Proii monopoliziranfo sadne frgovine. Časopisne vesti o ustanovitvi centralne organizacije za izvoz sadja iz Jugoslavije so vznemirile tudi naše Ijudstvo. Radi tega je bila na občnem zboru Kmetijske družbe, podružnice Jarenirra, dne 19. jun. sprejeta naslednja resolucija: Slovenske gorice stoje letos pred obilno sadno letino. Kakor je znano, sta vino in sadje glavna pridclka tukajšnjega kmetovalca. Kcr pa je izkupičck vina vsled padca ccn tako malenkosten, da že daleko ne krije niti pridelovalnih stroškov producenta, mu preostaja še edino upanje, da ga dobra sadna letina reši pojolnega obubožanja. Zadnje sadne letine 1928 in 1930 so bile samo zato tako dobre za kmeta, ker je bilo kupcev iz inozemstva vcdno v tolikem številu (jabolko iz našega kraja pa je kakor že znano posebno čis.ano), da smo v svobodni trgovini prodajali naše sadje po najvišjih cenah. Samo v slobodni trgovini sc dobi polna cena za dobro blago, a producent dobi najvišjo ceno le tedaj, kadar direktno prodaja inozemskemu kupcu. Medtem so že leta 1931 nastale marsikatere ovire vsled nekaterih novih odredb, in še posebno z ustanovljanjem komisij, l_c je vendar le jasno, da mora biti meiodajen za uporabo kakovosti sadja samo kupec, a ne razne komisije. Kupec kupuje sadje t~i.šno kakoršnega potrebuje, in v kakšne namene ga potrebuje, le samo zato, ker še leta 1930 raznih omejitev ni bilo, je mogel kmet iz Slove;.skih goric lahko prodati zadnjo jabolko (celo lesnike), med tem ko danes, ker so itak že vslecl vsesplošne gospodarske krize cene v vsem k_netijskem obratovanju padle daleko pod najnižje, grozi nam še, da so z eno novo centralno organizacijo čali celo monopolizacijo, l.atere stroške bi itak v celoti plačal pi'oducent, odvzame še ta zadnji njegov up, zaradi tega protestiramo proti vsakemu ustanovljanju kakoršnekoli nove organizacije ali centralizacije, še manj pa privilegiranju (monopoliziranju) tudi kakšne javnc organizacije ali di ui.be, in odločno zahtevamo, da se omogoča svobodna trgovina s sadjem. Vsled zad.jih deviznih omejitev leže na vezanih dinarskih računih pri bankah, posojilnicah in Narodni banki visoki inilijoi-i inozemske imovir.e, katera bi se morala izjcmno za izvoz sadja staviti na svobodno razpolago. Na ta način bi sami inozemci, da pridejo do svojih denarnih sredstev, pospešili kupovanje sadja v Jugoslaviji. S tem bi se dvignila cena sadja in dohodek producenta bi bil vsaj normalen, a Narodna banka bi si na ta način olajšala izvršitev upnihobveznosti napram inozemstvu v devizah, a vse to brez kakoršnekoli škode na vi-ednosti dcnarja. Smetijska podružnica Jarenina. Bafiovinshe odiocfec o finofocilt. Ban dravske banovine je na podlagi paragrafa 437 od3tavek 2 zakona o obrtih predpisal dne 27. junija naredbo o izdajanju pooblastil za točenje vina lastnega pridelka — vinotoč pod vejo —. Naredba je stopila v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu dravske banovine«, torej dne 9. julija t. I. Naredba se glasi: § 1. Pooblastila za točenje vina lastnega pridelka se smejo izdajati samo vinogradnikom, ki izpo.njujejo pogoje § 179 obrtnega zakona ter so vredni zaupanja in zanesljivi. Pooblastila se izdajajo samo vinogradnikom, ki s6 preživljajo pretežno iz donosov vinograda, ki jim je vinogradništvo glavni poklic in ne gojijo šmarnice. Takega pooblastila pa ne more dobiti oni vinogradnik, ki premore yeč kot 3 ha vino1-: grada. § 2. Vino lastnega pridelka se sme točiti samo v krajih, kjer je bilo to doslej dovo-: ljeno, to pa v občini, v kateri se je vino pridelalo. V mestih, trgih, zdraviliš-ih in leto-: viščih toeenje ni dovoljeno. § 3. Pooblastila za vinotoče pod vejo izdajajo pristojna občna upravna oblastva I. stopnje po zaslišanju gostilničarske družbe. Prošnji za pooblastilo je priložiti potrdilo občine, da prosilec izpolnjuje pogoje te naredbe. Vinotoč se sme dovoliti za največ tri mesece v letu. § 4. Če se točenje vrši v lastnikovili prostorih, mora lastnik skrbeti za čistost in za zdravstveno ureditev prostorov in opreme in za potrebni red, mir in varnost. Če pa se točenje vrši na prostem, je skrbeti, da kraj ne povzroča javnega zgražanja, ne ovira javnega prometa, ni v bližini šole, bolnišnice ali cerkve, in je zdravstveno primeren; tudi na prostem mora skrbeti lastnik za čistost in zdravstveno ureditev opreme ter za red, mir in varnost. V vinotočih pod vejo je lastniku prepovedano dovo]jevati igre, godbo ali ples, dolžan je tudi zabraniti vsakoršno razuzdanost. — Osebam pod 18 leti starosti ali notoričnim pijancem se ne sme postreči s pijačo. V vinotoču se sme postreči samo z vinom lastnega pridelka. § 5. Vinotoči lastnega pridelka smejo obratovati le do 20. ure. § 6. Izjeme od določil te naredbe sme d' ¦ voliti ban v posameznih primerih. § 7. Izdano pooblastilo se sme takoj preklicati, če se pojavijo kake nerednosti, da lastnik ni več vreden zaupanja in ni zanesljiv. § 8. Prekrški te naredbe se kaznujejo po določilih § 397 obrtnega zakona. Po tem določilu se kaznujejo tudi oni, ki bi na drobno točili vino brez pooblastila, ali pa bi ga prekoračili. Edo mora prijaviti prodajo vina radi občinske trošarine? Kmetijska podružnica Sv. Bolfenk pri Središču nam je poslala v prepisu dopis Kmetijske družbe v Ljubljani, ki nam pojasnjuje, kedo mora prijaviti prodajo vina radi občinske trošarinc. Dopis se glasi: Načelništvu podružnice Kmetijske družbe Sv. Bollenk pii Sretlišču. Na Vaš dopis cd 11. 6. 1932 štev. 51 glede občinske tiošarinc na vino se je družba obrnila na dravsko linanuno direkcijo za pojasnilo in prejela naslednji odgovor: »Na Vašo vlogo v zadevi pobiranja občiaske trošarine na vino se Vam sporoča, da je v smislu trošarinskih predpisov dolžan plačati občinsko trošarino na vinc prejemn i k v i n a, ki prejema vino bodisi v lastno potroSnjo; bodisi radi prodaje na drobno. Nikakor pa ne piača občinske trošaiine prodajalec vina in tudi ne, če ga prodaja kot prcducent v smislu čl. 72 t. i_ prip. 3. troš. zakona v količinah po 3, oziroma 10 Iitrov in več. Vinske trgove., ki prodajajo vino na debelo, pa lahko banska uprava oprosti p.-.ila občinske trošarinc in v teh slučajih plača trošarino kupec vina, čim ga pripclje v svojo občino.« Iz iega odloka fmančne direkcije Vam bo dovolj jasno, da producent, ki prodaja vino od 5 litrov naprej, ni podvržen absolutno nikaki trošarini. Kmetijska družba v Ljubljani. Predsednik: Detela 1. r. Ravnatelj: Ing. R. Lah L r. ,_ Iz tsga dopisa Kmetijske družbe j,s jasno razvidno, da ^ roducentu-viuogradniku ni treba prijaviti prodaje vina. Tudi prodaje vlna od 5 litrov naprej ni treba prijaviti producentu-vinogradniku; je to v vsakem slučaju zadeva 1 upca-prejemnika vina. Ali v Mariboru sploh ne bomo doživeli sadne razstave? Vsako leto čitamo, kako pridno prirejajo razne kme-. tijske podružnice lepo urejene in dobro obiskane sadne razstave, da bi privabili kupce od blizu in iz inozemstva — le ob_nejni Maribor, ki je središče sadne trgovinc, v tem oziru spi. Letos, ko se obeta obilna in izborna sadna letina, bi pač že bil čas, da bi se tudi mariborski sadni strokovnjaki vzdramili in pri /oščili Slovenskim goricam, Hd imajo najboljše sadne vrste, večjo sadno razstavo, ki bi privabila predvsem inozemske kupce. Počitek je bil dovolj dolg, razstavnih prostorov ima Maribor več nego preveč. Kmetijska podružnica za Maribor ter okoliš in banovinska vinarska in sadjarska šola se letos morata zganiti, da pride do sadne razstave v Mariboru, kar je nujna potreba za naše Slovenske gorice. Opozarjamo na to prepotrebno prireditev pravočasno, da pozneje ne bo kakih izgovorov. Jubilej šampanjca. Kljub splošni gospodarski krizi, ki tlači celi svet, so slavili zadnje dni na Francoskem z velikimi svečanostmi jubilej šampanjca. Gre namreč za francoskega šampanjca, katerega pozna pretežna večina samo po imenu, ki pa je igral in še igra danes zelo važno ulogo pri bogataših. Minulo je baš 250 let, ko je iznašcl p. Dom-Perignon, kletar samostana Hautvilliers V Šampanji na Francoskem, sredstvo, s pomočjo katerega se da ohraniti vino omenjehe pokrajine v šumečem in penečem se stanju. Šampanjec ali sekt se je razširil iz Francije po celem svetu. Glede izvoza šampanjca pride prav v poštev le Francija, iki je izkupila za to pijačo že težke milijarde. Jubilej šampanjca so posebno slovesno slavili v glavnem mestu Šampanje v Reimsu. Znamenito je dejstvo, da je poslal slavnostnemu odboru v Reims brzojavko tudi ameriški poslanik iz Pariza kot zastopnik države, v kateri je prepovedana prodaja opojnih pijač. Amerikanec je v brzojavki hvalil prednosti šampanjca, in je ta telegram nekaka uradna izjava amerikanskega dostojanstvonika proti alkoholni prepovedi. Sprejemni pogoji za banovinsko kmetijsko šolo v Št. Jurju ob južai žel. Novo šolsko leto 1932-33 se začne dne 10. oktobra 1932 in traja polnih 12 meseeev. Sedaj veljavni pogoji za spre.jem so: 1. Sprejme se 30 do 35'prosilcev in sieer v prvi vrsti kmetske sinove, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetijah. 2. Prosilci morajo biti telesno in duševno popolnoma zdravi, od 16 do-20 let stari ter se le izjemoma sprejme tudi starejše, ako se predvideva posebna marljivost in discipliniranost. 3. Prosilci morajo dovršiti vsaj štiri razrede, oziroma oddelke osnovne šole s pozitivnim uspehom. 4. Mesečna oskrbovalnina znaša 400 Din. Potrebnejšim dovoljuje banska uprava delne štipendije. Te dovoljujejo tudi sreski kmetijski odbori in posamezne podeželske posojilnice, zato naj se prosilci pravofasno obrnejo s prošnjo na te. 5. Prosilci naj predlagajo prošnje za sprejem v prvi vrsti potom sreskih- kmetijskih referentov zato, da pridejo po možnosti prosilci iz vseh srezov, tako tudi iz krajev, kjei- ni absolventov. Sreski kmetijski referent tudi lažje predlaga pravilnejše prosilce za banovinsko podporo in podporo sreskega kmetijskega odbora. Gojenci, ki bi vstopili po absolviranju v kako drugo službo, morajo tako banovini kakor sreskim kmeti.jskim odborom povrniti prejete štipendije. 6. Lastnoročno spisano prošnjo je vložiti direktno ali potom sreskega načelstva najkasneje do konca meseca avgusta na upravo zavoda. V prošnji je treba navesti velikost posestva ter priložiti krstni list, domovnico, zadnje šol« sko spričevalo, nravstveno spričevalo in obvezo staršev, da bodo krili stroške. Oni, ki prosijo za banovinsko ali za drugo štipendn jo, pa morajo priložiti tudi ubožno spričevalo, aziroma premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev in obvezo staršev, da ostane sin doma. Zavod ima v prvi vrsti živinorejsko-poljedelski značaj, zato je primerei. za kmetske sinove iz živinorejskih krajev ba^ novine. Vse korporacije, zlasti u.iteljstvo, sa naproša, da opozore primerne fante na le-ta razpis, posebno v krajih, kjer je še malo absolventov. O sprejemu se obveste prosilci piameno.