293. štev. • r' m fggsBmmasssaam V Ljubljani, nedelja dne 20. oktobra 1912. M . TT V n ———■ — M.... J | H Leto I. mmmm Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vgak dan — tudi ob aedeljah praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečso K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20’—, polletno K 10‘—. četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —■ Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina sa ::: pošilja upravništvu. ss ir. Telefon številka 118. k: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. n Uredništvo in upravniStvo« st Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se poSiljaJo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana In tahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-w posl. — Za odgovor je priložiti znamko, s: SMS Telefon Številka 118. ———— Balkanska vojna. Diplomatske težave. — „Status quo“. voj* vojne — Diplomati so mirni ljudje in jih tudi najbolj nevaren položaj ne sprav; iz »ravnotežja«. Ko na Balkanu grme topov', in oznanjajo svetu, da se stoletni rob bori za svojo pravico — diplomati *e vedno premišljujejo, kako in kaj je prav. — Sedaj iščejo kako formulo, po kateri bi mogli razrešiti sledeči dve označbi: Velesile so rekle, da se ne bodo izvršile do vojni na Balkan« nikake izpremembe. — Ako torej balkanska zveza zmaga — ne dobe balkanske države onih delov Turčije, ki jih zahtevajo. — Ako pa balkanske države ne zmagajo — ostane tudi vse tteizpi omenjeno. AH pa je to v vojni mogoče? Ali je mogoče, da bi šle balkansko države na boj samo zalo. da bi prelivali kri? Alt ne gredo zato v boj, da napravijo konec velikemu trpljenju, v katerem so doslej živeli podjarmljeni Srbi in Bol-gai i. In kdo more komu prepovedati, da zasede to kar sl ie priboril z orožjem? K temu se je pridružilo sledeče nesoglasje. Pred vojno se je reklo, da se vojna lokalizira, da ne pristopi meje vojskujočih se držav. Trdilo se ie. da Srbija ne poide v Sandžak. Sedaj Pa ie šel general Živkovič skozi Sandžak. Ru-sija je rekla, da se ne vtakne v vojno — sedaj pa je baje tolažila Avstrijo, naj se ne vznemirja zaradi tega, ker gredo srbske čete skozi Sandžak — kajti ona garantira za to. da Srbi Sanrižaka ne bodo zasedli. Take in enake vesti čitamo ob velikih dno v ih, ko se bije eden naivečjih zgodovinskih bojev. Vendar se mora priznati, da so se gotovi diplomati dali še precej potolažiti in da vlada za enkrat mir med njimi. Kaj se bo nadalje skuhalo — bomo videli. Nemški listi so mnenja, da bo Rusija morala delati po volji balkanskih držav, ako bodo zmagale. S tem bodo nastala težka vprašanja delitve koncem vojne. Torej »status quo« bi nekateri še vedno radi rešili, če tudi vanj ne verujejo. Razumnemu Človeku je jasno, da morajo priti izpre-membe — v tej ali oni obliki. Koliko potrebnih in nepotrebnih besedi je p^alu te čase! Kako so ugibali strokovnjaki in nestrokovnjaki o tem in onem. Nazadnje so prišla dejanja. Kakor da se val: velika železna sila svojo pot naprej — tako se je bližala vojna. — Neizogibna, nerazdi užljiva. Ves krik, opomini, svarjenje-— vse je bilo zaman. In sila gre naprej — kakor ji je določena pot »Roda Roda« je pisal iz Turčije, da so balkanske države predolgo čakale. Turki so namreč danes narod, ki se dobro branijo — toda napada se boje. Ako bi bile balkanske države bolj hitele, bi bile lahko v kratkem dosegle velike uspehe. V Turčiji so se čudili, da tako dolgo ni sovražnika na mejo. Bili bi jih namreč lahko prehiteli... Zato so šli Turki sami napadati... Toda mi vemo, da ie bila mobilizacija v nekaj dneh gotova. Da je Turčija imela čas zbirati svoje sile — to je zasluga njenih evropskih prijateljev. Pa tudi to ji ne bo pomagalo. Besede in dejanja. — Drinopolje. — Raz-veliki teden. Drinopolje. »Na svidenje v Drinopolju« — »Na svidenje v Carigradu«, tako so govorili bolgarski junaki, ko so sc poslavljali. Pri Drinopolju pade končna odločitev. Drinopolje je pripravljeno na napad. 12. trdnjav obdaja mesto, pri Drinopolju je 150.000 mož turške moči, stalna zveza s Carigradom. Bolgarska armada gre od dveh strani proti mestu: en del prodira od .lainboli — ob reki 'l undži, glavna armada pa gre po dolini Marici. Prvi boji so se začeli. — Toda do odločilne bitke tu ne pride v prvih dneh. Bolgarski listi so polni navdušenih bojnih pesmi, ki spremljajo vojake v boj. Ivan Vazov, Ciril Christov, St. Popov in drugi pojo pesmi, kakor n. pr. »Naprej na južne kraje — pred vrata Carigrada — šii smo, pojdemo do zmage — pridite srbski bratje — zlomimo skupen jarem — skupnega sovraga itd.« Take taborske pesmi se množe. Včeraj je nemirno vznemirjala evropski svet vest, da so bili Črnogorci tepeni. Črnogorski junaki so dobili s prvimi zmagami toliko pripadnikov, da ni nihče rad slišal o kaki turški zmagi. Celo graški »Tagblatt« je prinesel čeden članek, kjer pravi pisatelj, da ni prav, ako se Nemci norčujejo iz balkanskih Slovanov — kajti nazadnje se oni izkažejo junake — in tako pride razočaranje. Kako se je pisalo o Japoncih ali o Italijanih — nazadnje so zmagali. Zgodilo se je lahko, da so Črnogorci zadeli na turško premoč in sc morali umakniti. To ne moti vojnega načrta, ki se vrši popolnoma po redu. Srbske čete so v par dneh prišle do prvih večjih turških trdnjav in upati je. da jim te ne zastavijo poti. Turki so namreč že prej umaknili svoje čete iz gorenjih krajev, da zavarujejo progo do Mitroviče. Tu se bo poslej razvil glavni boj. S tem pa bodo rešeni tudi Črnogorci, na katere so se vrgli Turki s celo silo. Proti Skoplju stopa glavna srbska armada, s 60.000 mož. Ko obkoli cela srbska armada Skoplje se začne bol. ki bo morebiti trajal več mesecev. Mnenje strokovnjakov je, da ie zmaga bal^ kanskih držav v tem — da hite. Prvič s tem prehite sovražnika -• drugič pa mu onemogočijo, da pravočasno dobi pomoči. Piše se, da Turčija celo Azijo mobilizira — vprašanje je, ali bo mogla spraviti te svoje čete v Evropo. Pred tednom smo pisali, da prinese pretekli teden odločitev. Zgodilo se je. Ako pojdejo srbske čete naprej, kakor zdaj bomo prihodnjo nedeljo pisali o bojih pri Skoplju. Prišel je veliki teden, bliža se odrešenje. Že v tem tednu se lahko odloči polovico vojne. Prva poročila so nam dobro znamenje za — velike in vesele dogodke. Balkanski narod! pokopujejo »status poM. srm qvo M J Najnovejša poročila na drugi strani. Pogrebci žalostno sredo, na ramah rakev nesijo; a v rakvi pa ieži nekdo, o ta nesrečni »status quo«. Kdo bil je to, ta »status quo«? Govoril vedno je tako: »kot bilo je, — tako naj bo.« Tako v Evropi so sklenili, da bi državni mir rešili, da v Turčiji, kakor je zdaj, ostati mora vekomaj. In Turčin se jim je smejal, tako pri sebi je dejal: čeprav tako je, kot je zdaj, pa naj ostane vekomaj. Mi dobro bodemo živeli, v Evropi mir imeli, mi bomo kradli in morili, na tuje stroške se gostili; saj nam veleva status quo: kot bilo je. tako naj bo. Če upre se Srb, ali Grk, Bolgar, Evropa pravi: oh nikar, če boste delali prepir, ni varno za evropski mir. Zato le dalje potrpite, in kakor morete živite, saj vas varuje status quo: kot je bilo, tako naj bo. Možato Turčin je sedel, kristjanov svojih glave štel; Le čakajte, kristajnski psi, jaz delam, kar se meni zdi, saj mene brani status quo: kot je b'lo *nVr, ni! bo. Divjal ie bolj in bolj to bilo drugim je dovolj, zato so skupaj se združili ušesa Turčinu navili: Dovolj zdaj Turčin te imamo, ini ne priznamo status quo. gospostva mi več ne priznamo: kot bilo je. tako ne bo. Dovolj ste nas gospodovali, med seboj z nami kupčevali, za mir evropski vam mar ni, če Turčin kolje in mori, vam mar ni za uboge brate, vam za dežele je bogate: to delal je vaš »status quo« — kot je bilo. tako ne bo! In rakev so na rame djali, na njo pa Turka privezali, — tako stoletni nosi rob zakopat ^status« s Turkom v grob. Na rakvi Turčin zdaj sedi, prav milo stoka in ječi: Ojej, ojej, kaj bo, kaj bo — zdaj v grob grem ja/ in »status quo«. Nosači štirjeSrb, Bolgar in z Grkom Črnogorce v par. LISTEK. M. ZEVAKOr V senci jezuita. (Dalje.) Bila sta prava tipa mesnatih menihova, trebušnata in blažena, kratkoroka in kratkonoga,^ z bujnimi lici in svetlimi očmi pod vedno povešenimi trepalnicami. Lojola je bil pravkar prečital pismo, ki mu je priporočalo ta dva meniha; zdajpazdaj ju je pomeril z naglim pogledom. »Dobro,« je dejal in zgrnil pismo. »V namen. ki je v najožji zvezi z interesi svete Cerkve. mi je treba dveh mož, obdarjenih s pogumom in preudarnostjo. Zatrjujejo mi, brata, da imata vidva te važne zmožnosti...« »Doo gratias!« sta zamrmrala meniha in se poklonila tako globoko, kakor sta le mogla spričo svojih okroglih trebuhov. Lojola je vstal in stopil zamišljeno parkrat semtertja po sobi. Nato se je vrnil k menihom in se postavil pred njiju. »Ali vesta,« jima je dejal, »da je dovoljeno lagati v prid svete Cerkve in v večjo slavo božjo? ...« Brat Luben in brat Tibo sta se spogledala preplašeno, vprašujoča se natihem, ali ni to samo past, ki jima jo nastavlja strašni pater. »Ne, častiti oče, tega doslej še nisva vedela!« je_ odgovoril brat Luben nazadnje na slepo srečo. »Vedite torej zdaj. Vedita, da ne bo obsojeno nobeno dejanje, ako meri s, blagor cec- kve in v slavo božjo!... Nobeno dejanje: niti tatvina, niti umor...« Osuplost menihov se je umaknila nekakšni grozi. A Lojola je nadaljeval: »Zdaj vesta, kako je!...« In povzel je z veliko silo: »Treba je vedeti to! Vse je dovoljeno, vse je pravično, vse je dobro, kar prispeva k zmagoslavju Jezusa in Marije, pa makar če bi bila nečistost med sinom in materjo ali sam so-domski greh. Ali me razumeta, brata?... « »Slušava, častiti oče!« sta odgovorila prestrašena meniha. »Da; toda vprašam vaju, če me razumeta? ...« »Izkušala bova razumeti...« »Bližajo se časi,« je vzkliknil Lojola z mračno zgovornostjo, ob kateri je zaledenela bratoma kri. »Cerkvi preti nevarnost; ljudje tajijo njene nauke; prokleto razkolništvo se plodi med človeštvom... Strašna rana zija v životu naše matere; Jezus je bičan vnovič, in zopet pretaka Marija krvave solze ...« Brat Luben in brat Tibo sta kimala z glavo, ne da bi vedela, kam meri ta strašna pridiga. Lojola je dirjal razburjeno po sobi. Njegov visoki bojevniški stas se je risal v vsej svoji silnosti. Njegovo besrio vojaško lice se je svetilo v temnem ognju... Hodil je semtertja, kakor da je pozabil navzočnost menihov. »In kaj smo mi?« je izpregovoril nazadnje. »Vojaki, nič drugega. Vojščaki Kristovi, vojščaki Marije Device!... Izbrani branitelji smo, sveta četa, ki naj bedi okrog templja, postavljenega po Petru; čuvarji svete .Cerkve — da, to je naša uloga!... Kaj pravim? Ali se naj zadovoljimo samo z obrambo? Ali naj čakamo, da navali na nas sovražnik?... Ne, ne! Konec naj bo te nevredne slabosti... Jezus hoče, da ga branimo... in obramba obsega v sebi tudi napad... Mi smo zdaj tisti, ki morajo korakati proti sovražniku in predreti njegove preplašene vrste ...« Meniha sta storila znamenje križa in se začela pomikati rahlo proti vratom... Njiju naravi sta bili miroljubni v svojem najglobljem bistvu. In ta vražji človek, ki je govoril samo o udrihanju, ju je navdajal samo z grozo in osuplostjo. Mraz ju je pretresal ob njegovih besedah. »In zatorej, brata,« je povzel zdajci Lojola, »ker smo vojaki, ker tvorimo armado, ki mora zmagati ali poginiti, moramo ravnati kakor vojaki, to je, rabiti sleherno zvijačo, ki je dovoljena vojski, kadar je na poiicdu proti sovražniku ... Kaj delajo vojaki? Oni izkušajo prevariti sovražnika in mu nastavljajo pasti; zvijača in sila sta nerazdružljiva predpogoja zmage. Rabiti je treba torej zvijačo in silo. Ali ste me razumeli?.. « »Zvijačo?« je zajecljal brat Tibo. »Silo?« je zastokal brat Luben. »Poslušajta me: izbrana sta za težavno nalogo, ki je velikanske važnosti. Zaznamovana sta, da prodreta v ta_bor sovražnikov in mu nastavita past, ki nam pripomore do velike zmage...« Meniha sta se spogledala s skrajno vdanostjo v voljo božjo, ki bi se bila najlaglje izrazila v besedah r »Zdaj, bratec ti moj, sva na zares izgufi-ljeua!...« Lojola je bil odprl omaro in vzel iz nje Bila je tako majhna; kvečjemu, če je obsegala petdeset strani. Položil jo je na mizo in odgrnil prvo stran, na kateri je stal naslov. »Čitajta!« je velel zapovedujoče. Tibo in Luben sta se sklonila obad v a hkrati in čitala: »Lažnivost, krivost in nepotrebnost nauka o brezmadežnem spočetju, podprta z dokazi in razložena po gospodu Kalvinu. Tiskano v Parizu s kraljevskim privilegijem in avtorizacijo po mojstru Štefanu Doletu. Ko sta meniha prečitala ta napis, sta se vzravnala in se prekrižala z vsemi znaki globokega ogorčenja. »Ali sta čitala?« je vprašal Lojolji. »Strašna pregreha!« je zagodrnjal brat Tibo. »Bogokletstvo!« je zarjul brat Luben. »Kaj zasluži po vajinem mnenju avtor te peklenske knjige?« »Smrt!« »In tisti, ki jo je natisnil?« »Smrt!« »Da!.., Smrt na javnem kraju, sramotno smrt zločinca! Zakaj to, da se zločinci in sleparji more, ni še vse; treba je tudi, da njih smrt ugaja Jezusu. Treba je, da se grešniki pripravljajo v mukah, ki jih trpe ob uri svoje smrti, na muke večnega pogubljenja « Lojola je prekrižal roke na svojih širokih prsih, povesil glavo in se potopil za nekaj minut v molčanje. Sanjaril je iam pri sebi: (Dalje.) V-pokop Turčina nosijo za večni mir mu prosijo. Da mirno bi tam v grobu spal, in nikdar več od smrti vstal — in zraven molijo tako, da z njim bi izginil »status quo«. A zadaj stopa Rus molče — in misli si, kam pot ta gre, pa zraven pravi: kataši!: zdaj vzame vrag naj »status quo«. A poleg njega gre Anglež, in misli: Turek kam zdaj greš? kako pa zdaj s Turčijo bo, ko pal si ti in »status quo« ... Za njim pa stopa tih Francoz:' In misli: »sam ni štirim kos?« A ta preljubi, »status quo«, procente nosil je od sto. Z bojnega polja. Vojna na vsej črti. POHOD BALKANSKIH ČET V TURČIJO. Po Balkanu že grme topovi. Združene balkanske čete so prekoračile turško mejo in bodo skušale v kolikor mogoče liitrem času uničiti turške armade, da tako tem prej dospe do Carigrada. ki je njih skupni cilj. Na bolgarsko-srbski in grški fronti je že prišlo do prvih bojev, ki so samo nekak uvod v grozoto, ki bo izbruhnila v najkrajšem času. Že v prihodnjih dneh bo prišlo v bližini Drinopolja do krvave bitke med Bolgari in Turki, pred Skopljem pa med Srbi in Turki. Balkanske in turške armade so sledeče razdeljene: Pri Hartnaniiju na srednji Marici stoji okoli 250.000 Bolgarov. Njim nasproti pri Drino-poliu ravno tolika, če še ne večjqa turška armada. Na inacedonskem vojnem pozorlšču stoje: pri Kiustendilit jugozopadno od Sofije 80.000 Bolgarov in vrh tega kot pomožna armada 30.000 Srbov. Okoli Vrani v Srbiji je okoli 90.000 Srbov. Teni četam stoji severovzhodno od Soluna na progi Strumica-Seres 40.000 Turkov, v okolici Skoplja pa nad 70.000 turških vojakov. Ob ineji Sandžaka ie zbranih pri Raški 30.000 Srbov, v okolici Užice v severoza-padnein Srbskem ltotu pa 15.000 Srbov. V Sandžaku je okoli 20 25.000 Turkov, ki so zbrani pri Prištini. Na tesalski meji je zbranih na progi Trikala-Larissa 60.000 Grkov, katerim stoji pri Janini in Bitolja (Monastir) 30.000 Turkov nasproti. Bolgarski armadi poveljuje kralj Ferdinand pravi poveljnik nad celokupno armado general Savov, šef generalnega štaba general Fidžev. Prvi armadi pri Kjustendilu poveljuje general Ivanov, drugi južno od Plovdiva general Ku-tinčev, tretji pri Harmanliju general Radko Dmitrljev . Vrhovni poveljnik nad turško armado ie sultan sam, taktični poveljnik volni minister Nazim paša. Armadi Pri Drlnopolju zapoveduje Nazim paša sam, pri Struinici in Seresu Vasif paša, pri Skopliu Sekki paša. V Bifolju in Janini komandira proti Grkom general Riza paša. Načrt balkanskih zveznih čet je kolikor mogoče hitro zavzeti Skoplje in Solun. A glavna bolgarska armada pa bo operirala naravnost proti Carigradu. VOJNE OPERACIJE ZAVEZNE VOJSKE. PRODIRANJE SRBSKE ARMADE V TURČIJO. — PRVA BITKA. Belgrad, 18. oktobra. Zajedno z vojno pro-klainacijo je srbska armada takoi udrla v Staro Srbijo. Prekoračila ie turško mejo na štirih krajih. Prva pri Javorju, ki napreduje proti Sje-nici. Druga kolona prodira od Raške proti Novemu Pazarju, tretja od Mrdarja pri Prištini, četrta od Rlstovca proti Skoplju. Belgrad, 18. oktobra. Srbske armade so med velikanskim navdušenjem vojakov prekoračile mejo. V armadi je najboljše razpoloženje in vsi komaj čakajo, da se pojavijo na zgodovinskem Kosovem polju, kjer je bilo leta 1389. uničeno slavno srbsko cesarstvo. PRVA SRBSKA ZMAGA. Belgrad, 18. oktobra. Kolona, ki je pri Mr-darju prekoračila turško mejo In odšla proti Prištini, se je takoj na meji spopadla s Turki. Nastala je krvav bitka, v kateri so bili Turki popolnoma poraženi in so se umaknili proti Prištini. SRBI PRED PRIŠTINO. Belgrad, 18. oktobra. Današnji večerni listi poročajo, da je mesto Priština že padlo v srbske roke. Vest se uradno še ne potrjuje. Vendar se zna pozitivno, da so srbske čete, ki so 4>o prvem boju preganjale Turke, dospele že tik pred Prištino. Ostale srbske čete so prodrle že 10 km v turško ozemlje. Priština je bila nekdaj sedež srbskih vladarjev, a sedaj je glavno mesto turškega vila-jeta Kosovo. Mesto šteje 25.000 prebivalcev. ,V bližini se nahajajo razvaline slavnga samostana Gračanica. . Carigrad, 18. cktODra. Srbske cete, ki so udrle v Sandžak Novipazar bodo v kratkem zasedle vse važnejše pozicije. ISA BOLJETINAC NA SRBSKI STRANI. Belgrad, 18. oktobra. Vse vesti, da se Isa Boljetinac pridruži Turkom, so popolnoma izmišljene. Stvar je čisto drugače. Danes se je Isa Boljetinac z več tisoč Albanci pridružil srbski armadi. , „ „ Belgrad, 18. oktobra. Isa Boljetinac se Je c 10.000 albanskimi vojaki pridružil srbski Vol-iki, kateri zapoveduje general Zivkovič. VSTAJA V STARI SRBIJI, Belgrad, 18. oktobra. Semkaj je došla vest, rda je v Stari Srbiji že izbruhnila vstaja na vsej Črti. Srbska vlada je izdala na vse srbske podanike Turčije posebno proklamacijo, Y kateri A Nemec briše si solze, nerad za tem pogrebom gre, ker je pokojni »status quo«, pripravljal zanj — politiko. Za goro kuka Italijan in misli si: to ni slab plan; zdaj vame vrag naj »status quo? jaz imam svojo Libijo. Avstrijca za pogrebom ni on žalostno doma sedi. pri srcu njemu ie hudo: ker ie umrl >status quo«. Topovi za pogreb pojo in zraven pravijo tako zdaj pokopan bo »status quo« nikdar več ga nazaj ne bo. jih poživlja, naj se pridružijo srbski armadi v boju proti Turčiji. Proklamacija je tiskana v srbskem, albanskem, turškem in francoskem jeziku in je bila razposlana v več tisoč izvodih v vse kraje Stare Srbije. PRVE VELIKE BITKE. Belgrad, 18. oktobra. Iz glavnega srbskega tabora se poroča, da pride do prvih velikih bitk med Srbi in Turki v treh ali štirih dneh. V srbski armadi vlada nepopisno vojno navdušenje. Vojaki komaj čakajo, da bi se enkrat pošteno spopadli s Turki. Vse vesti, da so bili Srbi kje potisnjeni nazaj, so popolnoma izmišljene. Srbska armada prodira zmagovito na turškem ozemlju in ni dosedaj naletela nikjer na kak večji odpor. RUMliNSKA NEVTRALNA. Sofija. 18. oktobra. Rumunska je obvestila vse velesile, da hoče biti v sedanji vojni popolnoma nevtralna. S tem so dementirane vse vesti o kaki mobilizaciji rumunske armade. V Sofiji jc postopanje Rumunske izzvalo veliko zadovoljstvo. ker je s tem vsak konflikt z Ru-munsko odstranjen in bo Bolgarska lahko do-tlčne divizije, ki stoje sedaj na ruinunski meji poslala v boj proti Turčiii. GRŠKE ČETE VDRLE V TURČIJO. Pariz, 18. oktobra. Grške čete so pri Elas-soni stopile na turško ozemlje in prodirajo neovirano naprej. Elassona je glavno mesto vilajeta Bitolj. Tu so se vršili 1. 1897. v grško-turški vojni prvi spopadi, ki so bili nsodepolni za Grško. GRŠKA DUHOVNIŠKA LEGIJA. Atene, 18. oktobra. V Trikal5 se je ustanovila posebna vojna legija, katere člani so sami duhovniki. Legiji bo načeloval škof. STANJE GRŠKE VOJSKE. Atene, 18. oktobra. Neki francoski častnik se je o stanju grške vojske izrazil sledeče: »Še eno leto in grška vojska bi bila popolnoma reorganizirana. Toda tudi v sedanjem stanju je izborna in lahko upa na precejšnje uspehe. Na-, pake. ki so se vršile v grško-turški vojni leta 1897. se sedaj ne bodo ponavljale, ker je generalni štab sedaj sestavljen iz veliko boljših oficirjev in generalov kot je bi! tačas. V splošnem je grška artiljerija boljša od turške. Pehota^ je izvrstna, samo kavalerija je jako slaba. Grška •vojska ima več dobrih aproplanov. Armada je skozinskozi patrijotična ir komai čaka, da sc udari s Turki. Ker je Srbija stopila proti Turkom v ofenzivo, bo imela tudi grška armada precej lahek posel. Zato morajo Grki gledati, da kolikor mogoče hitro prodirajo v Turčijo. USPEH BOLGARSKE ARMADE. Sofija, 18. oktobra. Bolgarske čete v dolini reke Marice so danes zasedle važno state-glčno točko na turškem ozemju iii sicer Kurt-koj-Kale pri Mustafa paši. BENDEREV V BOLGARSKI. Sofija, 18. oktobra. Polkovnik Benderev je dospel semkaj iz Petrograda in prevzame poveljstvo nad macedonskimi bolgarskimi vstaš-kimi četami. Benderes, ki je živel zadnje čase v Petrogradu, je znan po svoji organizatorični akciji med macedonskimi vstaškimi četami. Črnogorsko-turška vojna. ČRNOGORCI NA POTU V GUSINJE. Cetinje, 18. oktobra. Brigadir Vukotič je preril Iz Beran proti Gusinju, kjer so se pričeli danes krvavi boji. Včeraj ga je kralj odlikoval z Obličevim redom. CILJI ČRNOGORSKE VOJNE OPERACIJE. Dunaj, IS. oktobra. Tukaj prevladuje mnenje, da Črna Gora nikakor ne misli prenesti vojne operacije v Sandžak. Operacije generala Vukotiča na severovzhodu imajo samo namen, da podpro akcijo srbske vejske in tako preprečijo prihod turških čet v Sandžak. Na ta način ie zavarovane levo krilo srbske armade. Črnogorska ofenziva je naprejena le proti Ska-dru. Po načrtu miru. ki sta ga sklenila Rusija in Turčija leta 1878. bi morala iti črnogorska meja ob reki Bojani m dalje ob severoalban-skih Alpah do Peči in Jarut planine. Toda na kongresu v Berlinu so dobili Turki Bojano nazaj in črnogorska meja se je skrčila tja do Podgorice. Na severovzhodnem delu je meja šla po črti. ki je bila ustanovljena na San Šte-fanskem miru in tudi berlinski kongres je pri-poznal črni Gori Gusinje in Piavo. Toda ta dva kraja Črnogorci kljub temu niso nikdar dobili v roke. Ko se je Črna Gora po berlinskem kongresu pripravljala da zasede ta dva, se je uprl albanski vojvoda Ali aga. Tedanji knez in sedanji črnogorski kralj Nikita je poslal proti Ali agi svojega vojvodo Marka Miljanova, toda albanski vojvoda, katerega so Turki na skrivno podpirali se Je energično branil. Marko Miljanov se ie moral, ne da bi kal opravil, vrniti v Črno Goro in pustiti Piavo in Gusinje Črni Gori. Namen črnogorske Kojne operacije se- daj je, da si osvoji ta dva kraja in tako razširi črnogorsko mejo 'do podnožja albanskih Alp in do reke Bojane skupno s Skadrom vred. S tem bi se restitutirale meje ustanovljene na San Stefanskm miru. Na ta način bi tudi bilo vprašanje cksistence Črne Gore ugodno r-šeno. Črna Gora bi s Skndiom prišla do imenitnega mesta, ki bi bil zanjo velikega gospodarskega pomena. Naprej od Skadra črnogorska armada ne bo šla. kajti tamkaj se začne oblast albanskih poglavarjev, v katero Črnogorci ne mr ■’<■> posegati. DNEVNI PREGLED. Hrvatsko - slovenski sestanek v Ljubljani. sestanku v Opatiji, — o katerem se je pred mesecem mnogo pisalo. — se je sklenilo, da se snidejo zastopniki S. L. S. in voditelji hrvaške stranke prava v dneh 19. in 20. oktobra v Ljubljani. Opatijskemu sestanku tudi politični nasprotniki niso odrekali — pomena. Saj so se sešli zastopniki dveh močnih strank. Seveda je drugo vprašanje, kake vrednosti bo ta sestanek za bodoče. Boj za politično združenje Slovencev in Hrvatov o parlamentu se vrši že nekaj let. Bilo je o tem že mnogo krika, ker se vsi boje — kranjskega klerikalnega absolutizma. Slovenski klerikalci so posedli slovensko zemljo — in potem so se hoteli okrepiti z Dalmatinci in z istrskimi poslanci. Tako gladko jim ni šlo, kakor so upali. Zato so začeli delo v Zagrebu, tam so hoteli vzgojiti klerikalno stranko po svojih manirah. Ker se ta ni dala meni nič tebi nič ustvariti — so se približali prava-šem. Težki dnovi Čuvajevega absolutizma so Hrvate silili, da so si iskali prijateljev povsod — in res so se slovenski klerikalci postavili proti Čuvaju — dasi doma niso mogli izhajati brez tiranstva. Nova hrvaško slovenska zveza bo klerikalno pobarvana -• in bo nosila v sebi zarodek novih razporov. Dasi so zadnji časi razliko med katoliškimi Hrvati in pravoslavnimi Srbi izbrisali — jo more klerikalna nestrpnost zopet vzbuditi — in nasprotje se bo poostrilo. Na Hrvatskem viada mnenje, da iz slovenskih dežel ne pride drugega nego nazad-njaštvo. Zato napredni hrvaški krogi ne bodo imeli zaupanje v novo bratstvo Dobro je po-vdarjal prof. Ilešič, da so tudi na Hrvaškem naprednjaki — in da je napačno, ako imamo z njimi tako malo zvez. Pravi se. da smo Slovenci posredovalci med zapadtio kulturo in med jugoslovanstvom — na ta način pa bomo postali le ona sila. ki vleče nase Hrvate, da jih — po-klerikali Kake koristi bo to za nas in za Hrvate _ je vprašanje. Kar se tiče narodnosti, slovanstva itd. imamo pri naši S. L. S. tako slabe izkušnja, da ji ne moremo zaupati. Stranka, ki ie doma za svoje koristi izdala narodno stvar — tudi drugod ne bo delala drugače. Klerikalna vera mora stati na zelo slabih nogah, ker ji je postala že — kava nevarna. Zadnji »Domoljub« se namreč zgraža nad neko ntfilo sliko, ki je izšla v >Dom. prijatelju«. Vsebina je ta: Neki gospod tolaži neko gospo, ker ni prižel on — ki ga ljubi. Da bi jo utešil. ji razlaga prijatelj, da *e vse na svetu laž tudi ljubezen. Vse je prevara — vse sloni na slepi veri. Sploh cinik govori cinično — in misli, da 30 s tem uničil vse iluzije. Toda doseže ravno nasprotno. Kaj ie še res? vptašuje gospa in ko ne dobi povoljnega odgovora — išče utehe drugod — drugo jutro so jo potegnili iz jezera. To se pravi: brez vere — m življenja. Zaradi te povesti je napadel »Domoljub« _ dr. Ivana Laha in Vvdrovo tovarno, ki izdaja svoj list za svoje odjemalce. »Domoljubni« trot ni povesti prebral in je seveda ni mogel razumeti. Zato je vzel iz uje par stavkov in je našel v njih protiversko tendenco. 1 akih stvari so zmožni samo »Domoljubovi« pisatelji, ki so znani po svojih lažeh. »Domoljub« je otvoril posebno rubriko, kjer bo baje branil vero, ta največji zaklad slovenskega naroda. Mislimo, da bo na Slovenskem še manj vere; če jo bodo branili taki ljudje. »Brez vere ni življenja« trdijo bogoslovski učenjaki — in če kdo na drug način dokaže ta stavek, ga napadajo. Iz tega se vidi klerikalno falotstvo, ali pa domoljubna zabitost. Klerikalni idiot naj se najprej odvadi laži — potem šele bo mogel braniti vero in — resnico. Komisarijat ali vojaška diktatura na Hrvaškem. Vsled kritičnih dogodkov, ki so se pričeli te dni na Balkanu, je zepet enkrat postalo aktualno hrvaško vprašanje. Danzadnem se pojavljajo glasovi, da so dnevi hrvaškega tirana Čuvaja sešteti in da se bo Čuvaj moral umakniti vojaškemu diktatorju koliko je na tem resnice, mi ne vemo. ITaktum je le. da se je Čuvaja sedaj zopet prijela bojazen za njegovo zdržanje. Zagrebške ječe se zopet polnijo z mladimi nedolžnimi žrtvami in to le radi tega ker se boji Čuvaj za svoje življenje in za Jukiča. Komisar je izsledil velikansko zaroto, ki si je baje nadela za nalogo, da reši Jukiča iz ječe. Da bi Čuvajevo novo divjanje bilo v kaki zvezi z njegovo predstoječo demisijo, je skoro neverjetno in tudi gotovo ni resnično. Ogrski merodajni krogi stoje odločno na strani hrvaškega tirana in jim niti na misel ne pride, da bi ga pustili na cedilu. Da pa tudi avstrijski merodajni krogi toliko časa ne bodo dovolili ustave, dokler ne bodo v to privolili Madžari, je več kot jasno. Sicer pa bi Hrvati in Srbi z demisijo Čuvaja in z ustanovitvijo vojaškega komisarijata čisto nič ne pridobili. Padli bi le iz enega blata v drugo. Jugoslovani se moramo le čuditi kratkovidnosti in slepoti avstrijskih in ogrskih odločilnih politikov, ki niti v sedanjih časih ne uvidijo potrebe, da more razmere na Hrvaškem sanirati le vrnitev ustave. Hrvaški narod mora dobiti svobodo in potem bo imela Avstrija v Hrvatih in Srbih najmočnejšo oporo na jugu. Dokler se bo pa grof Berchtold le bolj zanimal za Turke in Albance, toliko časa se Jugoslovani ne moremo navduševati zanj. Čuki in njih vodja na Igu! Ižanski kaplan, skilček po domače, vodi svojih par čukov prav izvrstno. .yidi jih .velika, loda ima jiii le Par» nad katerimi kriči tako grozno, da bi mislih ljudje, da jih ima kakih sto. Uči jih ljudske igre katerim ne gre v glavo za hudirja ne. Le njegovemu pristašu organistu je ostalo nekaj v glavi. Ker pa kaplan škilček ni prijatelj »Dneva« ga seveda hudo zaničuje, in še spotaknil bi se, ako bi na cesti naletel na njega. Kaj je bilo gospodu Mežanu napoti društveni sokolski les. Mogoče se je bal, da bi se ne bil zaredil mrčes. Ko je bil »Sokol« ustanovljen, so člani gospoda Mežana izvolili za blagajnika. To pa ni šlo. Bacnili so ga kmalu ven. Sedaj se pa huduje nad Ižanskim Sokolom; ko vidi, da je vse v redu. Klerikalci — sovražniki slovenskih visoko-šolcev. Najgrše je slišati, kadar se hvalijo klerikalci. kaki prijatelji slovenskih visokošolcev so. Človek bi verjel besedam, ako bi ne bilo dejanj, ki dokazujejo ravno nasprotno. Tudi klerikalci imajo svoje študente, ki jih podpirajo; a tega ne delajo zato, ker so slovenski visokošolci, ampak zato, da si pridobe in prikupijo agitatorje za svojo stranko. Mnogo je dijakov, ki — žal — zataje svoj značaj in se prodado klerikalcem. Do slovenskih visokošolcev kot takih pa so bili in so klerikalci vedno sovražni. Store vse, kar morejo, da jim otežko-čijo študije, ako jim jih ne morejo onemogočiti. Da pa kdo ne poreče, da samo natolcujejo in da nimamo dokazov za svojo trditev, naj navedemo Idrijo! Idrijski visokošolci so izvečine sinovi staršev rudarjev, ki ne morejo iz svojih pičlih dohodkov šolati svojih sinov, ki bi jih pa radi spravili do boljšega kruha. To željo sme gojiti pač vsak oče, četudi je rudar ali delavec. Ker je torej podpora ubožnega doma nemogoča, zato je storil mestni zastop v Idriji človekoljuben sklep, da on iz svojih dohodkov daje idrijskim visokošolcem podpore, da jim bo. mogoče dokončati študije na visokih šolah in da jim ostane odprta pot do boljšega kruha. Dohodki, ki jih ima mesto Idrija, so posredno pridobljeni od delavstva. To je jasno kot beli dan. Zato je pa tudi pravično in humano, da daje mesto zopet posredno delavcem nazaj saj majhen del tega, kar je od njih dobilo. To sc zgodi s podporami dijakom. Morda ni človeka pod solncem, ki bi temu oporekal, to tem manj, ker te podpore ne škodujejo nikomur, ne provzro-čajo zvišanja občinskih naklad, ampak samo pomagajo ubogim študentom — rudarskim sinovom. Tako bi bilo vse v redu, ko bi ne bilo klerikalcev in deželnega odbora. Na zadnji seji je občinski odbor ugodil prošnjam dijakov, ki so se oglasili za podpore. Na mesec 10, 20. 30 kron — to je za mesto malenkost, za dijaka pa dobrota! Ljudje, ki imajo vest in srce, to uvidevajo in pravijo: Res in prav je tako! Naj bo tudi iz rudarjevega sina enkrat kaj boljšega! — Toda c. kr. katehet Osvvald je proti temu sklepu zopet skuhal rekurz, ki so ga podpisali njegovi kimavci, ki imajo tudi sami otroke. Da bi se to očividno sovraštvo do idrijskih visokošolcev le ne maščevalo na njihovih otrocih! Ko bi klerikalci imeli le kako korist od tega! Ampak neposredne koristi nimajo nobene, zadovoljni so. da se pasejo ob bedi in pomanjkanju dijakov. Tuja nesreča jim je slast, ker nimajo srca! — Radovedni smo, kako reši deželni odbor ta Oswaldov rekurz, ki ga lahko krstimo s krvavo sekiro! Pozor! Družba sv. Cirila in Metoda sprejme slovenske knjige, katere razpošilja potem obmejnim Slovencem. Darov te vrste prihaja družbi v zadnjem času manj, zato se za knjige družba ponovno priporoča. Mogel bi pa družbi znatno koristiti amrsikdo, ne da bi s svojim darom sebi prizadel kako škodo. Po mnogih hišah se nahaja med staro šaro, najraje pod streho, tudi dragoceno blago: stare slike, morda tudi umetniško dragocene in zelo stare slovenske knjige, ki imajo literarno vrednost. Kolikokrat se je že zgodilo, da so se s takimi predmeti otroci igrali in razbili. Marsikaj bi se dalo še rešiti in to naj se zgodi družbi v korist. Poglejte, družbini prijatelji, po raznih skritih kotih doma in pri svojih znancih, tu utegnete najti starinskega blaga, ki bi prišel po družbi v varne roke, naši šolski družbi pa bi vrgel primernih prispevkov. Družbi sv. Cirila in Metoda Je poslal g. Josip Gruden iz Devina K 12 od veselice s plesom, ki so jo priredili vojaki-novinci. Ob od-lodnici gdč. Anice Zemljakove, poštne upraviteljice se je nabralo v gostilni pri »Kavki« na predlog g. Martina Aleša K 7.40, eno krono pa je tej iioslatvi dodal g. L. Urbančič radi »zamude časa«. — V Idriji je umrl dne 14. t. m. rudniški strojnik g. Dragotin Habe, ki je bil odločno narodnega in naprednega mišljenja. Posebno mu je bila pri srcu družba sv. Cirila in Metoda in nikoli ni mogel dovolj ostro obsojati gonje proti njej. Njegova ga. vdova Marija Habe je sporočila g. dež. poslancu Ganglu zadnjo voljo rajnikovo in mu izročila za družbo C. M. 200 K. Hvala ge. Habetovi, slava spominu vzornega 'rodoljuba Dragotina Habeta. — Dne 16. t. m. je umrl blagi rodoljub g. Jos. Celestina, c. kr' učiteljiški profesor v p. Ob silno mučni svoji bolezni mislil je na Slovenstvo in volil C. M. družbi 50 K. Častit spomin plemenitemu rodoljubu! Avtomobilska nesreča pred topnlčarsko vojašnico, ki je zahtevala žrtev mlade deklice, je bila včeraj pred sodiščem Šofer Lamernik je dobil šest mesecev težke ječe. voznik Blaž Podgoršek pa štiri mesece. Poslednjega je zagovarjal dr. Novak, prvega dr. Pegan. Slab Izgovor! 2e mnogokrat smo klerikalcem očitali narodno mlačnost, ker niti tega ne morejo doseči, da bi lavantinska škofija izdajala slovenski šematizem. Klerikalni listi so na to očitanje dosledno molčali. Sedaj pa je prinesla isti očitek tudi »Sloga«. In mariborska »Straža« je takoj dobila korajžo ter ie udarila po »slogaškem« župniku Šeguli v Št. Roku ob Sotli in ga obdolžila, da je on to napisal. Pravi, da on, ki je nedolgo temu v popolnoma slovenskem kraju imel nemški nagrobni govor, nima pravice do takih očitkov. Mi smo bili prvi. ki smo Šegulovo dejanje svo* čas ostro obsodili, zavoljo tega pa svoje očitanje nenarodnostj na- Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. Ljubljana Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296. Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd. sproti duhovščini oziroma ordinarijatti lavantinske škofije še vedno vzdržujemo. Klerikalna lopovščina. Slovenski naprednjaki v Mariboru in okolici so bili toliko »predrzni«. da so sklenili, izpopolniti svojo Organizacijo v tem smislu, da si v nedeljo 20. t. m. ustanovijo napredno politične društvo za mariborsko okrožje. Pri vsakem drugem narodu bi stranke vzele to vsaj molče na znanje. Ne tako pri nas. Mariborska »Straža«, list klerikalne »inteligence«, piše v petek: »V nedeljo ustanovijo liberalci za mariborsko okrožje svoje politično društvo, da bodo tudi na mejo zanesli razpor (1). Odbornika liberalne stranke za Maribor sta profesorja dt; Pivko in uradnjk južne železnice Kejžar. Delati in večati razpor, to je liberalno narodno-otrambno delo. Zanimiv bo nedeljski sestanek le v tem oziru, ker bo nam s tem dana priložnost, da spoznamo tudi v mariborskem okraja zaupnike davčne oblasti za odmerjenje osebno dohodninskega davka.« Ali naj na tako šuftarijo še kaj odgovarjamo? Napisati jo je mogel le kak Kemperle, ki je vsak dan samo enkrat pijan, namreč od jutra do večera, in o katerem se je nedavno njegov lastni oče spodaj tit Goriškem izrazil, da ima »enega falota nekje v Mariboru«. Pika! Samomor. Iz Kamnika se poroča, da se je dne 14. t. m. 701etni delavec Luka Ravnikar iz Prevalj v gozdu pri Prevojah obesil. Naj-brže je storil svoje dejanje radi velike revščine. Akademično društvo »Slovenija« priredi v četrtek 24. t. m. ob 8. uri zvečer prvoletniški večer v dvorani restavracije »Hamerlinghof (VIII. Skodagasse-Hamerlingplatz). Gostje dobrodošli. Javna zahvala. Gospodu Radoslavu Kna-fliču, nadučitelju v Gorici in tajniku občine Kokarje. katerega je bil občinski odbor lani imenoval svojim častnim občanom, se ob njegovi preselitvi v Dobje izreče na podlagi sejinega sklepa za njegovo tukajšnje lOletno neumorno in plodonosno delovanje v šoli in pri občini tem ootom javna zahvala ter mu kličemo srčni z Bogom! Ohranite tudi Vi nas v dobrem spominu! — Županstvo občine Kokarje dne 13. oktobra 1912. Zupan: J. Melavc. Krajni šolski svet na Gorici dne 13. oktobra 1912. Načelnik: rranc Cajner. Zdravnik želodca, posebna Specialiteta likerja se dobi pri S. Šebeniku v Šiški. V nedeljo 20. t. m. specialna razstava damskih baržunastih plišastih in kožuhovinastih paletojev v izložbah Angleškega skladišča oblek, O. Bernatovič. Mestni trg 5. Ljubljana. — Čukarija na Ježici. Pred tremi leti se je z velikanskim pmnpom porodila čukarija tudi na Ježici. Bila je mlada in zato je čisto razumljivo, da so se čuki pričeli takoj kavsatl med seboj. Eden je hotel spodriniti drugega. Vsak je hotel biti prvi. Konec vseh koncev je bil ta, da je čukarija preti dobrim letom zginila iz Ježice. Toda župnik še ni obupal. Pretečeno nedeljo je župnik s prižnice povabil vse očete in matere s- sinovi v društveni dom. Nihče ni vedel zakaj. \z radovednosti je v resnici prišlo v društveni dom kakih 20—30 mladeničev, ki so nestrpno čakali, kaj se bo zgodilo. Na veliko začudenje vseh se je pričela zopet ustanavljati čukarija. Ko so ljudje zaslišali besedo čuki, so takoj zapustili dvorano, v kateri je pstalo še osem mladeničev, ki naj bi predstavljali liovoporojeno čukarijo. A prišla je smola. Treba je bilo ustanoviti odbor. Nihče ni hotel sprejeti predsedstva. Konečno je bil izvoljen za poveljnika čukarije neki Pečar, katerega je oče iz previdnosti izgnal iz hiše in živi sedaj že dve leti od miloščine dobrih lju-dij. Da bo čukarija - pod takim poveljstvom zopet poginila je več kot jasno. In že se je v resnici pojavil med čuki spor in čukarija bo kmalu napravila žalosten konec. Kaj bo potem storil Francelj brez armade, še ne vemo. — Nogometna tekma se vrši danes ob 3. uri na tivolskem travniku med moštvom »Vzajemnosti« in moštvom Šentpeterskega okraja. Vstop prost. rj ~ Zveza dramatičnih društev. Petinštirideset let je preteklo, odkar se je ustanovilo v Ljubljani Dramatično društvo, iz katerega so izšla vsa ostala dramatična društva po slovenskih deželah. Po inicijativi in vzgledu ljubljanskega Dramatičnega društva so se ustanovila po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem društva, ki goje ali izključno le dramatične predstave ali pa poleg dramatike tudi petje. Vsa ta društva so imela v Ljubljani moralno in realno, podporo, ker Dramatično društvo jih je podpiralo z repertvarjem, kostumi in tudi s svojimi igralci. Tekom let pa so spoznala društva, da si morejo svoje kulturno delovanje izdatno olajšati z medsebojno zvezo, ki bo za vse enako uspešno skrbela ter jih zalagala s potrebnim dramatičnim materijalom. 2e 1. 1906 je Etbin Kristan v »Naših zapiskih« pisal: »Mnenje, da izven Ljubljane ni tal za slovenske odre, je gotovo napačno. Da si prebivalstvo želi dramskih predstav, pokazuje ekzistenca di-letantovskih društev ne le v Trstu, v Celju, v Mariboru, temveč v mnogih popolnoma malih krajih. To tendenco pa bi se lahko pospešilo z osredotočenjem, za katero bi bila primerna •Zveza slovenskih dramatičnih društev, ki bi ji bjl najvišji cilj ustanovitev novih slovenskih gledališč. Ako bi taka zveza pridno delala, bi prav lahko povzdignila zanimanje za dramsko umetnost, pisatelji bi dobili širše polje, našlo bi ise novih glumskih moči in ljubljansko gledališče kot osrednje bi pridobilo veliko večji po-fnen.« Isto idejo, ki jo je imel E. Kristan, je pprožil lani Ivan Kejžar, intendant gledališča v Maribor«. Tako se }e zdaj ustanovila Zveza dramatičnih društev, ki ima 27. t. m. v Ljubljani svoj prvi občni zbor. Naj se prijavijo vsa slovenska dramatična in sploh slovenska društva še pred 27. t. m., da bo slovenska dramatika vseh slovenskih dežel takoj dobro zastopana! — Iz gledališke pisarne. Jutri v nedeljo 20. t. m. se (izven abonmaja, za lože nepar) ob izdatno znižanih cenah priredi popoldanska predstava, pri kateri se ponovita velezabavna Courtelinova tragikomedija »Bonbouroche« in dr. Ipavčeva muzikalna pantomima »Možiček«. Začetek ob 3., konec ob 5. popoldne. Pri predstavi sodeluje orkester »Slovenske Filharmonije, med odmori bo prednašal Flotowo uverturo iz opere »Marta« in Ziehrerjev »Ljubavni valček«. — v nedeljo zvečer se v abonmaju (za parabonente) prvič ponovi Sudermanova drama »Tiha sreča«. Začetek ob pol 8., konec bo 10. zvečer. — Ker je operno in operetno osobje zaposleno s študijami, so ta teden mogla izključno dramska dela na oder; zato pa bo prihodnji teden v prvi vrsti posvečen veliki operi (Wagnerjevemu »Večnemu mornarju«), nakar pride kot prva opereta te sezone Suppe-jev »Boccaccio« na oder. Kot druga velika opera se uprizori Verdijeva »Travlata«. Trst. — Društvo za zgradbo Sokolskega doma »Sokol I.« se vljudno zahvaljuje gospodu deželnemu poslancu Josipu Turku za 50 K. ki jih je društvu naklonil povodom neke poravnave. Naj bi našel mnogo posnemalcev! — »Sokolski Vestnik« (glasilo župe Ljubljana I.«, Gorenjska, Idrijska. Novomeška) št. 3 je izšla ravnokar. Vsebina: Naša prava (koračnica), organizacija ženskih telovadnih društev, izide tekme v Pragi, Bled, Tekma (fragmenti od Gangla), poročila iz Zveze in žup itd. Društva dobijo vestnih v prihodnjih dneh, člani razširjajte vestnik, čitajte! — Aretacija gluhonemega vlomilca. V petek popoldne je neka dekla v neki hiši na Miklošičevi cesti zapazila mladega sumljivega človeka, ki je prišel ravno s podstrešja. Vprašala ga je, kaj išče v hiši, a ni dal nobenega odgovora, ampak je zbežal. Sledili so mu v Praža-kovo ulico, kjer je skušal pobegniti v bližnjo, a se mu ni posrečilo. Prišel je mimo ravno stražnik, ki ga je na mestu aretiral. Pri vlomilcu so našli sekiro, dve srebrni žepni uri in še več drugih sumljivih predmetov. Aretiranec se dela gluhonemega. Piše se baje Josip Loftrič, doma iz Inomosta. Po poklicu je baje mizar. Policija je nevarnega človeka izročila pristojnemu sodišču. — Šest oseb aretiranih. V petek je ljubljanska policija aretirala 6 možkih in eno žensko radi postopanja in beračenja. — Ponesrečil je 18 t. m. v Soteski pri Straži na žagi kneza Auersperga 16fetni Franc Mikec. Tskal je pod žago nekak ključ, a pri tem se mu je ovil predpasnik na vreteno, vsled česar je* prišel med jermenje, ki mu je izdrlo roko v rami in g& še drugače grdo poškodovalo Bil je na mestu mrtev. Zanimivo je to. da je tudi njegov oče pri delu na tej žagi našel smrt. Trst. Zahtevamo slovensko obrtno šolo v Trstu. Trst je veliko industrialno mesto. Obrt in trgovina se razvijata v Trsu bolj in bolj. lalijani imajo obrtne šole, v katerih se za obrt važni predmeti poučujejo. V te italijanske obrtne šole zahajajo tudi slov. obrtni učenci, kajti slovenskih obrtnih šol v Trstu ni. V italijanskih obrtnih šolah se slov. učenec ne more dosti naučiti. Povečina pa postanejo tisti, ki so obiskovali italijanske obrtne šole, propagatorji in razsirjevalci italijanske obrti. Naša slovenska obrt pa hira. In če hira slov. obrt, smo odvisni od drugorodne obrti in s tem pada naš slovenski narod. Mi Slovenci moramo postati močni tia gospodarskem polju. Pri tem pa rabimo izve-žbanih, izučenih moči. Če se bodo slovenski učenci v italijanskih obrtnih šolah izobraževali, gotovo ne bodo hrepeneli po tem, da se slovenska obrt ojači, da se slovenska obrt okrepi, razširi. Vidimo tudi, da zaseda najboljša mesta tujec. Slovenskih kvalificiranih delavcev skoraj prav nič ni. Slovenec je suženj, hlapec povsod. Treba, da se sinovi delavcev izuče v obrti, da bodo si lahko prislužili boljši kruh. Zato brezpogojno zahtevamo v Trstu obrtno šolo v slovenskem jeziku. Danes (nedelja) je sklican za 10. uro dopoldne velik javen shod Narodne delavske organizacije z dnevnin* redom: »Zahtevamo obrtno šolo«. Vsi slovanski delavci v Trstu — na shod! Šolo moramo dobiti, poprej ne odnehamo! Upoštevati se mora našo moč, upoštevati naše opravičene zahteve! Vsi na shod! Obrtno šolo zahtevamo! Glasbena šola šentjakobske Čitalnice se otvori s 1. novembrom. Ni nam treba še posebej poudarjati, kake važnosti je ta šola zsr vse tiste, ki se žele izobraziti na glasbenem polju. Kdor se želi poučevati v tem naj se zglasi v društvenem prostoru. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Vojna. ZMAGOVITA SRBSKA ARMADA. PRIŠTINA OBKOLJENA IN PRED PADCEM. Belgrad, 19. otkobra Operacije srbskih armad se xrše jako hitro. Turki se neprestano umikajo proti jugu in so vsled srbskega vojnega načrta jako iznenadeni. Danes zvečer je došla semkaj vest, da je Priština obkoljena od dveh strani in da se bo morala udatl v najkrajšem času. Tu vlada velikansko navdušenje. Belgrad, 19. oktobra. Glavna srbska armada ki je udrla pr; Ristovcu na turško ozemlje ie najprej po kratkem boju zavzela železniško postajo Zibevce. Tu se je nazdelila na dva dela. Glavna kolona jo jc mahnila proti jugu v smeri Skopita, manjši del. pa je krenil narav-nots proti zapadu, zavzel Bnjanovec in Gilan in krenil direktno proti železniški progi, ki veže Mitro\ico s Skopljem. Armada je po kratkem boja zavzela postaji Varoš in Ferizovič in tako odtrgala na južni strani Prištino od Skonlja. Vsak čas je pričakovati da pride pred Prištino do velikih bojev. Belgrad. 19. oktobra. Proti Prištini koraka tudi od severa posebna srbska armada. Ta je prekoračila meio pri Mrdarju Tu je prišlo do manjših boiev, nakar so se Turki takoj umaknili proti vasi Podujevo. kjer so se postavili Srbom odločno o bran. Pri Podujevu je prišlo do precej krvavega spopada. Srbi so vas zavzeli v naskoku. Imeli so do 50 mrtvih in ramenih turške izgube pa znašajo nad 300 mrtvih in ranjenih. Po zavzetju Podujeva so Srbi v največii naglici začeli prodirati proti Prištini, kamor je istočasno korakal tudi poseben del južne srbske armade. Prvi boji so se že danes pojavili pred Prištino. Jutri pride pred Prištino trotovo do večje bitke. Belgrad, 19. oktobra. Priština je obkoljena od dveh stran? in popolnoma odtrgana od Mitroviče in Skoplja. Jutri pride najbrže do odločilnega boja. N" izključeno, da vjamejo Srbi vso jjrištinsko posadko Dunaj, 19. oktobra. Srbi bodo pričeli jutri Prištino oblegati. Belgrad, 19. oktobra. Srbska kolona, ki je udrla čez Javor v Sandažk Novipazar je došlo pred Sjenico. Zvečer jc došla semkaj vest. da se je pričel pred Sjenico krvav boj med Srbi in Turki, katerega izid pa še ni znan. Izgube so na obeh straneh precej velike. Belgrad, 19. oktobra. Vse vesti, da so Turki na več krajih udrli v Šibijo, so popolnoma izmišljene. Turki se umikajo na vsej črti nazaj. Mitroviča in Priština sta' odtrgana od Skoplja. Belgrad, 19. oktobra. Srbske čete, ki so od Ristovca krenili proti Ferizoviču, so to storile le radi tega. da so zavarovale desno krilo glavne srbske armade, ki prodira proti Skop-Ijn. Na ta način pa so obenem preprečili Turkom. ki so zbrani prr,d Prištino umakniti se proti Skoplju. f Belgrad, 19. oktobra. (Uradno.) Vest, da se je /sa Boijetinac z 10.000 Albanci pridružil Srbom se potrjuje. BOLGARSKA ARMADA^ Sofija, 19. oktobra. Vzhodna bolgarska armada je brez posebnih bojev takoj po prihodu na turško ozemlje okupirala Kumkale jn se nato napotila proti MustaSi paša, prvi važnejši postaj; ob bolgarski meji. Včeraj zvečer ie prišlo pri Mustafi paši do iaudih spopadov med bolgarskimi In turškimi predstražaml. Boji so se danes nadaljevali. Sofija, ;9. oktobra Postaja Mustafa paša je padla danes v bolgarske roke. Bolgari so Imeli |,e majhne izgube, tudi turške so neznatne. Turki se umikajo prot? Drlnopolju. Dunaj, 19. oktobra. Turška armada, ki je zbrana okolu Drinopolja in se dobro utaborila, šteje baje okolv 300.000 mož. vsekakor pa je precej večja od bolgarske. Boji okolu Drino-polja bodo strašni, kajti tu je, zbran cvet turške armade in vlada med Turki najboljše razpoloženje. Dunaj. 19. oktobra. Druga zapadna bolgarska armada, pri kateri je tudi okolu 30.000 Srbov je zasedla postajo Egii Palanka. Semkaj je došlo poročilo, da so turške čete z vso močjo napadle združeno bolgarsko-srbsko armado. ki ‘e bila baje prisiljena umakniti se proti Kjustendilu. Vest se še ne potrjuje. KAJ PRAVIJO'TURŠKA POROČILA. Carigrad, 19. oktobra. Turki so pri Banji zmagovito udrli v Srbijo in pognali Srbe do Kuršumlije. Srbi imajo baje zelo velike izgube. Turki so udrli na srbsko ozemlje tudi pri Kniševcu. Carigrad, 19. oktobra. Vzhodna bolgarska armada se je morala po hudih bojih umakniti nazaj. Turške predstraže so že prestopile bolgarsko ozemlje. Carigrad, 19. oktobra. Naskok črnogorskih čet pod generalom Vukotičem na Gusinje in Plave se je popolnoma ponesrečil. Črnogorci so imeli 400 ubitih in ranjenih. Carigrad, 19. oktobra. Trdnjava Taraboš pred Skadrom je še vedno v turških rokah. Turki so dosedai zmagovito odbili vse črnogorske napade in prizadejali Črnogorcem velikanske izgube. GRŠKA ARMADA. Atene, 19. oktobra. Grk« so prekoračili pod poveljstvom prestolonaslednika Konstantina p-i Raksani in Belimi turško mejo. Mesto Elassona je padlo v grške roke brez vsakega odpora. Turške Sete prodirajo od Bitolja. Mo-nastir ptoti jugu in gredo Grkom nasproti. Atene, 19. oktobra Grško vojno brodovje odpluje jutri pred Dardanele, da prepreči prevoz turških vojakov iz Male Azije. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Lasi in tisk »Učiteljske tiskarne«. Pošljite naročnino, ako je še niste! Mali oglasi. Krojač išče dela kot štuk majster. Naslov pove »Prva anončna pisarna«. Šivilja in vajenka se takoj sprejme. Kon-gresni trg 6. 11. nadstropje.________ Popolnoma renoviran glasovir s^ eno proda. Vpraša in ogleda se v Zg. Šiški si. 100. (Vila Pavšič) od 12.—2. ure. Gospodična se sprejme na hrano iu stano-vanje. Kje pove Prva anončna pisarna. Dijak se sprejme na hrano in stanovanje. Kje pove Prva anončna pisarna. 719—3 Meblovana mesečna soba s posebnim vhodom se odda. Kongresni trg 13, II. nadstropje. 720-3. Posebna specialiteta likerja se dobi v vseh boljših lokalih ter tam, kjer so razvidni dotični plakati, ali pa direktno pri Lovro Šebeniku v pri Ljubljani. — ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna ‘250 M. ROSNBR Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“. Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesta44 Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela. Meblovano sobo išče uradnik. — Naznanila se prosi s primerno ceno na inseratni od-; : : delek tega lista. : : : Josip Pogačnik, krojaški mojster v Radovljici na Gorenjskem sprejme za velika dela. — Vstop takoj. Pozor! V bližini Ljubljane se odda dobro vpeljana sedlarska obrt z vsem orodjem po jako nizki ceni. — Naslov pove Prva anončna pisarna. Med5kg8K zajamčen, pristen trčan, čebeljni razpošilja JOSIP NOVAK Notranje Gorice p. Brezovica prt Ljubljani. ^ Brez lioiiTairenee! Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov <1®* mačcga izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Najnižje cene. mčcm Štampilje vaeh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Cern? graver In IzdelovatelJ kavčukovih Stamplllj. Ljubljana, suh trg st. m. Ceniki fr rti ko. Mazilo za lase napravi gospa Ana Križaj v Spod. Šiftlii pri Ljubljani. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K- Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica. 1 Specialna trgovina____ finih ročnih del TONI JAGER v Ljubljani, Zidovska ulica 5. Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. «1111 HIIIIII llltlllMIIMIIIIMIMIIIIIIIIflMIIIItllll iiiiiiniimiii' 4 KLOBUKI moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno : Minka Horvat Ljubljana, Stari trg št. 21. : Popravila točno in najceneje. : Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-]jenega2K; boljSega '2'40 K; prima polbelega 2-80K, j belega ,4 K; helija puhastega 5-10 K; velefinega sneinobelega, puljenega, HRtOl6-40 K, 8 K; puha sivega Berus _ 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puli 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje Cega^moTeS.beSa ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Sirolca, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4-50 K 5-20 K, 5-70 K, spodnja fernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 16 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K. HazpoSilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis In franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. M_____________________________________________________ »A JULIJA ŠTOR Lfnbgana w ^ ^ ^ ^ Prešernova ulica št«*. S. največja zaloga moških, damskih In otroških čevljev, čevljev za lawn-tennls in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. ti Samo po K 4*- __ več sto pelerin s kapucami ali pa otročje oblekce (kostumi), ——v ------------------------ = QQniA I/ ____ daljše pelerine ali pa kamgarnaste hlače OdlllU pu IV U za g0Sp0de. = _= najdaljše pelerine ali pa moderno izdelane obleke za gospode. ........... Samo po K 8*- V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke. „Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. J Paul Šimenc preje Jakob Šimenc umetni in trgovski vrtnar Gradišče št. 12. Priporoča svojo veliko zalogo svežih vencev in šopkov, kakor tudi vse vrste rastlin za dekoracije v sobah, salonih in na grobeh. Zunanja naročila se sprejemajo točno in najceneje. Za kratek čas železnica v podobi osmice (drčalnica). Odprto je od danes naprej. Restavracija »Zlatorog poleg »Narodne kavarne46 Gosposka ulica. Slavnemu občinstvu in rodoljubom z dežele vljudno naznanjava, da sva otvorila novo, moderno, elegantno restavracijo. —Točilo se bode: pristno vino iz graščine Dornave, dolenjsko s spoštovanjem in bizeljsko ter budjeviško pivo. Skrbelo se . .. bode tudi vedno za dobro kuhinjo. :: rran 111 Marija KrapeŠ. U ■■■■■■■■■■ AvstrB-IfflerlliBSta Zaradi prevelike zaloge blaga, razprodajam 15°j0 ceneje, vse kar je v moji trgovini. Za obilen obisk se priporoča *v- Hij -u-Tolj Pod Trančo — Jurčičev trg štev. 3. Viktorija Strniša, ©(g) (g) ©, Tvrdka Billna&KaSChnasl.Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, Mtf-v ^ l v ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov, ljkakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove, • ^ ^ * ravnodržalec Itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh vrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna Ljubljana, Zidovska Ul. O in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. »34 ISorLfelccaaslca, trgoviEta MAČEK & KS, LJUBLJANA založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožeta cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke. UST euročila, pc meri se iz vrše točno lzi so Ji dno, —— Strogo realna postrežba. Najnižje cene. Začetek et> O. url zvečer. Kavarna »Central" Danes in vsak dan predstava priljubljenega na novo pridobljenega :::::::::::::::::: glasbenega in- strumentalnega in humorističnega kabareta. s sP°^ovanjt>ni Štefan Miholič. kavarnar. Začetek «b O. tiri »večer. r z Ljubljana, Pred škofijo 21, II. nadstropje, zraven rotovža. Velecenjenim damam se vljudno priporoča modni salon za damske klobuke Alojzija Vivod - Mozetič. Sprejemajo se vsa popravila. C I jnhijan«, Pred škofijo 21, 11. nadstropje, zraven rotovža, Moderne ko za dame - kakor otrOČje garniture, mufi in ovratnice, __t—Sf ----------- kozuhovinaste čepice, ovratnice in rokavice za gospode v obilni in poljubni ceni v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glav tič pošte. L