PoMnt arad MM Cetovet — Ver)ag:po*!am! MM K)agan!nrt nhnja a Catovca — Enchotnungsort Ktagontad Poaamasn) hvod S.S! St)., mesečna naročntna ! HHngov P. b. b. Letnik XXVili. Ce!ovec, petek, 19. oktober 1973 Štev. 43 (1630) ZDRUŽtMO SE V BORB! ZA NAŠE PRAVtCE! Vetičastna prostava obtetnice kmečkih puntov na Koroškem K!jub izredno siabemu vremenu :e (e minuto ne-deijo okoii 1500 ijudi odzvaio vabiiu Zveze sioven-^kih organizaci) na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev na skupno prosiavo 500- in 400-tetnice kmečkih puntov na Koroškem, tz vseh deiov južne Koroške :o prišti v Giobosnico ter napoiniii Veiiko dvorano in stranske prostore Šoštarjeve go-Miine. Na te) veiičastni prosiavi zrno se koroški Siovenci !bra!i z namenom, da se spomnimo zgodovinskega Pomena kmečkih uporov pred stoietji, hkrati pa ka-tor takrat naši predniki manifestiramo trdno povezanost in odiočno voi)o vseh naših ijudi od Ziije preko Roča do Podjune v borbi za do:ego pravic, kt nam Sredo. Prireditve so se udeiežiii tud! visoki predstavniki faličnega naroda — jugosiovanski genera!ni konzu! ^ Ceiovcu Bo)an Lubej, podpredsednik repubtiške konference SZDL Siovenije Zoran Poiič, predsednik odbora za prosiavo 500-ietnice kmečkih uporov na Siovenskem Tone Fajfar ter predsednik komidje za "rednarodne zveze in manjšinska vprašanja pri SZDL Jože Hartman. Prav tako pa je dvorni svetnik dr. Joško Tizchier uvodoma pozebe) pozdravit tudi de-žeinega pozianca Hanzija Ogriza, zastopnike lizka, radia in teievizije ter vze pripadnike večinzkega naroda, ki zo z zvojo udeiežbo manifesiirai! zoiidarnozt z bojem koroških Siovencev. Poieg govorov (ki jih objovtjamo na pozebnem meztu) je spored proziave obzega! pezter kuiturno-prozvetni prizpevek, ki zo ga izvaja!) pevzki zbor! obeh prozvetnth organizacij koroških Siovencev pod vodztvom Vaientina Hartmana, Jožko Kovačiča, dr. Antona Feiniga in Viadimirja Prušnika; Ferdi Kuinik je recitira! pezem o Matiji Gubcu, giazben! okvir prireditve pa je prizpevaia godba rudarjev iz Mežice pod vodztvom Edija Mavhiarja. Tudi navdušenje, z katerim zo biie zprejete ziazti pred ztoietji — tudi danez pripravijeno boriti ze za puntarzke in borbene partizanzke pezmi, je zgovorno pričaio, da je naše ijudztvo — kakor davni predniki obztoj in enakopravno živijenje na zvoji domači zemijL Pogted na dot adetoioncov nodetjttto pdfodttvo, k! oo napotnttt aottko dvorano )n erraneke prostora Zottarjava goatitna a Otobasnttt Vsitjeno ugotavljanje manjšine odkianjamo kot nesprejemtjiv u!timat .V naših šotah nič nismo slišali u tastni zgodovini. Spadamo k tako "Ttenovanim nezgodovinskim narodom, ki niso imeti iasine države in ^ prerodi so zato prezrli, da ima-tudi Slovenci svojo stavno zgodovino in revolucionarno pretektost. &a omenimo samo edinstveni zgodovinski primer demokratičnega Ustoličenja, ko je kmet odnosno delovni človek predajat oblast knezu stretjevatcev*. z izjavami predsednika koroške UVP, da se napoved vroče jeseni ni izpolnita. Prav tako pa se ne moremo strinjati z uvodničarjem gtasita vladajoče stranke v deželi, ki trdi, da vroče jeseni ni bito in to utemetjuje s tem, da tjudstvo baje ni nasedto provokacijam .militantnih slovenskih mazačev niti dite-tantnih atentatorjev niti pijanih raz- mu je le-tai zato morat obtjubiti bravice. Med najbotj junaške dobe Našega tjudstva pa spadajo kmečki Punti, ki so že pred 500 In 400 teti *druži!i naše prednike v borbi za staro pravdo.* Toko je na nedetjski stavnosti Paudorit predsednik Zveze stoven-skih organizacij dr. Franci Zwitter, k' je opozoril, da je takratni upor Predstavljal protest proti tedanjim 9ozpodarsk)im in družbenim razme-^m, ko je vtadajoča tevdatna gospoda ttačita detovnega čtoveka, 9a izkoriščala in mu odrekala tudi ^pisane pravice. .Zato koroški kmečki punti niso !e podoba daijne Pmtekiozti, ampak tudi ugovor pro-^ razmeram, v katerih še vedno ži-^tmo koroški Siovenci — ugovor Proti odrekanju pravic, ki nam Ssedo." V zadnjem času smo biti priča dogodkom, o katerih ne moremo P'ti ne smemo molčati, je naglasi) Predsednik ZSO. S strani nemških Pocionatistov napovedana .vroča t^sen* je rodila nevarne sadove. ^9to se nikakor ne moremo strinjati .Koroški Siovenci zrno zaprepa-ščeni nad tako mentaliteto in po!i-tiko: Siovenci, ki ze borijo z piza- njem paroi in napizov, zo militantni; protiziovenzki atentator)! pa dt-ietanti in nedolžni pijanci! Kaj bi ze moraio še zgoditi, do M biia nemški gozpodi jezen dovolj vročal Vse kaže, da obžalujejo, da diletantskim atentatorjem ni uspelo uničiti živtjenja koroških Siovencev in da pijanim razstreljevanem ni uspeto uiti in poskriti se, da bi tahko obdolžili za to dejanje koroške Sto-vence, ki jih je UVP-jevsko gtasito že vnaprej sumničilo v tej zmeri. Zato z ogorčenjem proteztiramo proti tej mentaiiteti, ki je kriva, da taki ziočinci in ziazti njihovi zvodniki in hujzkači v ozadju iahko naprej rovarijo v kainem. Toda igra z ognjem in razztreiivom je nevarna igra, ki kaj iahko šprožt požar, ki ga ni več možno pogasiti. Koroški Siovenci nikakor ne žeiimo nastanka novega nevarnega žarišča, ki )ih je v svetu že dovoij: žeiijo pa zi ga očitno tisti, ki jim je pre-maio vroče jeseni.* Toda to je razumljivo, je menil govornik, saj gre za staro mentatl-teto komaj minute dpbe. Razstreti-tev spomenika na Robežu, ki je spominjat na prvi spopad med koroškimi partizani in nemško SS-ov-sko vojsko, ne priča te o tem, da je na Koroškem še močno zakoreninjeno sovraštvo proti vsemu, kar je slovensko, marveč hkrati kaže tudi na zaskrbljujočo dejavnost šovinizma ter oživljenega tašlzma in neonacizma. Zato je razumtjlvo, da se nacionalistične sile tako trudijo, da bi to podlo dejanje prikazate kot dejanje nekaterih pijancev. To- Črpajmo pogum in odločnost iz zgleda naših puntarskih prednikov V imenu odbora za proslavo 500-letnice kmečkih uporov na Slovenskem je na proslavi spregovoril predsednik tega odbora Tone Fajfar, ki je naglasil: Pred 500 leti so koroški kmetje prvi na slovenskem ozemlju osnovali svojo puntarsko organizacijo Kmečko zvezo. Pred 500 leti je prav iz Koroške, iz teh vaših dolin, iz Ziljske in Dravske doline ter iz Podjune prišel klic na boj za stare kmečke pravice, na boj proti izžemanju takratnih fevdalcev, ki so neusmiljeno tlačili našega kmeta. Slovenci nismo imeli ne svojega plemstva, ne svojega viteštva, ne svojih fevdalcev. Imeli smole svoje tlačane in ti tlačani so v tistih temnih letih, ki so zapisana s črnimi črkami v zgodovini evropskih narodov, kot prvi v Evropi dvignili klic na upor in boj za najosnovnejše človeške pravice. Kot potomci tistih naših davnih prednikov, ki so začeli sredi Evrope boj za svoje osnovne pravice, ki so začeli novo razdobje evropske zgodovine, razdobje boja proti fevdalizmu in so s tem odprli vrata novega napredka takratnim evropskim ljudstvom, moramo danes prav iz teh gledanj črpati pogum in odločnost, da se tudi danes moramo boriti za svoje pravice, ki jih tudi danes ravno tako marsikje ogrožajo. Vaše izkušnje so najboljši dokaz za to, da ta boj Še ni končan, da še ni do kraja dobljen. Vi kot potomci teh davnih kmečkih puntarjev lahko črpate iz njihovega zgleda pobude za svojo odločnost, za svojo neuklonljivost in za zaupanje v zmago, ki bo prišla nekoč tudi za vse slovenske ljudi, kjerkoli živijo. Izročam vam pozdrave v imenu tistih, ki letos proslavljajo širom po slovenski domovini te slavne obletnice kmečkih uporov ter z veseljem ugotavljam, da ste se vi prav tako pridružili temu enotnemu slavju, ki ga z vso upravičenostjo vsi Slovenci s ponosom praznujemo prav v letošnjem letu. da ko slišimo hkrati zahtevo po prepovedi postavitve nadaijnjlh spomenikov partizanskim borcem za svobodo, potem je to že vse bo!) biizu resnici, da tiči za to zahtevo !e žeija izbrtsat) na koroški zemiji vse pomnike protifašistične borbe In borbe proti vellkonemškemu raj-hu, ki je vendar bi! cii) in težnja vseh Ideoiogov tako imenovanih obrambnih bojev, kakor sla lo brez vsakega sramu Izpovedala idola koroške nemške nacionalistične druščine dr. Hans Steinacher in dr. Martin Wutte. Steinacher In WuHe pa sta edina pristojna Interpreta obrambnih bojev in dogodkov leta 1920 tudi za današnje koroške zgodovinarje, kot je na primer dr. Wil-heim Neumann. .Ob zadnjih dogodkih je vsekakor potrebno, da na to opozorimo prav te dni, ko so nas sumničili nezvestobe do domovine samo zaradi tega, ker so se naši očetje poslužlii pravice priznati se k svojemu narodu. Brez dvoma je tudi v tej interpretaciji iskati vzroke, zakaj nacio-naiisti ne žeiijo spomenikov partizanske antifašistične borbe proti nacističnemu veiikonemškemu rajhu. Le preveč sta si podobni gtavi nacističnega časopisa ,Die Heimat rufll' in današnjega gtasita koroškega Heimatdiensto ,Rul der Heimat', kti je ob 50-lelnioi plebiscita zapisa), da na Koroškem ni prostora za dva naroda in da ne bo miru, dokler eden od obeh ne bo iztrebljen; katerega so pri tem misliti nemški nacionalisti, ni treba posebej poudarjati. Koroški Siovenci na vse lo ne spominjamo zaradi tega, da bi sejali sovraštvo med oba naroda, marveč zato, ker nova parola .Karnten deulsch, Irei und ungeleilt' še vedno ali spet zeio jasno vsebuje isto mentaliteto in zahtevo. Kaj sicer naj pomeni k stari paroli ,Karn-ten Irei und ungeleill' še beseda ,deutsch'? Državno-pravno giedano vendar iahko samo pomeni Koroška k Nemčiji — narodnostno politično fDd/je ž. strd?M) V četrtek 25. oktobra vsi v Ceiovec! DEMONSTRACiJA ZA PRAVtCE KOROŠKIH SLOVENCEV Bi Za izpoinitvev č!. 7! H Proti ugotavijanju manjšine! n Za prijate!jstvo med narodoma v dežeti! Zbiraiišče ob 17.30 uri pred glavno žeiezniško postajo V spominu na puntarske dni jeka! vstajenja in novega živijenja -Vsak čas Ima svoje prijeme, svoj način uveijavijanja zahtev. Eno pa nam na) bo skupno— puntarjem 16. stoieija in koroškim Siovencem današnjega dne: trdna vera v pravičnost, enakost in bratstvo. Puntarji so se boriti s primitivnim kmečkim orožjem in propadi); nam pa je močnejše in prodornejše orožje zapisana in mednarodno zajamčena pravica čiena 7' . Tako je poudarit na prosiavi v Giobosnici podpredsednik Narodnega sveta koroških Siovencev dr. Reginaid Vospernik, ki je najprej orisa) zgodovinsko mesto in pomen kmečkih uporov pred 400 in 500 ieti, nato pa spregovori) o današnji stvarnosti na Koroškem, ko se množijo hujskaški izpadi in ziočinski atentati proti siovenski narodnostni skupnosti. Potno odgovornost za zastrupijeno atmosfero na Koroškem — je nagtasii govornik — nosi tista miakužna miisetnost, ki prepušča stvari tako imenovanemu naravnemu razvoju, dialektičnemu razvoju nemškega naaionatizma, ki dopušča danes prikriti in do sedaj neprekticani heimatdienstovski poziv na genocid, jutri teptanje stovenske besede fin pojutrišnjem morda ie druge oblike nasilja. Najvplivnejša politična stranka na Koroškem, namreč Karntner Heimatdienst, sme nenehno podtikavati koroškim Stoven-cem izdajstvo domovine ter iredentistične težnje, da tako moralno upraviči svoje po-nemčevalne težnje. Toda z vso jasnostjo moramo pribiti, da koroški Slovenci nismo rušiti pred in med drugo svetovno vojno ne severnih avstrijskonemških in ne južnih avstrij-sko-jugoslovanskiih meja, marveč so to stopiti tisti, ki se jim danes usta cedijo od domovinske zvestobe. .Nacistična grozodejstva so nam še v presvežem spominu, da bi smeli nekdanji rjavosrajčniki in zagovorniki kacetov in množičnih nasilnih izseljevanj dajati nam, ki smo tu doma tisočletje in pol, iekoije o domovinski zvestobi. Koroški Slovenci smo in ostanemo lojalni avstrijski državljani in se k tej državi priznavamo kot integralni del avstrijskega prebivalstva^" Reči pa moramo, da nam razmere te lojalnosti ne krepijo, je ugotovil podpredsednik NSKS. Nenehni proces ponemčenja zajema vedno večje plasti ljudstva, kljub temu pa širijo nemško-nacionalnii bojevniki nesramno laž o slovenizaciji Koroške. To naj goji plamen tako imenovanega prastrahu, kajti domovina je baje nenehno v nevarnosti; ta plamen naj goji sovraštvo in razdvojenost med obema narodomo na Koroškem. Dr. Vospernik je zavrnil tudi zahteve po ugotavljanju manjšine in menil, da pri slovesnih zatrjevanjih o demokratičnosti takega ugotavljanja nikakor ne gre za prodor resnične demokracije. Najognjevitejši zagovorniki ugotavljanja so hkrati najodločnejši nasprotniki koroških Slovencev. ,2e to dejstvo zadostuje, da koroški Slovenci ne moremo pristati na ugotavljanje v katerikoli obliki, in bodisi v obliki jezikovnega štetja. Zato moramo biti hvaležni Traditionstragerju inž. Francu Staroucu, ki je pri desetooktobrski proslavi v celovškem Domu glasbe tako jezikovno štetje odklonil kot vprašljivo sredstvo. Ob-iastem pa naj to dejstvo odpre oči, da gni-io kompromisorstvo nikogor ne zadovolji, marveč privede tako nespodobno taktiranje samo do novih nasprotij. Vladi se odpira ob vsej odprti problematiki člena 7 samo ena pot: dosledna fin pravična ureditev vprašanja na podlagi zares širokogrudne osnove." Vindišarje je dr. Vospernik imenoval narod iz vražje kuhinje političnega oportunizma na Koroškem in menil, da služi le kot orodje nemško-nacionatnim krogom, ki pa to orodje v bistvu zaničujejo, kajti: sovražnik ljubi sicer odpadništvo, odpadnika pa zaničuje. Toda kako bi mogli zameriti po-someznemu asimitantu narodno-politični oportunizem, ko pa je vsa manjšinska politika strank zgrajena na oportunizmu. Zgodovina naše dežele je prežeta z razdvojenostjo, s sovraštvom, z zapostavljanjem. Pravljica o mirnem sožitju, ki da ga moti samo peščica ekstremistov na obeh straneh, je pač pravljica — staro in neresničnat Samo rešitev, ki bo spoštovala ozemlje, kjer so živeli in še žive Slovenci, je pravična rešitev. Dr. Vospernik je dejal, da danes slovenske Koroške v smislu stoodstotnega slovenskega prebivalstva ni več, obstaja pa strnjeno južnokoroško ozemlje, kjer žive Slovenci, avtohtoni in ponosni na svojo 1400-ietno preteklost. Govornik je menil, da bi koroški Slovenci mogli pristati na manjšinsko-politično ureditev člena 7, kakršno predlaga prof. dr. Veiter, ki je pritrdil iznašanjem koroških Slovencev v zvezi s teritorialnim principom in poudaril, da je ta princip možna podlaga za uresničitev člena 7, kot podlago za oris avtohtonega slovenskega in mešanega področja pa je po mednarodnih manj-šinsko-pravnfih normah treba vzetii narodnostno stanje iz leto 1900, kar bi pomenilo kontinuiteto treh generacij. Povsod tam bi imeli Stovenoi vse pravice, ki izvirajo iz člena 7. Prepričani smo — je dejal govornik — da bi bil to resen doprinos k pomiritvi v naši dežeii. Nihče si ne želi nestrpneje miru kot koroški Slovenci. Vendar pa ne smemo in ne moremo mirno gledati, če naj bi bil to pokopališki mir. Pravica do življenja v miru in enakopravnosti je osnovna pravica; njej se ne moremo in nočemo odpovedati. V svoji globoki in utemeljeni zaskrbljenosti pa ne bomo prezrli svetlih potez, ki obetajo našemu občestvu vendarle nadaljnji obstoj, je ugotovil podpredsednik NSKS, ki je naglasil, da niso tako redki tisti v koroškem in avstrijskem kulturno-političnem in gospodarskem življenju, ki so s srcem na naši strani. Posebej je opozoril na pot, ki jo po sinodi hodi na Koroškem katoliška cerkev ter izrazil željo, da bi se nova pot v cerkvenem življenju uveljavila tudi v ognju vsakdanje DNE 25. OKTOBRA V CELOVCU: prakse ter dajala zgled tudi izvencerkveni dejavnosti. Vsepovsod po svetu doživljajo narodnostne skupnosti renesanso svoje samozavesti. Skupaj z manjšinami nas spremlja zavest, da gre za pravično stvar, za uresničitev slovesno zapisane besede, je dejal dr. Vospernik. Kot zavedni Slovenci in zavedni Avstrijci smemo terjati uresničitev naših pravic, s tem pa sosedu v deželi ne želimo odvzeti Miti trohice njegovih pravic. .Oporo za to samozavest nam naj nudi tudi naša preteklost, naš kmečki upor," je svoja izvajanja zaključil predstavnik Narodnega sveta. .Čeprav je v spominu na težke puntarske dni mnogo grenkobe, je vendar v njem tudli kal vstajenja in novega življenja. Ponosni in verni Matija Gubec v nas naj ne zamre, tisti Gubec, ki pravi, da je pravica trda in svoboda sveta stvar, ki se je ne sme omadeževati. Mii, ki živimo v svobodi, prikrajšani sicer za nekatere bistvene narodne pravice, se moramo hvaležno spomniti žrtev naših kmečkih prednikov. Vztrajne in dosledne v našem prepričanju, trdne v naši zavesti, preudarne v naših dejanjih nas naj napravi današnji spomin. Bodimo prepričani, da nam bihče, noben Heimatdienst in nobena dina-mitska provokacija, ne more vzeti vere v lastno svetlejšo bodočnost, da noben veter političnega oportunizma ne more ugasiti ognja zvestobe in vere. Gubec je bil pobit z neštetimi svojimi kmeti, a njegove ideje so pozneje, mnogo pozneje obrodile sadove. Kajti ideja je močnejša od orožja." Demonstracija za pravice koroških Siovencev Na prosiavi v Giobasnici sta spregovorita tud) predstavnika Soiidarnosfnega komiteja za pravice koroških Siovencev, k) sta v siovenskem in nemškem jeziku orisaia namen in pomen akcij tega komiteja in še posebej opozorita na demonstracijo, ki jo komite pripravijo za četrtek 25. oktobra v Ceiovcu. Soiidarnostni komite za pravice koroških Siovencev je nastai na pobudo treh sioven-skih miadinskih organizacij ter povezuje danes 24 siovenskih in nemških organizacij in skupin. Predstavnika komiteja sta poudarita, da je mirno sožitje v dežeii možno ie na podiagi resnične enakopravnost), dokier pa čien 7 državne pogodbe n) v ceioti uresničen, ne more biti govora o mirnem in enakopravnem sožitju. Zato se komite zavzema za čimprejšnjo tn popotno izvedbo doiočii čiena 7. Hkrati pa komite odtočno odkianja vsakršno ugotavijanje manjšine kot podiage za izvajanje državne pogodbe ter poudarja, da bi ugotavijanje manjšine pod pogoj), ki so najkasneje od jeseni ionskega teta znan) tudi dosiej neobveščenim, ne pomeniio nič drugega kakor preštevanje tistih Siovencev, ki niso kionii) nacionaiističnemu pritisku. S tem bi ugotavijanje manjšin naknadno iegaiizirato nacionaiistični pritisk, hkrati pa zanesio nacionaino sovraštvo in prepir do zadnje vasi. S strani komiteja je bito na prosiavi prikazano, kako težko je na Koroškem vsakomur, ki se noče prikijučiti nemškonacionaiističnim krogom. Kot primer je bii naveden koroški siikar nemškega jezika, ki bi morai sodeiovati na mednarodni razstavi .intart" v Ljubijani, pa mu je biia udeiežba v zadnjem trenutku onemogočena, ker se je .drznii" kot umetnik opozoriti na resnico ianske .koroške jeseni", in drugi primer nameravana razstava o sodobnih probiemih koroških Siovencev, pa jo je prepovedat ceiovški župan. Kijub vsemu pa je tudi med nemško govorečimi sodežeiani vedno več tistih, ki nočejo več siediti nacionaiističnim zvodnikom ter poudarjajo, da čien 7 ni ie pravica koroških Siovencev, marveč zadeva in pravica vseh prebivaicev Koroške in Avstrije. Na demonstraciji v Ceiovcu dne 25. oktobra bomo siovensko in nemško govoreči dežeiani skupno demonstrirati * ZA iZPOLNiTEV ČLENA 7 DRŽAVNE POGODBE, ker Avstrija še vedno ni izpoi-niia svojih sprejetih in podpisanih obveznosti do stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Nemškonacionaiistične in neofašistične siie se upirajo še tako ozki interpretaciji doiočii čiena 7, viada in eksekutiva pa jim popuščata. Zahtevamo od viade takojšnjo in popotno reaiizacijo vseh obveznosti. Zahtevamo preprečitev nemškonaciona-iističnega terorja. * PROT! VSAKRŠNEMU UGOTAVLJAN1U MANšŠiNE, ker je vsakršno preštevanje odveč in samo po sebi ie nov napad na siovensko narodnostno skupnost. Na taki podiagi ni rešitve manjšinskega vprašanja in je prizadeti ne bomo priznaii nikoii in nikdar. Zahtevamo izvedbo čiena 7 na teritoriainem načeiu. * ZA PRMATEUSTVO MED NAROD!, ker verujemo v možnost prijateijskega so-deiovanja med narodoma na Koroškem. Vendar je to mogoče edinoie na podiagi popotne enakopravnosti obeh narodnostnih skupin, obeh jezikov in kuitur na vseh področjih javnega živijenja. Kajti: ijudstvo, ki drugim krati pravice in jih ttači, tudi samo ne more biti svobodno. post noKKD sveru KAiRO. — Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje z vso grozljivostjo ter dnevno zahteva človeške žrtve na obeh straneh. Posebno velike pa so materialne izgube, saj cenijo, da je bilo na obeh straneh uničenih že na stotine in celo tisoče tankov in letal-Ravno te izgube pa so tudi vzrok, da se obe velesili — Amerika in Sovjetska zveza — vedno bolj vključujeta v spopad s tem, da skrbita za dobavo novega orožja in vojaške opreme. Pri tem zlasti ameriška pomoč Izraelu zavzema velikanski obseg, saj poročevalci navajajo, da prispe vsako nu-nuto novo ameriško letalo v Izrael. Glede te pomoči je seveda treba razlikovati eno: arabske dežele se s pomočjo Sovjetske zveze borijo za osvoboditev svojega po izraelskih četah zasedenega ozemlja, Amerika pa nudi Izraelu pomoč v njengovi napadalni vojni-Medtem sta obe bojujoči se strani spregovorili tudi o pogojih za morebitno premir* je. Egiptovski predsednik Sadat je dejal, da bi bile arabske dežele takoj pripravljene prenehati s sovražnostmi, čim bi Izraelske čete zapustile arabska ozemlja. Predsednica izraelske vlade Meir pa je nasprotno izjavila, da je treba arabskim deželam najprej prizadejati vojaški poraz in šele potem b' bilo mogoče govoriti o premirju. V teh iz-* javah se vsekakor dovolj jasno zrcali, kako ena in druga stran gledata na spor in pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni, da končata vojno. OSLO. — Odbor za podelitev Nobelove nagrade za mir je sporočil, da bosta letošnjo nagrado za mir prejela ameriški zunanji minister Henry Kissinger in član polh* biroja severnovietnamske delavske partije Le Duc Tho. Nagrajena sta bila za zasluge, ki sta jih imela pri pogajanjih za prekinitev sovražnosti v Vietnamu. SANTiAGO. — Profašistični vojaški re* žim v Čilu nadaljuje z nasiljem nad vsem, kar je demokratičnega in naprednega v državi. Medtem je razmere v Čilu preiskala tudi skupina mednarodnih sodnikov, ki je sporočila, da so odkrili primere množičnih ^ usmrtitev in mučenja jetnikov. General**' tajnik mednarodnega združenja katoliških pravnikov je posebej navedel, da je vojaška hunta pobijala jetnike, o katerih je pozneje objavila, da so jih ustrelili na begu. Jetnike so pretepali, jim na koži ugašali cigaretne ogorke in jih mučili z električnim tokom in vodo. STRUKOVCi. — Za 250-letnico rojstva Štefana Kuzmiča, največjega prekmurskega protestantskega pisca in prosvetno kultur* nega buditelja je bila v Strukovcih v Prekmurju velika slavnost, na kateri je govoru podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ dr. Anton Vratuša. V svojem govoru se je dotaknil tudi sosedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo ter poudaril, da ^ Jugoslaviji ne morejo biti brezbrižni, kake se uresničuje člen 7 avstrijske državne p°i godbe, „saj je naša pravica, da kot njen* sopodpisniki spremljamo njeno izpolnjevanje". RiM. — Strokovna organizacija za prc* hrano in kmetijstvo (FAO) je po končane**! zasedanju v Rimu objavila, da so se obrnn' na države, naj prispevajo živila v vrednosti 450 milijonov dolarjev, kar pa še vedn" ne bo dovolj za potrebe v letu 1975 *!! 1976. Predsednik FAO je dejal, da žara*** zvišanja svetovnih cen ne bodo mogli kupiti toliko živil, kot bi jih potrebovali ^ uresničitev svojega programa. BAKU. — Na 24. mednarodnem vesolj' skem kongresu v glavnem mestu Azerbajdžana je profesor Sergej Mandelštam napovedal, da namerava Sovjetska zveza v pr*' hodnjih letih izstreliti vrsto sondažnih raket in orbitalnih postaj, ki bodo proučevale sončne erupcije in razne pojave **U tem planetu. Te izstrelitve v času, ko bo sonce najbolj aktivno, bodo v okviru nacionalnega programa osvajanja vesolja in programa „interkozmosa", pri katerem sodelujejo vzhodnoevropske države. WASHiNGTON. — Ameriški podpredsednik Agnevv je odstopil, ker je bil obdolžen raznih davčnih malverzacij. Predsedn'** Nixon je za novega podpredsednika imenoval 60-letnega republikanskega voditdr predstavniškega doma ameriškega kongresa Geralda Forda. SOFiJA. — Predsednik državnega sve*^ LR Bolgarije Todor Živkov je predal ?o progi umorjenega čilskega predseduj Allendeja Dimitrovo nagrado, s katero ! bil odlikovan za veliko družbeno in pol* tično dejavnost ter za aktivno udeležbo boju za mir, demokracijo in socialni **u predek. MUNCHEN. — Na tradicionalni oktob*^ ski ljudski slavnosti v Miinchenu so le*" dosegli nove rekorde v požrešnosti. Obisku valci so popili 4,4 milijona vrčkov piva * pospravili skoraj 550.000 pečenih pišČa** cev. Manj kot lani pa so ugotovili ruk imenovanih lovcev na spominke, saj je b** ukradenih „samo" 100.000 vrčkov. Veličastna proslava 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora Pod pokroviteljstvom predsednika Tito je bila zadnjo nedeljo v Do-nji Stubici na Hrvaškem veličastna proslava 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora. Slavnosti so se udeležili najvišjti predstavniki Slovenije in Hrvaške ter zastopniki iz ostalih jugoslovanskih republik, navzoča pa je bila tudi delegacija gradiščanskih Hrvatov, k)i jo je predsednik Tito po proslavi se posebej sprejel. V okviru proslave je predsednik Tito odkril spomenik Matiji Gubcu, delo znanega hrvaškega kiparja Antuna Augustinoiča. Ob tej priložnosti je poudaril, da .ideale, za katere je junaško umrl Matija Gubec in za katere so žrtvovali svoja življenja mnogi sinovi naših narodov, ideale osvoboditve kmeta in osvoboditve človeka nasploh, uresničujemo v naši družbi že tri desetletja". Rezultati, ki so jih pri tem dosegli, so spremeniti podobo Jugoslavije, je dejal predsednik Ti- to. Ta preobrazba pa je toliko pomembnejša, ker so morali izkoreniniti globoke sledove preteklosti in se nenehno soočiti s problemi, ki so še posebej izvirali iz zapletenih mednarodnih političnih 'in gospodarskih odnosov. Kmečki punt ni bil navaden upor in se morda v samem izrazu skriva določena zgodovinska krivica, je naglasil predsednik Tito. Pravzaprav je šlo za socialno revolucijo, kii je imela tudi širši odmev v Evropi, revolucijo z določenimi cilji in programom, s težnjami, da bi porušili vso tevdalno ureditev in ustvarili državo, v kateri bodo ljudstvo, kmetje, dobiti svoje pravice in v kateri ne bo več izkoriščevalcev in izkoriščanih. TRtBUNA BRALCEV — TRiBUNA BRALCEV — TRtBUNA BR^ K!age potitischer Natur! SoMdamost manjšin Predstavniki madžarske In italijanske narodnosti v SR Sloveniji so na skupnem posvetovanju razpravijali o doiočilih nove repubiiške ustave giede poiožaja in vioge narodnostnih skupnosti. Skupno so ugotoviti, da so v osnutku ustave zagotovijene široke pravice obema narodnostnima skupnostima za njun vsestranski razvoj in napredek. Hkrati so predstavniki madžarske in itatijanske narodnostne skupnosti poudarii), da pripadniki siovenske in hrvatske narodnosti v Avstriji nimajo zagotovijenih pravic, ki jim pripadajo na podiagi avstrijskih zakonov in še posebno na podiagi avstrijske državne pogodbe; zlasti v zadnjem času pa so izpostavijeni na-siiju in provokacijam, kar povzroča vzdušje nacionalne nestrpnosti. Zato pripadniki madžarske in italijanske narodnosti v SR Sloveniji — kakor je rečeno v njihovi skupni izjavi — zahtevajo, da bo omogočeno svobodno življenje slovenske In hrvatske manjšine v Avstriji, hkrati pa tudi mirno sožitje med narodi In narodnostmi. Herr Josef Fetdner, seines Zeichens Postler und Obmann des Heimat-dienstes, jener Organisation, die Karnten vor der „Stowenisierung" Und der .akuten Gefahr", die aus dem Siiden „droht", schutzen muB, fiihrt nun Krieg gegcn jene Karnt-ner, die sich dem Denken und Han-deln jener nationalistischen Kreise Und Verbande nicht anschlieBen, die faischverstandene Tradition betrei-ben und in ihrer Hysterie jeden Oktober die Krailen des bosen Feindes uber die Karawanken greifen sehen. Er fiihrt Klage gegen Kritiker, viet-ieicht in der falschen Hoffnung, die-se Leute damit mundtot zu machen. Gnade Gott dem, der es wagt fest-Zustellen, daB der Heimatdienst von heute noch nichts fiir Karnten ge-leistet hat, daB er und seine Verbande krank erscheinen, etwa vergteich-bar mit einem Krebsgeschwur. Dieser Heimatdienst, von dem ich nur im-uter wieder sagen kann, daB ich ihn uicht als den Heimatdienst von 1920 Snerkenne und daher ablehne, hat bis jetzt auch keinerlei positive Beitrage geleistet, das Volksgruppenproblem tufriedenstellend zu losen. Es ist klar, daB man in Karnten kein Freund der SIowenen sein darf, daB man erst ein .echter" Kiirntner *st, wenn man hier, selbst gegen seine Oberzeugung, mit den Wolfen heult Und sein Hemd immer nach dem ^ind hangt. Man fuhlt sich schnell angegriffen beim Kiirntner Heimatdienst, weil man es gewohnt ist, be-^eihrauchert und als der groBe Be-suhiitzer Karntens, jetzt und in Ewig- V robrtU .Tribuna brattav* objav-tjamo od čaaa do iona doptno, St tth pro)momo na objavo v na!on Unto. Prt tam pa tnrotno poudarjamo, da v ponamonnth prtnpovSth tn-ražono mnenja nt nujno rud) mnenje uredntittva. UredntStvo keit, angehimmelt zu werden, diverse Referate und Ansprachen bei iibli-chen Feiern aber sveder etwas von Versbhnung zeigen, noch dem Ge-danken eines Vereinten Europas und dem Frieden unter den Volkern die-nen! Und ich sage es noch einmal, daB ich in diesen Organisationen nichts sehe, was dem Lande Karnten dien-lich ware! Was nun die Klage des Herrn Fetdner betrifft, die er gegen mich und die slotvenische Zeitung .Vestnik" eingereicht hat, so glaube ich, daB sie rein politischer Natur ist. Herbert Guttenbrunner Kčttmannsdorf Na veličastnem zborovanju ob 400-lelnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora je govoril predsednik sabora SR Hrvaške Jakov Btaževič. Poudaril je, da skupen boj hrvaških in slovenskih kmetov pred 400 leti no tem malem območju, a tedaj velikem bojišču proti zatiranju, fevdalnem nasilju in mračnjaštvu ni bil zaman. .Plodno in živo seme tega boja se je ohranilo, globoko vzklilo in stoletja raslo, v osvobodilnem boju in veliki ljudski revoluciji pa je visoko pognalo in obrodilo veličasten sad." ntz KcrcsUtcm V Ljubljani se trenutno vrstijo najrazličnejše prireditve kulturnoumet-niških tednov .Atpe-Jadran", kjer sodelujejo skupine in posamezniki iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julij-ske krajine. Poseben dogodek v okviru teh tednov je nedvomno umetniška razstava .Intart", ki pa je — vsaj -Avsfri/a je svo/evrsten primer neizpoZn/evan/a prevzet#! obveznosti Letos jgn/jg je mini/o 30 /ef, odbgr je bi/g med Avstrijo in td&rdtno brg/jevirro Sb/S podpisdMd pogodbg, zngng pod imenom grbivshi sporgznm. V tej pogodbi je prevze/g Avstrijg obveznost, dg bo izroči/g /ngos/g-viji ^n/tnrne dobrine in predvsem grbiue, bgr vse je ostg/o ng njenem ozem/jn Lot pos/edieg domingcije stgre wongrbi;e ngd jggos/ovgnsLimi pobrgjingmi. Medtem Lo je Avstrijg tovrstne obveznosti ngprgm drngim ngs/edstvenim držgvgm že dgvno izpoiniig, je ngprgm /ngos/gviji še vedno do/žnieg. /n ne sgmo to.* stgrim btr/tgrnirM dobringm in grbivor?! so se pridrnži/i še Lg/tnrni predmeti, bi so jib med nemšbo obgpgcijo /ngos/gvije med drngo svetovno vojno wgropg/i v /g-gos/gviji ter prenesii v Avstrijo. 7*ndi teb predmetov dosiej Avstrijg ni v ceioti vrni/g /ggos/gviji. Letg 793d sfg Avstrijg in /ngos/gvijg podpisg/i spo-rgznm, bi do/očg, dg je trebg grbivsbi s^orgzom iz /etg 7923 izvesti, de/o pri bn/tnrnib restifgeijgb pg dobon-čgti. Vendgr pg se Avstrijg tndi tegg s^orgzowg ni dr-žg/g in je ngsprotno v do/očenib gvstrijsbib brogib ng-stg/g bgmpgnjg, bi je zgbtevg/g, dg ngj jggos/ovgrtsbe zgbteve odb/onijo. 7*gbo je ng r/Kngjshib poggjgnjib /etg 796J priš/o do bonbretne disbnsije /e o jggos/ovgnsbib zgbtevgb g/ede vrnitve bn/tMrnib predmetov, vendgr je tndi tg ngče/ni sb/ep vse do dgnes ostg/ neuresničen. Kgr pg se tiče zgbtev ng pod/ggi grbivsbegg sporgznmg iz /etg 7923, je gvstrijsbg strgn sp/ob odb/oni/g, dg bi rgzprgv/jg/g o bonbretnib zgbtevgb /ngos/gvije. Pri tem stg/iščo vztrgjg Avstrijg v bistvn še dgnes. 7*o so v brgtbib povzetbib g/gvne ugotovitve, bi jib vsebgje odprto pismo, bi so gg spreje/i zgodovingrji in grbivgrji /ngos/gvije, dg bi domgčo in medngrodno jgvnost opozori/i ng dejstvo, bgbo Avstrijg .spoštuje" svoje medngrodne obveznosti. .Zgodoving neizvgjgnjg grbivsbegg sporgznmg iz /etg 7923, potrjenegg s proto-bo/om iz /etg 793$, pomeni svojevrsten primer neizpo/-njevgnjg prevzetih obveznosti," je pondgrjeno v odprtem pismn, bi so gg jggos/ovgnsbi zgodovingrji in grbivgrji ngtisni/i t«di v jrgncoščini in rgščini ter gg ngme-rgvgjo pos/gti tndi medngrodnemn svetn grbivgrjev v PgrizK. 7*gbo bo medngrodng jgvnost tndi ng primerg gv-strijsbo-jngos/ovgnsbegg grbivsbegg sporgzgmg spozng/g, dg Avstrijg nibgbor ni tistg prgvng in pogodbeno-verodostojng držgvg, bot bgbršng se rgdg pongsg, mgr-več je ngsprotno držgvg, bgteri so mg/o mgr obveznosti iz medngrodnib sporgznmov in bi z ngrgvnost izzivg/no predrznostjo brši medngrodne pogodbe. Odgovor gvstrijsbib brogov ng jggos/ovgnsbe zgbteve po izročitvi grbivov, češ .ne dgmo vgm grbivov, ber boste potem pongrejg/i zgodovino...", je vsebgbor b/gsičen primer berrenvo/bovsbe prepotence, bi je ngvdibovg/g nebdg-nje in ngvdibgje očitno tndi še tiste dgngšnje gvstriisbe zgodovingrje, bi mis/ijo, dg si zgodovino /gbbo pribro-jijo po svojem ngciong/ističnem obnsg. Primer borošbegg zgodovinopisjg je v tem oziru dovo/j zgovoren. kar se tiče Koroške — povezana tudi z neljubim dogodkom. Med umetniki, ki naj bi na razstavi predstavljali Koroško, je bil tudi akademski slikar Hans Piccottini iz Beljaka. Kot svoj prispevek za razstavo je izbral dve sliki, nastali na podlagi lanskoletnih pogromov na dvojezične krajevne napise — sliki, o katerih umetnik sam pravi, da .nedvoumno kažeta, da sem se, ne da bi se poslužil gesla .krajevna tabla', v polni meri izrekel za pravice slovenske manjšine na Koroškem in da za svoj aktivni prispevek k problemu in moje tozadevne raziskave politično sam odgovarjam". Toda za tiste, ki so na Koroškem odločilni, Piccottinijev prispevek za razstavo v Ljubljani ni bil sprejemljiv — ker Koroško umetnostno društvo oziroma njegov za razstavo Intart imenovani komisar Giselbert Ho-ke nista mogla prevzeti .politične odgovornosti". Tik pred otvoritvijo razstave je namreč Piccottini dobil obvestilo, da s tema slikama ne more nastopiti v Ljubljani. Ta dogodek kaže, da očitno tudi v kulturni politiki Koroške dobivajo čedalje večji vpliv sile, ki bi hotele prisiliti k molku vse tiste, ki se upajo obsoditi zlorabo domovinskih čustev za nacionalistično gonjo proti Slovencem ter se zavzeti za mirno in enakopravno sožitje obeh narodov v deželi. Tukaj molčati — pravi slikar Piccottini — oz. umetniško ali kjerkoli sicer delati tako, kakor da se politično nič ne bi zgodilo, je kulturnopolitično skrajno neodgovorno, z ozirom na politiko sporazumevanja in rešitve problema pa destruktivno in neprikladno. ........ „,,,,tt,tt,,tt,ttttttttttttit*******************************************"'**"***'****'**'***********'*****'**'*' tONE SVETINA 199 Orlov je spet začel: .Vse razumem razen ljudi, ki naprovijo ženski takšne ^iave in sramoto." Sunkovito se je obrnila k njemu. .Sramoto, Orlov? Ti pa zelo čudno pojmuješ materin-Srečna sem, četudi bi morala takoj umreti." .Srečna, ker si noseča?! Pa zagotovo veš, s kom si?" Njen pogled ga je zadel kot strela. .Nesramen si, Orlov. Kakršen si bil, tak ostaneš." Prenesel je njen pogled in neprizadeto nadaljeval: .Ne bi ti smel povedati, toda prav je, da veš. Govoric, da si noseča z Vojkom." Zadovoljen je ugotavlja), da jo je hudo prizadel, tako t^iiadet, da nekaj časa ni prišla do besede. .To je zlobno in nesramno," je dejala užaljeno. ,Z ^Ojkom sva prijatelja ... Orlov, ti tega ne moreš razumeti. % ni tak kakor ti, ki ne poznaš obziirov, če gre za tvojo ,