POSEBNA IZDAJA
DELO
'\	GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE STO
ffovljena izdaja leto IV. št. 203_Trst, 30. septembra 1952 _Cena ž lir
STALIŠČE KPI 0 TRSTU
intervjuju tov. Togliattija listu "Humanité"
Tovariš Paimiro Togliatti je podal listu lumanité" naslednji intervju :
VPRAŠANJE : Želeli bi s točnostjo poznati, kšno je stališče italijanskih komunistov o laškem vprašanju.
ODGOVOR: Stališče italijanskih komuni-‘V o tržaškem vprašanja je zelo preprosto jasno. Zahtevamo uveljavitev mirovne po-<lbe z Italijo, ki so jo odobrile italijanska jugoslovanska vlada ter vse ostale zainte-*irane vlade.
VPRAŠANJE : Kakšno korist predstavlja ‘vašem mnenju ta rešitev?
: ODGOVOR: Predvsem bi se celotno Trža-11 ozemlje združilo in bi izginila absurdna ( ilegalna razdelitev v cono A in cono B, va pod upravo in zasedbo Anglo-amerikan-i b druga pa Tita. Prebivalstvo te pokrajine končno imelo možnost, ki je danes nima, se samo vlada. To bi bilo velike važnosti Usi za sedanjost kakor tudi za bodočnost, 'ttčno bi Trst s svojim ozemljem prenehal * Vojaško oporišče ameriških imperialistov Jugoslavije. To dejstvo bi pripomoglo k širjenju mednarodnega in vojaškega polo-b v vsej Evropi.
^PRAŠANJE : Ali so italijanski komunisti 'ho imeli to stališče?
'OGOVOR : V preteklosti, predno je kon-
čala vojna in po zaključku vojne, smo poskušali, da bi našli linijo sporazuma z voditelji Komunistične partije Jugoslavije. Toda ni nam uspelo, ker so slednji zahtevali, naj bi mi sprejeli njihove zahteve, ki so bile proti nacionalnim pravicam italijanskega prebivalstva in Italije. Naše stališče je bilo, da je italijanski narod s svojo široko in požrtvovalno udeležbo v osvobodilni vojni opral madež fašističnih zločinov in da je treba spoštovati njegove nacionalne pravice. Zaradi tega našega stališča so nas jugoslovanski voditelji ostro napadali in obrekovali.
VPRAŠANJE: Torej ni bilo nikdar sporazuma med temi voditelji in italijanskimi komunisti?
ODGOVOR : Bil je stik med Titom in Togliattijem 1946, o katerem je morda umestno dati danes nekaj naknadnih informacij. Ta stik je bil v bistvu posledica akcije, ki jo je vršil v Parizu avgusta 1946 sam Togliatti, ki je skušal prepričati Jugoslovane o umestnosti, da priznajo italijanske nacionalne pravice in da bi prišli komunisti obeh dežel do skupnega stališča. Kmalu nato je eden izmed vidnih voditeljev jugoslovanske diplomacije sporočil nekemu predstavniku naše Partije, da je stvar mogoča. Jugoslovanski voditelji so bili na podlagi tega sporočila pripravljeni

priznati italijansko suverenost nad Svobodnim tržaškim ozemljem pod edinim pogojem, da bi ozemlje dobilo avtonomni režim, enak režimu v drugih italijanskih pokrajinah.
VPRAŠANJE: To pa ni bil izid razgovorov med Titom in Togliattijem.
ODGOVOR: Res je. Tito je takrat priznal ilalijanstvo Trsta, kar je bil korak naprej. Toda predložen je bil pogoj za odstopilev Gorice. Ta pogoj je popolnoma spremenil stvari ter ponovno izključil možnost sporazuma, čeprav je bil predložen na način, ki ni izključeval nadaljnjih pogajanj. Do teh pa ni prišlo zaradi odpora, ki so ga sprožili v Italiji demokristjani, kateri so imeli interes, da ne pride do nobenih pogajanj. Zdi se mi jasno, da je prišlo v dobi med prvim predlogom, ki so ga postavili Jugoslovani, in srečanjem s Titom v Beogradu, do učinkovite intervencije tistih agentov angleškega in ame.
Vsi tovariši
riškega imperializma, katerih vpliv v ju^
slovanskem vodstvu se je pozneje pokaži;
<* 11
tako jasen in odločilen.	I*
VPRAŠANJE: Kako se bo pa sedaj reši,i vprašanje?	1
ODGOVOR: Ameriški in angleški impj rialisti dajejo obljube obema strankam! Dozdeva pa se mi, da imajo interes, da S vprašanje dejansko ne reši. Hočejo, da Tri obvisi med Italijo in Jugoslavijo na tak n» cin, da jim dopušča izsiljevanje obeh via1 teh dežel zato, da si ju s tem držijo obe n» vezani. Situacija bo torej še nadalje osti ter nevarna in svetovno javno mnenje, 1 ljubi mir, bi moralo zahtevati skupno z nait enostavno in preprosto izvedbo mirovne p1 godbe. To bi bilo danes najhitrejše in naj učinkovitejše sredstvo za to, da pride v coni do pomiritve, to je do koraka napi® k miru.
naj berejo, preučijo, razširijo in upoznajo druge ljudi z vsebino tega razgovora
Odgovorni urednik : RUDOLF BLAŽIČ (BIAGI) - Založništvo «Dela» - Tiska tip. T. S. RIVA - Dovoljenje
j