, na kateri je tov. Kenda obravnaval vprašanja v zvezi z današnjo politično situacijo. Dvorana je bila nabito polna in ljudstvo je z zanimanjem poslušalo predavanje.
Predavatelj je govoril o bistvu narodnega vprašanja pri nas in o enakopravnosti med Slovenci in I-talijani na gospodarskem, socialnem, političnem in kulturnem polju. Enotnost vseh Slovencev v OF in borba proti vsakemu razkolu v slovenskih vrstah, kakor ga hočejo izzvati nekateri elementi, ki so pobegnili iz domovine, to so nujni pogoji za uspešen napredek.
Pri debati se je oglasilo več poslušalcev, ki so vsi odločno zavra-. čali razbijaške peskuse narodnih Izdajalcev v službi tujega gospodarja.	1
Potuha fašistom je rodila sadove
Pretepači napadli z orožjem mirno prebivalstvo - Kje je bila policija?
Potuha, k; jo stalno daje ZVU in njej podrejena policija vsem starim jn novim fašističnim elementom, rodi vedno obilnejše sadove. Neofašisti v Trstu so v svoji fantaziji prišli že tako daleč, da mislijo, da je prišel čas, ko zopet lahko začnejo s teroriziranjem prebivalstva po fašističnem receptu iz leta 1921. Tako smo imeli pretekli teden dva primera fašističnega napada na antifašiste v starem delu mesta.
V petek zveččr okrog 22. ure sta sedela dva antifašista v gostiln; «Rocoo». Dve znani šovinistični sestri iz starega mesta, o katerih smo že pisali in ki sta se udeležili Že več napadov na demokratično
LI A
Izredna skupščina Zadružne zveze Istrskega okrožja
Imamo pregovor, ki pravi: Obdelaj ti mene, ali pa bom jaz tebe. Ta pregovor drži ne samo pri zemr Iji, ampak tudi pri vseh sektorjih obnove. Ce pogledamo samo na enega najvažnejših sektorjev našega gospodarstva — na zadružni sektor — vidiimo, da je v času od osvoboditve do danes zavzel tak razmah, da smo lahko upravičeno ponosni. Ni ga skoro večjega središča, ki bi ne jmel danes zadruge ali «Lj>udnaproze». Le redko opaz’mo nad vrati napise: Trgovina NN.
Ta močni porast zadružnega življenja — saj imamo danes v novem istrskem okrožju 44 zadrug — je privedel do tega, da so že v marcu tega leta ustanovili Zadružno zvezo s sedežem v Kopru. Kako zelo je bila potrebna taka Zveza, govori dejstvo, da takrat izvoljeni odbor ni bil več kos tolikim nalogam in je delovanje zadrug nekako ohromela. Potreba novega odbora je zahtevala sklicanje izrednega občnega zbora, ki se je vršil 31. t. m. v veliki dvorani Ljudskega doma v Kopru. Izvoljen
Milijonska tatvina perila
Prejšnjo noč so neznani tatovi obiskali manufakturno trgovino Gaetana Spanghero na vogalu ulic Gtnnastica in Tarabocchia. Tatovi so najprej odprli s ponarejenimi ključi trgovino z zelenjavo v ul. G.nnastica, odkoder so napravili luknjo v zid in zlezli skozi v manufakturno trgovino. Tam so pobrali iz blagajne 3000 lir in odnesli tudi veliko množino moškega, in ženskega perila. Vrednost ukradenega blaga je okrog 1.110.000 lir. Policijska /leteča četa ni mogla najti včeraj nobenih sledov za tatovi, vendar nadaljujejo s preiskavo v upanju, da jih le bodo kje iztaknili.
Lafni so se nasitili
V noči od petka na soboto so neznani tatovi razbil; šipo nad vrati in skozi luknjo vdrli v gostilno 44 letnega Lenkoviča Franca v ul. Ghirlandaio št. 21. Iz gostilne so odnesli več kosov obleke, likerje, gnjat, cir, salame, slanino in 500 lir. Kolikor so mogli, so {»spravili kar v gostilni, dočirn so ostalo odnesli s seboj. Lenkovič ima preko 35.000 lir škode.
Tatvine v tovarni mila
V tovarni mila Uauser na Senenem trgu 6 so že dalj časa opazovali, kako od časa do časa nekdo krade milo. Zalo je lastnik gosp. Uauser pred par dnevi javil zadevo policiji. Marešal Marini je s svojimi možmi začel preiskavo in kmalu je padla sumnja na čuvaja tovarne Jožefa Clarici. Zato so ga aretirali in Clarici je priznal, da je skupaj s svojo ženo Ivano odnesel enkrat 400 kosov mila, ki ga je potem
prodal nekemu trgovcu v ul. Ber-gamasco za 24.000 lir. Policija pa meni, da je bil Clarici udeležen tudi pri drugih tatvinah in zato ga je poslala na letovišče v ul. Tigor, dokler ne pride pred sodišče.
Zlato uro so ukradli
V soboto je neznani tat na postajališču openskega tramvaja ukradel iz žepa 22 letnemu Bizjaku E-smeraldu iz ul. Imbriani 7 zlato uro z verižico in dve kolajni. Bizjak ima 50.000 lir škode.
Izgubljena aktovka
V petek ob 11. uri je padla iz tramvaja št. 8. v Barkovljah neka aktovka iz rjavega usnja, v kateri je bil tudi zavoj. Aktovka in zavoj sta sedaj na policiji, kjer ju lastnik dvigne.
Prišli so na napačen naslov
V soboto ponoči sta dva zakrinkana neznanca, oborožena s samokresi vdrla v stanovanje Ane Kocjančič v Miljah. Verjetno pa sta mislila obiskati kakšno bogatejše stanovanje v bližini, ker sta se takoj oddaljila, čim sta videla, da sta prišla v pri prosto delavsko stanovanje.
Kolesar povozil otroka
V nedeljo popoldne je nek kolesar, ki je bil v dirki, povozil v Miljah, blizu doma 6 letnegia otroka Elpldlja Orulci. Otroka so pripeljali v tržaško bolnico, kjer So ugotovili več ran na glavi in pretres možganov. Njegovo stanje je precej resno.
je. bil upravni odbor, v katerega so bili izbrani tovariši z gospodar skimi in političnimi zmožnostmi.
Novi odbor bo po besedah predsednika storil vse, da se bodo naše zadruge razvijale in krepile.
Tu je nekaj številk o delovanju prejšnjega odbora: nabavljenih je bilo in razdeljenih med zadruge 6629 q superfosfata, 1482 q čilskega solitra, 300 q apnenega dušika, 800 q nitrofoskala, 600 q kalijeve soli, 1350 q modre galice, 1249 q žvepla, 980 q oljnatih pogač, 500 q otrobov in 242 q semenskega krompirja. Poleg tega so nabavili za zadruge še več plugov, kos in drugega kmetijskega orodja.
Ob zaključku je spregovoril nekaj besed tudi tov. Kremelj od glavnega odbora zadružnikov Slovenije.
S tem je bil ta izredni občni zbor Istrskih zadrugarjev zaključen. Novi odbor pa bo šel takoj ra delo.
ŠT. PETER NA KRASU
Sektorska konferenca AFZ se je vršila 20. t. m. Okrajna predsednica LMS je imela daljše predavanje o izvedbi potletnega načrta in o sodelovanju žene. Med drugim je omenila, da mora žena stremeti po mnogostranski izborazbi in da mora pomagati mladini pri izbiri poklicev.
Tajnice AF2 posameznih vasi so poročale o izvršenem delu in bodočih nalogah. Ker je nekatere vznemirila odredba o oddaji krompirja, so zato dobile žene potrebna pojasnila.
Predsednica mladine je pozvala matere, naj pošljejo čim več mladine na udarniško delo na Lijak, da se čimprej dokonča veliki načrt.
Ob zaključku so poslale dve resoluciji. Prvo Vojnemu sodišču v Ljubljani, v kateri odobravajo obsodbo fašističnih zločincev in obljubljajo sodelovanje pri izvedbi petletke. Drugo pa so poslale mednarodni konfederaciji žena v Parizu z iskrenimi pozdravi in z zahtevo, da ZDA odtegnejo podporo fašistom.
TRSEK
Zavedna mladina. Majhna je naša vas, komaj 33 hišnih številk ima. Kakor da smo nekako odmaknjeni od sveta, tako daleč smo od središča. To pa ne ovira našega delovanja, Zadnje čase je postala aktivna posebno mladina. V načrtu trimesečnega tekmovanja je sklenila, da si bo iz zapuščene hiše napravila svoj mladinski dom ter, da se bo udeleževala udarniškega dela pri popravilu cest in olepšavi vasi. Zbrala je 700 kg. starega železa za naše tovarne. Mladinska organizacija šteje 45 članov, ki se vsi In redno udeležujejo mladinskih sestankov. Zelja vseh je čimveč prispevati kulturni in materialni ob novi našega ljudstva.
PLAVJE
rrosvetno društvo «Straža* v Plavjah priredi v nedeljo, 10. t. m. ob 18. uri «festival pesmi*. Naše društvo deluje na kulturno-prosvet-nein polju že mnogo let. Rot se je borilo v najtežjih časih, tako se še
danes vsestransko udejstvuje. Društvo vabi vsa bližnja prosvetna društva in pevske zbore na sodelovanje, da s svojim nastopom povečajo pevski spored naših lepih narodni pesmi. Prosimo, da sosedna društva čimprej prijavijo svoje sodelovanje.
Celoten spored prireditve bomo objavili v prihodnjih dneh z lepaki po okoliških vaseh.
Bovški otroci so se vrnili iz kolonij
Pred dnevi so se vrnili na svoje domove bovški otroci, ki so prebili prvj del počitnic v kolonijah v Portorožu in Valdoltri. Starši so nad otroci veselo presenečeni, saj jim zdravi in veseli obrazi otrok pričajo o lepot; in dobrotah, ki so sl jih oavžili ob morju v prelepi Istri. Pa tudi pripovedovanja, o vsem, kar so videli in v tem času preživeli ni konca ne kraja. Otrokom je težko, da so počitnice v koloniji tako hitro minile.
Okrajni odbor OF za Bovško se na prošnjo staršev zahvaljuje upra-1x7m počitniških kolonij in vsemu ostalemu ljudstvovu, ki je skrbelo za njihove otroke.
ljudstvo, sta tedaj povabili kakih 40 fašistov, ki so se «slučajno» nahajali v bližini, naj ju napadejo. Ti s; niso pustili dvakrat reči in so takoj stopili v akcijo. Ker pa so v obrambo obeh napadenih pristopili še drugi, so jo morali «}unaški» fašisti pobrisati. Obenem so zagrozili, da se bodo naslednji dan vrnili.
Res so v soboto zvečer organizirali četo okrog štirideset mož in napadi; skupino 15 mladeničev v ul. Donota. Pretepačem je načeloval nek visok črnolasec, ki je začel izzivati in psovati in grozil, da bodo danes očistili staro mesto in da bodo .prišli drugič tud; k sv. Jakobu.
Mladeniči se oso pustili sramotiti in vnel se je hud pretep. Fašist; so bili, kakor prejšnj; dan, oboroženi z okovanim; palicami, boksarji in dvema samokresoma, ki sta jih imela črnolasec in še en njegov pajdaš. Ko jim je začelo iti slabo, sta ta dva izza nekega zida ustrelila več kot deset 3trelov. Eden je zadel 19-letnega Nella Furlana, ki je šel slučajoo tam mimo s svojo zaročenko, in ga ranil v ramo. Čeprav so bili fašist; 40 proti 15 in so bili oboroženi, so tud; tokrat morali pobegnit!.
Policija, ki tako rada nastopa proti mirnim antifašistom, je prišla tokrat šele čez pol ure :n se ni niti dotaknila napadalcev, ki so še vedno stal; v bližini Bane o di Napol; in ulice S. Spiridione, kamor so se «strateško» umaknili.
Radi bi vedeli, kaj prav; na to FSS, CIC in druge vojaške in civilne policije, ki zadnje tedne tako rade zap'rajo antifašiste sam-o zato, ksr nosijo s seboj dokumente pravno priznanih političnih organizacij. Ali je morda fašistom vse dovoljeno in smejo tudi z orožjem napadati po cestah mirno ljudstvo? Sodeč po dogodkih preteklega tedna se zdi, da je tako. Ti dogodki so vzbudili ogorčenje vsega pre bivalstva. Zato pozivamo vse politične stranke, da zavzamejo spričo sličnih napadov svoje stališče in da jih javno ožigosajo, ali pa naj izjavijo svojo solidarnost s pretepači in prevzamejo nase odgovornost za posledice.
»
Spreobrnjenje
občinskega sveta za Trst
FIZ KULT URA
V KOLESARSKI DIRKI PO KRASU
je zmagal Openec Dugovec Nelo Tudi društveni pokal osvojili Openci
Nedeljska kolesarska dirka po Krasu v spomin Bruna Quaiattija je bila ena izmed najtežjih letošnjega leta. Tekmovalci so se morali boriti proti vročini, prašnim in slabim cestam, proti razmehčanemu asfaltu, kar je vse skupaj zahtevalo od tekmovalcev višek vzdržljivosti in borbenosti. Kette, Kuret ir. Stefilongo Silvio (odstopil zaradi padca) niso izpolnili pričakovanja. Stefilongo je tako nesrečno padel, da je moral odstopiti, Ketteja in Kureta pa je pustil s precejšnjo razliko za seboj Openec Jugovec Nelo. Tudi nedeljska dirka je jx>-trdila dominanten položaj Opencev v kolesarskem športu, saj ni dirke, v kateri b: Openci ne zmagali v skupni oceni. Tehnični rezultati so: 1. Jugovec Nelo (Opčine), ki je prevozil 116 km dolgo progo v času 3.44'30" s povprečno hitrostjo 31.002 km na uro; 2. in 3. Kette Branko in Sosič Emil (oba Opčine); 4. Kuret Karel (TKZ) za dolžino prednjega kolesa; 5. Danieli Josip (O-l.mpija); 6. Česen Alojzij (Sv. I-van); 7. Stefilongo Bruno (Olimpija); 8. Sosič Ernest (Opčine); 9. Kalin Zvonimir (Opčine); 10, Val-le Acmlas (Olimpija).
Col-Izola 56:20 v košarki za pokrajinsko prvenstvo
Košarkarska petorica Cola si je v nedeljo na igrišču Delavske športne zveze v ul. Contl 11 z odlično tehnično igro priborila nadaljnji dve točki, s katerimi se je močno približalo vodečima moštvoma Čermelju in Tomažiču K. Kakor skoraj vedno tako je tudi v nedeljo imel Col najboljše igralce v Vi-sintiniju, Renku, Luchesiju in Ber-tochiju.
Dirke motornih čolnov
V soboto in nedeljo zvečer so bile ob Trajanovi obali dirke motornih čolnov. Tekmovali so najboljši italijanski tekmovalci s prvakom Castoldijem na čelu. Tehnični rezultati: Skupina 250 cm: 1. Ma-scherettl s povprečno hitrostjo 49.592 km na uro; skupina 500 cm: 1. Leto s povprečno hitrostjo 55.924 km na uro; skupina 1000 cm: 1. Šestini Dino s povprečno hitrostjo 69.315 km na uro; skupina «Ra-cers» 1,50 kg: 1. Castoldi Achile s povprečno hitrostjo 72.696 km na uro.
Svetovno kolesarsko cestno prvenstvo
V Franciji je bilo v nedeljo svetovno kolesarsko cestno prvenstvo za diletante in profeslonaliste. Pri diletantih je na 164.17 km dolgi progi zmagal Italijan Ferrari s povprečno hitrostjo 38.108 km na uro, pri profesionalistlh pa je zmagal Nizozemec Mlddelkampf, ki je prevozil 274.03 km v času 7.28'37”
Falada m Mitič v Ostendi
Jugoslovanska teniška igralca Palada in Mitič igrala na mednarodnem turnirju v Ostendi. Palada je v četrtfinalu porazil Poigno-na z rezultatom 6:0, 6:0, Mitič pa je odpravil Van der Brucka z rezultatom 6:3, 6:3.'
Teniški turnir ob priliki mladinskega festivala v Pragi
V Pragi se vrši ob priliki mladinskega festivala mednarodni teniški turnir. V finalni igri moških dvojic je ameriško-avstralski par Brown-Harper premagal češkoslovaški par Drobny-Cernik v petih setih, in sicer 4:6, 7:5, 6:1, 3:6, 7:5.
Rudar-Krmin 3:1
Na vročem nogometnem igrišču v Krmlnu je raškemu Rudarju po tehnično odlični igri, uspelo premagati Krminčane in se tako pridružiti vodečemu Gasliniju. S to zmago si je Rudar priboril pravico odigrat; odločilno tekmo pokrajinskega prvenstva z Gaslinijem, ki bo dala letošnjega prvaka pokrajinskega prvenstva. Skedenjci pa so padli na tretje mesto.
Nenadoma in nepričakovano se
je v «obrambo» pravic delovnega ljudstva oglasil tudi mestni sva. V ta namen so imel; v soboto celo izredno sejo, kar sicer ni v skladu z njihovo dosedanjo prakso. Zato je umestno, da opozorimo na okol-nosti, ki nam bodo olajšale pravilno in pravično ocenjevati njihovo navidezno «spreobrnjenje».
Na izredn; seji so razpravljali o položaju občinskih nameščencev. Kasno so se spomnil; na svoje dolžnosti do uslužbencev. Kljub temu pa bi spremembo njihovega zadržanja odobravali, če bi bilo iskreno. Pa poglejmo, kako je z zadevo.
Ze zdavnaj, bilo je to 29. marca t, 1., so sindikalne organizacije sprožile mezdno vprašanje mestnih, pokrajinskih in javnih uslužbencev. Prepis takratnega predloga OOSS, k; so ga predstavniki delavstva predložili ZVU, so poslali tudi conskemu in mestnemu svetu.
V tem roku mezdnega vprašanja še niso mogli obravnavati, ker jim je bil čas «pretesno» odmerjen. Sele na izredni seji, ki so Jo pa povzročili drugi «važnojši» politični razlogi, so razpravljali o mezdnem vprašanju.
Njihove politične mahinacije zaradi pravilnega zadržanja delavstva niso uspele. Tudi conski svet se je zlasti potom dr, Palutan-a, ki je podpredsednik conskega sveta, preveč zaletel. Zato so odredili craggruppamenti polltici dei Partiti Italiani* svoj’m eksponentom, da zadevo kolikor mogoče previdno zaključijo.
Zato je ta nalog povzročil pri conskem in mestnem svetu nepričakovano , naglico pri reševanju mezdnega vprašanja mestnih uslužbencev in obenem dokazal, čegavi eksponenti so svetniki conskega iiv mestnega sveta.
Fašistični naoad v Tržiču
Včeraj zvečer ob 22.30 so trije zakrinkani in z brzostrelkami oboroženi neznanci ustavili tov. Angela Gambija in njegovo ženo v ulici Galilei pred njihovim stanovaniem. Z naperjeno brzostrelko s$ silili zakonca, naj se umakneta v hišo Ker so razbojniki pazili predvsem na tov. Gambija, Je njegovi ženi uspelo zbežati v neko bližnjo h'iO. Medtem ko so razbojniki ves čas z naperjenimi brzostrelkami {razili na tov. Gambija, so položili ob zunanjem zidu njegove hiše naboj s tritolom. Istočasno so neofašisti začeli streljati z brzostrelkami in nekaj strelov celo Oddali proti tovarišu- Medtem ko je trltol eksplodiral, pa k sreči ni povzročil žrtev n'ti škode, so trije teroristi zbežal! Kot vselej, je nato prišla polic'ja, potem ko «o razbojniki opravili svoje delo.
Ker je Gambi že večkrat dobil grozilna pisma, v katerem so mu fašisti svetovali, naj zapusti mesto, ker Je «tltino», so brezdvomno storilci tega napada neofašisti.
naj bi po obtoženčevih btsedah bili namenjeni v partizanski fond. Domenili so se, da bo Kosmač izplačeval odkupnino v obrokih po 1000 lir. Kosmač pa je medtem obvestil naše uredništvo, ki je v svoji številki z dne 12. sept. 1945 opozorilo ljudi, naj ne nasedajo Izsiljevalcem, ki se skrivajo in izdajajo za partizane. Vsi obtoženci so zankali krivdo.
Včeraj popoldne se je razprava nadaljevala. Po eno in pol urnem zasedanju je sodišče kasno zvečer razglasilo sodbo: Strajna na 9 let ječe. od katerih so mu 3 leta odpustili to na 15.000 lir globe. Družina, Stare in Slavec so bili oproščeni.
Jutri 6- avgusta
Sikst,
Spominski dnevi
1895: Friedrich Engels, sodelavec Karla Marxa. Rodil se je 28. 11. 1820.
.Slabše je biti pijan od kruha kakor od vina.
Preskrba
Sepral javlja, da se bo v soboto 9. t. m. nehala delitev marmelade in sira menzam.
Oddaja odrezkov
Tekccn današnjega dneva naj trgovej z živili in mlekarne predložijo občinskemu preskrbovalnemu uradu odrezke za dvig papeževega sladkorja (odrezek št. I in 113, za sladkorja (odrezek št. I In II), za bele testenine na delavske dodatne nakaznice (odrezki za julij), prednostnih nakaznic odrezek št. 10 c za evaporirano mleko !n mlečno čokolado «Toddy».
Urnik od 8—12 in 16—19.
Delitev otrob
Kmetijski urad javlja, da bodo od 6. do 14. tega meseca delili nakaznice za otrobe lastnikom prašičev Tržaški občini po 10 kg za vsakega prašiča. Nakazila bo izdajal Mestni kmetijski urad vsak dan od 8.30 do 12.
Nižja gimnazija v Hrpeljah
Vodstvo nižje gimnazije v Hrpeljah opozarja vse učen-oe (ke), ki so uspešno dovršil; IV. razred osnovne šole in bivajo v krajih A cone, ki bodo po priključitvi pripadali k FLR Jugoslaviji, naj vlo-že najkasneje do 15. avgusta 1947 kolkovane prošnje (s kolkom 30 lir), naslovljene na Ravnateljstvo nižje gimnazije Hrpelje-Kozina, ako želijo opravljati sprejemni izpit za 1. razred gimnazije. Prošnji morajo priložiti rojstni list in zadnje spričevalo osnovne šole o uspešno dovršenem razredu. Dnevi za sprejemne izpite in vpis v posamezne razrede gimnazije bodo javljeni pozneje.
Sprejem v Dijaški dom v Hrpeljah
Uprava Dijaškega doma v Hrpeljah obvešča vse d',jak-e (inje), ki bodo obiskovali nižjo gimnaz’jo v Hrpeljah in žele biti sprejet; v Dijaški dom, da morajo izpolniti prijave za sprejem v internat najkasneje do 15. Vin. 1947. Tiskovine dobijo v pisarni prosvetnega odseka pri I. L. O. za Sežano v Hrpeljah-Kozini ter jih izpeljuje ne oddajo isto tam.
Sestanek ASIŽZ Škorklja
ASIZZ Skorklja — Ljudski vrt vabi vse tovarišice na sestanek v sredo, 6. t. m. ob 20.30 uri v Vicolo deirOspedale Militare št. 2.
Rojstva, smrti in
Dne 3. julija se je rodilo 1' otrt‘
umrlo je 20 ljudi
porok P«
bilo 8.
POROKE. ^
CERKVENE	^
Albino Kobec in zasebni«* J
Corli, slikar Armando
»isebmm^^iUi^^relesnik^fj
RlVl
min Attilio Reggio in uradnk*
via Em.li, uradnik Em-Jj0 ^ zasebnica Ir.de Beinabic,	u
t  t, J" .
Ivan Busetti in zasebnica - j er Bomolo“J
vilja Silvano Zago,
Tognoni, risar Peter
no Part.ni in zasebnica ‘ Cosciani, gradbenik Man j uradnica Margareta t-a rlS,
UMRLI so:	45-letni
Černigoj, 58-letni Ivan Z®	pt:
letni Ivan Masutti, 85-let	^
čevič Ana, 68-letni Bartot	^
53-letna Lampe Manja,	^
Rust Pavla, 55-lelni Gallin ^ 66-letni Reich Albin, 63-le“ lieri Karel, 48-letna Musia1- , dina, 67-letni Casteller y p<ji letni Rustia Karel, 4^“^ 1 ^
glini Pierina, 68-letni ton, 69-letni Gorlato on^j'
letna Maver Frančiška, siderata Arg.a, 8 mesecev ^ cija Milella, 2 dni stari Klaudij.
?lSPEVIiI
DAROVI IN PR
Počitniškim kolonijia* j*” yi ioo!
so '
vali: Runtič Tatjana 2000^’^
Elena 300, Rozzer Nevla Veronica 100, Sessa	fiš
Ferluga Jo-sipina 200, No. (i 100, Valdemarin Mario rvjjo,] <h( Diana 1000, Trobec Man® f. schini Libero 500, RoS5L’je 1 Deffar 1000, AFZ iz GroFL* Taučer Elda 200, Gandrus j Mlekia Marta 200, LAoer , Policardi Antonio 500, sta 500, nameščenci ’
3500, Di' Salvatore Maria 1 'p folja Nerina 1000, jggo, K
1000, Zanon Pescatori ■‘''LflO Vito 1000, Košane Pet®r„„r W,
Vitu 1UUU, zvuacviit/	caT	d
ščak Alojzija 100°' „
3000. Salvi Marija 500.
), »aivi rviai i ja ^ rio 500, Furlan Rudolf o®«'
Počitniški koloniji v
roti pa so darovali: »k-lir, Bellafontana G. ^ MK £. G. 9 injekcijskih igc';
r 2500 kg slaščic; S
 — l _ —	1.	zlsLi
Hi ------------------------------------------------- -tri; *ri
pade moko, fižol, mas h fižol-,
rajona III. sektorja sadj . . radižnike itd; AFZ In- _ sektorja krompir, j^1}^ -gjo«*, J f radižnike itd; AFZ
11.30. Dopoldanska^
Sodobna Anglija. 12.10- &
I./V	tO AH	C	.	i
kester. 12.45. Napoved c ; ročila. 13.00. Vaški KVi«.^
IUV1KI. AO.VAJ. V	pgVS^‘	I
Ritmična glasba. 13.45. ^jj. ti. 14.00. Pestra glasb«' i, <
star-
Prosvetno društvo «V. Šmuc»
v Skorklji (Vicolo deirOspedale Militare 2) vabi vse članstvo na običajni sestanek s predavanjem tovariša Razt-resna, člana SNG.
Izžrebane srečke loterije kulturnega krožka «Kraljič»
Soekulant aretiran
Prcsveno društvo Kraljič sporoča, da so bile izžrebane sledeče srečkei
I. dobitek je zadela št. 1049, II. dobitek št. 810, III. dobitek št. 1936 in IV. dobitek št. 1574.
Imetniki Izžrebanih srečk naj dvignejo dobitke pri tajništvu prosvetnega društva Kraljič v Domu pristaniških delavcev, Trg Duca degli Abiuzzi št. 3-1.
Te dni je bil pripeljan v koprski zapor Medica Bruno iz Sermiha pri Kopru št. 7.
Ze od osvoboditve sem je Medica kazal zelo neprijazen obraz nasproti ljudski oblasti. Ob izvedbi agrarne reforme pa jo postal naravnost sovražno razpoložen. Proti članom krajevne agrarne komisije se je izražal, da so potepuhi, ki so se prej potikali po gozdovih, da ne poznajo nobenih zakonov in jim grozil, da bodo slabo končali. Našega kruha ni hotel, češ da je neužiten, enako je zamotaval denar, da nima nobene vrednosti.
Na zahtevo ljudstva je bila pri njem izvršena preiskava, pri kateri se je pokazalo, zakaj da je bil Medica tako nasproten naši ljudski oblasti. Narodna zaščita je našla polno skritega blaga. Med drugim 17 kosov raznih delov vojaških oblek, 8 odej, 3 nahrbtnike, 100 kg. bele moke že za-Io pokvarjene, 120 kg cementa, 200 kg bodeče žice, en voz in na podstrešju veliko razstavljeno vojaško barako.
Vse obleke so bile že precej razjedeno od miši. Izkazalo se je pri preiskavi, da se je vsa družina ba-vila na veliko s špekulacijami.
Oglejmo si tega zvestega lilapč-ka novega fašizma še z druge strani. Svojega kolona Ražnia Jerneja je zmerjal s ciganom in raztrgan-cem. Rajši je dopustil, da so mu miš; razjedle obleko, ki celo ni bila njegova last, ker je kot vojni plen pripadla ljudski oblasti kot da bi jo bil podaril kolonu, ki je bil poleg revščine še bolan. Toliko družin je bilo po osvoboditvi brez strehe, ^človekoljubni* Medica pa je skrival celo barako. Radi moke pa si lahko predstavljamo, koliko jo je bil nagrabil, če se mu je je pokvarilo kar celih sto kg.
No, ta zvesti «kamerad» fašističnih časov se bo moral za vse to zagovarjati pred ljudskim sodiščem.
Čas prodaje svežega sadja in zelenjave
ZVU je izdala odlok, po katerem smejo prodajalci sadja in zelenjave (vključno s pokritim trgom) prodajati do 9. ure zvečer. To ne velja za nedelje in praznike.
Obvestilo pomorščakom
Pomorščaki STO-ja, naj se zglasijo dnevno od 10. do 13. ure v ura du pristaniškega poveljstva v sledečem redu: s {»morsko knjižico od št. 11.401 do 11.700 4. t. m.; 11.701 do 12.000 5. t. m.; 12.001 do 12.300 6. t. m.; 12.301 do 12.600 7. t. m.; 12.601 do 12.900 8. t, m. Zamudniki od št. 11.401 do 12.900 9. t. m.
spedarske oblike Prl “T.eda-dih. 14.28. Citanje »P01 g|rfj Plesna glasba. I*-15-književnost. 18.30. Kon®^ ^ sta Karla Pacchiorija, P i Rotter Guido. 19.00. M^ M 19.30. Lahka glasba. - pst, i
lN
1 <LU.lZ.Illn.C 114A , toV-A-	ga	r,	«v
sektorja 40 kg razIl„vell AFZ I. rajona iz ?arl"ei dižnike, jedilne buce,
Radijski s
v torek, 5. avguS TRST n
last«'
H
Na
fV
časa in poročila.	gia-J
glasbila. 20.15.
ura. 20.45. Zgodovinsko PjJ! 21.00. Vivaldi-Molinari:	5_
violino in orkester.
zanimivosti. 21.30. pojo fantje na vasi i (J. nlstka Dana Rocn.k°''a Ka y Ljubljane). 22.00.	*>
na glasba. 22.30.	-J„r„	„oV^.JN
plesna glasba. 23.15 sf in poročila. 23.30.
23.35. Polnočna glasba-
S
KINOPREOSTA^
ROSSETTI. 16.00: «v.“£ P-1 i;
V ra?-
obrne* z J. Artu,rjern m i nigsom.	\6$' (J
FILODRAMMATIC^J*	M
I>ad v plamenih*.}-u Havilland in Ra'n * uoifl A ft,
š<
ITALLA. 16.00:
Paulette Goddard ALABARDA. 16.00:	.„	f-(
ljuba*, Deana Durh _ gyn
16.30:
,,proces
VIALE. .u.». — -vic*.	»-jtfi®'1' »i
MASS1MO. 16.00:	J	«,
vec».	ii
Rev«« 1
IDEALE. 16.30:
IMS
LETNI KINO v ^ k VRTIJ: «Cigani», •> y |U Grangcr.	7
CENTRALE. 15.00^,!i
m!h morij*
Odg. urednik Tisk Stabilimento
i,"
'k
ZAHVALA	i(. „)r
Ob nenadomestljivi izgubi naše nad vs« ljublj® tere in stare matere
ANTONIJE REBULA
se najtopleje zahvaljujemo vsem onim, ki so jo sFr'^j njeni zadnji poti, poklon.li cvetje in na kakršen K počastili spomin nase drage pokojnice.	tiicl>'1
S sposebno hvaležnostjo se zahvaljujemo prc®8 monslgnoru Justu Buttignoniju, dekanu stolncS3- ^0r«' pr; Sv. Justu, prečastitemu g. monsig. Lu'giju	jup1'
kanoniku, in častitemu Frančišku Drius, rojai'«kei ^v8 ku, ki so izvršili pogrebne obrede in opravili hi večni blagor drage pokojnice.	.. Q'i>
Posebno se zahvaljujemo zdravniku Dr. trp'i stalla za njegovo požrtvovalne delo v lajšanju pokojn’ce.	^ ^ri
Masa zadušnica bo v ponedeljek, 11. t. m. ob ...: tj..„ j ______________________   ..	a	Ana=l
cerkvi Brezniadenega srca Marijinega v ul. S. Ah-
si®-
Trst 5. avgusta, 1947. Globoko žulujoči dr'
,užihi
REBULA in P
Izsiljevalec obsojen
Prad porotnim sodiščem se je že v soboto začela razprava proti Angelu Strajnu, Žarku Družini, Andreju Starcu in Mariju Slavcu, ker so 9. sept. 1945. po naročilu Druž'ne aretirali Kosmača in ga izpustili prot; plačilu 50.000 lir, ki
Vremensko poročilo
z dne 4. t. m. Zračni tlak 759.2; toplota 26-31.5, 30; brez vetra; nebo oblačno; morje mirno; toplota morja 27.2.
Zadružni konzorcij trgovcev z živili zaTrstJBJ
IMA NA PRODAJ VEČJO KOUCINO
mineralne radenske f
&e'\
pri svojih uzadruženih članih. Steklenica niihe -SLATINA RADENCI* stane za potrošnike 52 Ur' Zahtevajte povsod zdravilno radensko vodo!
.Ih«
Pri de^u se je ponesrečil
V ponedeljek dopoldne okrčg 10. ure je 69-letni Pertot Ivan iz Nabrežine št. 42 delal v bližin; vodovoda. Po nesreči je padri z niti dva metra visokega zidu in se težko poškodoval. Takoj so ga peljali v tržaško bolnico in zdravniki menijo, da ima zlomljenp hrbten’co. V bolnici bo estal okrog 15 dni.