Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2009 352(497.4 Ivančna Gorica) 120090191,2 z ¡J IJIŽNICA IVANČNA GORICA S STA II. GRUPE ODREDOV 17 S 5 ;95 IVANČNA GORICA COBISS s letnik 1 5 Številka 2 marec 2009 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si Zakonca Hubert in Ingeborg Patzelt prejela visoko priznanje države Nemčije Občina Ivančna Gorica vabi na mm I lil □ v petek, 3. aprila 2009, med 11. in 17. uro na Sokolski ulici v Ivančni Gorici (pred občinsko stavbo) Sejem bo namenjen predstavitvi in prodaji dobrot s podeželja, ki jih ponujajo naše ekološke kmetije, integrirani proizvajalci sadja in zelenjave ter pridelovalci zdravilnih zelišč. Predstavili se bodo tudi rokodelci z domačo obrtjo, ki vam bodo pokazali in ponudili svoje izdelke, manjkale pa ne bodo niti sladke domače dobrote, ki jih bodo pripravile naše pridne podeželske žene. Sejemsko dogajanje bo spremljal tudi kulturni program. Vprimeru dežja sejem odpade. TO JE TUDI TVOJ PLANET Vreme je prvo soboto v marcu prijazno pospremilo tisoče, ki so stopili na Jurčičevo pot. Obisk dežele Desetega brata je bil veličasten. Pomlad je, kot seje takrat zdelo, že vstopila v naše kraje, pa čeprav je na prvi pomladni dan, ki je označen na naših koledarjih, hladno vreme privabilo tudi snežinke. Pomlad je tudi čas, ko se ozremo naokoli in se osveščeni zavemo, daje za ta naš planet potrebno tudi skrbeti. Se res zavedamo te naše skupne odgovornosti? V teh dneh bodo po naših krajevnih skupnostih potekale številne pomladanske čistilne akcije. Ne bodimo samo tisti, ki vedno kritizirajo, temveč se okorajžimo in se pridružimo organizatorjem v društvih in krajevnih skupnostih, ki jim ni vseeno v kakšnem okolju živimo. Javno komunalno podjetje Grosuplje bo poskrbelo za kontejnerje za odpadke na zbirnih mestih in njihov odvoz na odlagališče, prav tako pa komunalno podjetje pripravlja tudi že redni vsakoletni odvoz nevarnih odpadkov iz naših gospodinjstev. Odvoz nevarnih odpadkov bo potekal v občini Ivančna Gorica 18. in 20. aprila. Ker želimo, da bi se javna služba, ki skrbi za primerno ravnaje z odpadki v naši občini, čim bolj približala občanom, bomo organizirali tudi izredni odvoz odpadne električne in elektronske opreme. Odpadno električno in elektronsko opremo lahko vse leto brezplačno oddate na odlagališču v Špaji dolini, ker pa nima vsak možnosti tovrstno opremo, ki ne sodi med kosovne odpadke dostaviti na odlagališče, smo se dogovorili z JKP Grosuplje, da bo tov rstne odpadke pobiralo po naših krajevnih skupnostih. Izreden odvoz odpadne električne in elektronske opreme, bo potekal 18., 25. aprila in 8. maja. Natančen razpored odvoza nevarnih odpadkov in odpadne električne in elektronske opreme, ter kaj vse spada pod omenjeno vrsto odpadkov, si lahko preberete na strani 5. Praznik, ko praznuje Zemlja. 22. april, bi moral biti praznik slehernega izmed nas, ki na tem planetu živimo in uživamo. Našo (ne)skrb za okolje zagotovo opazijo tudi tisti, ki kdaj pa kdaj obiščejo naš košček Zemlje, občino Ivančna Gorica. Po tem, kar vidijo, ocenjujejo tudi ljudi, ki tukaj prebivamo. Občina Ivančna Gorica Pospešena gradnja krožišča v Ivančni Gorici IGNAC CUGEU s.p. __£ Stična 102, Ivančna Gorica la, vrata tel./faks 01/7878 535 I «n amqw gsm: 041757 055 p RAZSTAVNI „SALONI : Ljubljana/PTC Diamant, 2. nad., tel.: 01/54 76 526 IZDt~L. A Ml IN MIONTJ\ŽJk • ŽALUZIJE • ROLETE •TENDE • LAMELNE ZAVESE • PLISE ZAVESE GSM: 031/679-079 Tel./fax: 01/7878-266 SENČILA OVEN Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1,1295 Ivančna Gorica jT ZLATARSTVO Tapiña CENTER ZOLNIR, Ivančna Gorica Tel.: 01/78 78 572 Delovni čas: od 8. do 19 ure Ob sobotah je prodajalna odprta od 8. do 12. ure. www.zlatarstvo-tadina.com dltPS TESNILA za HIDRAVLIKO in PNEVMATIKO ALTES d.o.o. Stična 712,1295 Ivančna Gorica tel: 01/ mi B3SS, fax: 01/78? 8557 O tesnila jorlngli / oljna tesnita / tesnila batnic/tesnilne vrvica gsnt: 040 302 324, e-mail: info@aitcs.si 120090191,2 7 Iz Jernejeve malhe Cerkev svetega Kozma in Damjana na Krki se ponosno ozira po dolini proti Vidmu, Krški vasi in naprej. Kakšen paradoks! Na cerkev smo ponosni, da je stara. Kaj pa šola? Tudi šola ima svojo bogato zgodovino za vse tiste, ki so kdaj prestopili njen prag kot učenci, in za vse tiste, ki so v njej poučevali. Dvesto let mineva, odkar so pred šolo stali mlaji in ljudem dajali upanje, da bo modrost nadgrajena z novim znanjem, ki bo služil razvoju kraja, gradil osebnosti, ljudi naučil brati, pisati, računati ter lepega, vzornega vedenja. Ta sončen dan so gospodarji imenitnih kmetij smelo kadili pipe in pogledovali na velike ure, ki so bile privezane na verigo in telovnik. Vendar je tudi ta dan minil. V kroniko so zapisani dečki in deklice, ki so se naučili prvih vednosti in spretnosti, ter dekleta in fantje, ki so bili v popoldanskem času podučeni, kako se sadjari in kmetuje na tej skopi zemlji, da jim bo preživetje lažje kot njihovim prednikom. Vse to so nudili maloštevilni izobraženci, učitelji, nad-učitelji, kateheti in vaščani, ki so svojo šolo ljubili in spoštovali vse, kar je bilo povezano z novimi spoznanji. Vse se vrti, spreminja se družba, gospodarstvo je prešlo iz kmetijskega v tehnično-industrijskega. Čudovita vas Krka se je približala drugačnim prometnim tokovom, le šola kot zgradba je ostala zgodovinarjem v ponos, sodobnikom v zagato. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je bil zgrajen nov objekt z namenom, da bo nova šola. Postala je tako želena tekstilna tovarna. Prišel je čas, da se stanje v vzgoji in izobraževanju ter otroškem varstvu postavi na nove temelje, ki zagotovo ne bodo tako trdni, da bi prekašali staro šolo ponosa. Znanje so vanjo namreč hodili iskat pisatelji, inženirji, zdravniki in ne nazadnje tudi kmetje, ki so kljub težkim preizkušnjam ob doma izdelanem orodju in opremi napredovali vse do današnjih kmetijskih strojev. Jubilej ob dvestoletnem obstoju šolske stavbe na Krki sovpada z našimi optimističnimi pogledi na novozgrajeno šolo, ki bo razširjena v širši kulturni center. Projekti so bili kar nekaj let v preverjanju, dani v javni pogled, pridobila se je lastnina in ne nazadnje so načrtovani že prvi novci za investicijo. Z drugimi besedami povedano, investicija se je že začela in se bo nadaljevala v leto 2010 in zaključila v letu 2011. Reka Krka teče naprej, ljudje so se z njo in zgodovino šolstva poistovetili. Prav je, da postavimo nov mejnik, ki se ne zaključuje, temveč nadaljuje z novo stavbo, novimi prijemi v šolstvu in novimi vrednotami, ki niso nič drugačne kot na začetku; učenje, delo, ljubezen do kraja in spoštovanje vsega, kar je napredno in dobro. Vsem krajanom ob tako pomembnem jubileju že danes čestitam in jim želim, da bi šolstvo na Krki še naprej povezovalo ljudi, združevalo v vsem, kar dela kraj in vse nas prijazne. Vaš župan menijo, da bi morali biti skupaj s KS Višnja Gora sogovorniki s prizadetimi krajani. Občinski svet se je tudi tokrat zavzel za sprotno obveščanje prizadetih lokalnih sredin o postopku reorganizacije deponije. NA SEJI TUDI 0... Na seji so svetniki in svetnici med drugim sprejeli tudi čistopis odloka o zazidalnem načrtu S 3/a Kojina in osnutek programa komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za območje tega istega zazidalnega načrta. Gre za območje v neposredni bližini OŠ Stična, kjer se investicija v komunalno infrastrukturo ocenjuje na dobrih 466.000 evrov oz. 133 eur/m2 tlorisne površine. Po razpravi so svetniki in svetnice sklenili, da 20 odstotkov investicije krije Občina, ostalo pa investitorji. To pomeni, da bo občina za gradnjo infrastrukture zagotovila z občinskim pro- računom približno 90.000 evrov, ostalo pa bodo prispevali lastniki zemljišč. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja,volitve, imenovanja in priznanja je Občinski svet sprejel sklepe, ki zadevajo nadaljnje izplačevanje sejnin svetu in drugim delovnim telesom. Po novem pravilniku, ki je bil sprejet v lanskem letu, je ob koncu leta prišlo do nepravilnosti pri izplačevanju, ki se bodo odpravile, preplačila oz. primanjkljaj pa se bo obračunal pri letošnjih izplačilih. Na predlog komisije so bili za predstavnike lokalne skupnosti v svetu Vrtca Ivančna Gorica imenovani Jože Rus iz Šentvida pri Stični, Milena Vrho-vec z Vira pri Stični in Irena Brodnjak Goršič iz Stične. Član sveta SŠ Josipa Jurčiča je postal Tone Kralj iz Ivančne Gorice. Matej Šteh SVETNIKI SO POVEDALI, PREDLAGALI IN VPRAŠALI Na vsaki seji svetniki in svetnice lahko pod točko vprašanja in predlogi zastavijo županu razna vprašanja in pobude. Tudi na tokratni seji jih je bilo nekaj, največ je bilo povezanih z našimi cestami in prometnimi razmerami v občini. Marina Koščak je povedala, da je pri vrtcu v Šentvidu oviran dostop z vozili, saj je pred večstanovanjsko stavbo stanovalec pred vhodom zabetoniral cvetlična korita. Predlagala je tudi, da občinska uprava pripravi poročilo o oddanih stanovanjih v letu 2008. Milan Jevnikar je opozoril na stavbo stare šole v Višnji Gori, ki je potrebna nujnih vzdrževalnih del, so pa v Višnji Gori odprta številna vprašanja glede boljše prometne ureditve in potrebe po pločnikih v mestnem jedru, proti šoli in drugje. Svetnika iz KS Temenica Ignacij Kastelic in Jože Golf sta se dotaknila prometne situacije v Temenici. Kastelic je predlagal talne označbe za avtobusno postajališče, saj so otroci pri izstopanju iz avtobusa zaradi gostega tovornega prometa v nevarnosti. Svetnik Golf pa je opozoril, da se pred kratkim postavljen obrat za izdelavo asfalta v peskokopu Ješče nahaja tik nad vodnim zajetjem, kar pomeni, da je lahko ogrožena pitna voda za celotno temeniško dolino. Da je tovorni promet nevaren mimo pokopališča v Višnji Gori, je opozoril Luka Šeme, sploh ker ni primernih talnih označb, v bližini cerkve pa se večkrat nahajajo tudi otroci. V zvezi s prometno ureditvijo se je oglasil tudi Nikolaj Erjavec, ki je povedal, da Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predlaga, da se pristopi k iskanju rešitev za troje križišč v občini. In sicer na Marofu, na odcepu proti srednji in osnovni šoli, v Grižah, pri odcepu proti Viru in v Šentvidu pri Svetem Roku. Rešitev bi bila po mnenju sveta krožni promet. Dušan Strnad pa je dal pobudo za prvi semafor v naši občini, ki naj bi stal v križišču Ljubljanske ceste in Ceste II. grupe odredov v Ivančni Gorici. Dobro pa pozna Strnad tudi križišče na Peščeniku, kjer gre za križanje enakovrednih cest, kar pa po njegovem ni najbolj varno glede na povečan obseg prometa in nepreglednost križišča. Sonja Maravič je zopet opozorila na slabo stanje državne ceste Ivančna Gorica-Bič. Maravičevo je tudi zanimalo, kdaj bodo svetniki na mize prejeli poročilo policijske postaje, nogometnega kluba Ivančna Gorica, Centra za socialno delo Grosuplje in drugih javnih zavodov in zvez. Opozorila je tudi na razpis države za sofinancerska sredstva za gradnjo domov starejših občanov. Na vprašanje Magdalene Urbančič, kdaj je predvidena širitev ceste Vir-Stična, pa je župan odgovoril, da se čaka na primerno vreme. Irena Brodnjak Goršič je opozorila na neurejeno okolico kulturnega doma v Ivančni Gorici, na izgled javnih površin pa je opozoril tudi Jože Adler, ki je povedal, da so za čiščenje ob regionalnih in lokalnih cestah zadolžena podjetja, ki opravljajo vzdrževanje teh cest. Nasploh ostaja v Ivančni Gorici vprašanje čiščenja javnih površin še vedno odprto. Na seji je tekla beseda tudi o slabih varnostnih razmerah v Šentvidu pri Stični, ki jih je izpostavila svetnica Vera Hribar. Vlomi, zlasti v osebna vozila, in tatvine so postali že stalnica in zdi se, da pristojni ne morejo primerno ukrepati. SVETNIKI NA OGLEDU SPAJE DOlINi NA SMETIŠČU Ogled deponije v Špaji dolini je bil za večino svetnikov in svetnic zanimiva izkušnja, večina pa je sploh prvič obiskala to naše osrednje občinsko odlagališče smeti. Delovanje deponije je svetnikom predstavil direktor grosupeljske komunale Tomaž Rigler. Svetniki in svetnice so si ogledali najprej odlagališče, kamor komunalni tovornjaki vozijo in odlagajo mešane komunalne odpadke iz gospodinjstev. Ti se pretlačijo s pomočjo dveh težkih mulčerjev, ki zmanjšujeta volumen odpadkov. Od ene tone odpadov ostane en kubični meter odpadkov. Pogled na sam obseg tega odlagališča priča, da je kapacitet dovolj za nekaj naslednjih desetletij. Svetniki in svetnice so videli med drugim tudi mesto za odlaganje odslužene elektronske opreme, sortirnico za ločeno zbrane odpadke iz ekoloških otokov, kompo-starno in napravo za čiščenje medicinskih odpadkov iz bolnic. Pri vseh teh delih gre večinoma za zunanje izvajalce, ki opravljajo svojo dejavnost na podlagi koncesije države in imajo na deponiji prostor ali opremo. Seveda vse delo nadzoruje vodstvo deponije, ne nazadnje pa gre vsako vozilo, ki vstopi na deponijo, skozi kontrolno tehtnico mimo sprejemne pisarne. Svetnike in svetnice je seveda zanimal tudi bazen za izcedne vode, ki je bil v času ogleda sicer izpraznjen, prav izcedne vode pa so tiste, ki so pred časom vznemirile okoliško prebivalstvo. Po besedah vodje deponije Petra Zakrajška so jeseni lani te izcedne vode res prestopile rob bazena in nekontrolirano odtekle v naravo, kar pa je bila posledica močnih in dolgotrajnih nalivov. Sicer pa izcedne vode redno odvažajo na čistilno napravo v Grosuplje. Svetniki in svetnice so svojo 19. sejo začeli z delom na terenu, ogledali so si namreč osrednjo občinsko deponijo za odlaganje odpadkov, t. i. Center za ravnanje z odpadki Špaja dolina, poznan tudi pod imenom Stehanj. Očitno zadovoljni s tem, kar so videli, so sejo nadaljevali v sejni sobi, kjer so se seznanili tudi s potekom preoblikovanja Špaje doline v regijsko odlagališče. Začetek seje sicer ni minil povsem brez zapletov, svetniki in svetnice so namreč glasovali o umiku točke dnevnega reda, pod katero je bila predvidena obravnava sprememb in dopolnitev statuta Občine Ivančna Gorica. Sonja Maravič je bila tista, ki je opozarjala na pomanjkljivost gradiva in naposled je bila ta točka umaknjena z dnevnega reda. Osrednja točka seje, seznanitev s potekom aktivnosti v zvezi s preoblikovanjem CERO Špaja dolina v regijsko odlagališče, se je začela s poročilom direktorja JKP Grosuplje, Tomaža Ri-glerja, ki je na kratko orisal potek dogajanja v zadnjih mesecih. Predvsem je poudaril, da ima deponija v Špaji dolini sedaj podaljšano dovoljenje za obratovanje do 15. julija letos, torej do datuma, ko bo morala država jasno določiti, kako bo z izvajanjem operativnega načrta ravnanja z odpadki v bodoče. Očitno je namreč, da preoblikovanje vseh slovenskih deponij do tega postavljenega roka še ne bo steklo. Do sedaj je dvakrat prišlo do srečanja med župani občin, ki kažejo zanimanje za odlaganje odpadkov v Špaji dolini. Prvi sestanek je bil na ministrstvu za okolje in prostor, glavni rezultat tega srečanja pa je bila ideja o skupni regijski deponiji in sklep, da ministrstvo pripravi študijo o ekonomski upravičenosti gradnje obrata za mehansko-biološko obdelavo odpadkov (MBO) na osi Ljubljana-Grosuplje-Trebnje. Naslednji sestanek je bil sklican na grosupeljski občini, tokrat pa je bilo že sklenjenih nekaj pomembnih dogovorov; imenovana je bila ožja skupina županov (tudi župan naše občine), ki je zadolžena, da se dogovori z ministrstvom o možnosti sofinanciranja gradnje MBO-obrata z evropskimi sredstvi ter da se do izgradnje dovoli odlagališčem v Kočevju in Ribnici, da odlagajo odpadke kot do sedaj. Drugi pomemben sklep tega sestanka je bil, da se pripravi osnutek pogodbe o pristopu k oblikovanju skupne regijske deponije. Ta osnutek so obravnavali naši svetniki in svetnice na tokratni seji. V razpravi je večina svetnikov dala pripombe zlasti na tiste člene, v katerih ni povsem jasen status občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Te tri občine so po njihovem mnenju občine ustanoviteljice in lastnice deponije, kar mora biti razvidno iz pogodbe oz. v nadaljnjih razmerjih z občinami, ki pristopajo k skupnemu dogovoru o regijski deponiji. Te občine pristopnice so Kočevje, Ribnica, Loški Potok, So-dražica, Velike Lašče, Bloke in Kostel. Prav tako mora biti v pogodbi poudarjen dosedanji delež vlaganja v deponijo občin ustanoviteljic. Vsa ta razmerja med občinami bodo namreč tudi eden glavnih temeljev za delitev stroškov nadaljnjega vlaganja v deponijo in ne nazadnje tudi za oblikovanje cene komunalnih storitev. Seveda pa ima znotraj občin ustanoviteljic poseben status prebivalstvo, ki živi v neposredni okolici deponije. Podžupan Dušan Strnad je opozarjal na šklep z ene izmed prejšnjih sej, da se pridobijo tudi študije o vplivu odlagališča na okolje, kar je pogoj za nadaljevanje postopkov. Prav svetniki iz KS Višnja Gora Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7812130, fax: 7812131, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Matej Šteh, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Nataša Eqa-vec (gospodinjska stran), Sonja Maravič, Petra Butkovič, Gregor Štrubelj. Lektoriranje: Simona Zvonar. Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 25. v mesecu. 2 Ivančna Gorica, december 2008 VSI MISLIJO, DA IMAM KOT ŽUPAN V ROKI ČAROBNO PALIČICO, S KATERO ZAMAHNEM IN VSE UREDIM Z županom Jernejem Lampretom smo se pogovarjali o aktualnih občinskih vprašanjih, kijih zastavljate tudi vi bralci, prebivalci občine Ivančna Gorica. Želeli smo iz prve roke odgovore na nekatere očitke. Dobili smo jih od prvega moža občine, ki je že zakoračil v drugo polovico svojega četrtega županskega mandata. .._ Po čem bomo lahko ocenjevali vaše delo do konca tega mandata? Nikoli ne gledam na svoje delo tako, da se določeni projekti končajo v mandatu. Nobena stvar se kronološko ne zaključi s koledarskim letom ali v drugih časovnih okvirih. Zato se tudi naloge vedno na novo opredeljujejo. Najbolj sem zadovoljen, če se zadeve uspešno odvijajo naprej tudi, če me ni več poleg. Sicer pa sem poleg vseh infrastrukturnih dosežkov, vezanih na ceste, čistilne naprave, šole in druge objekte, zelo vesel, da smo pred leti uspeli umakniti praši-čerejsko farmo iz neposredne bližine šole in samostana ter da smo s tem rešili velik problem onesnaževanja voda. Lokalne ceste so sorazmerno dobro vzdrževane, infrastruktura je dobro razvita, tako da je vsem inve-stitoijem. domačinom ali novim priseljencem ta prostor odprt za nove zgodbe. Kot veste, nas je revija Manager proglasila za gospodarsko najhitreje razvijajočo se občino. Prostorski načrt občine - v nekaj letih je bilo vloženih preko 800 vlog za spremembe prostorskega načrta, končne rešitve v obliki javne razgrnitve pa še ni na vidiku. Zakaj takšne zamude? Urbanizem je ena izmed težjih problematik, kjer morajo v iskanju ustreznih urbanističnih rešitev odigrati svojo vlogo stroka, politika in interesi lokalnih skupnosti in posameznikov. Postopki so izredno dolgi. Mnogi posamezniki bi si želeli, da bi bil ves prostor neomejeno zazidljiv. Tega pa naša zakonodaja ne omogoča. Za vse vloge moramo na občini pripraviti strokovne podlage glede na ekološke, prometne in demografske danosti. Ministrstva na državni ravni po obravnavi vseh predlogov za spremembe načrtov, ki jih je vložila občina, vrne akte s smernicami in s strokovnimi napotki. V tej fazi smo danes - pričakujemo urbanistični akt s podanimi smernicami in navodili, da pripravimo javno razgrnitev. Potem se dopolnjeni urbanistični načrt zopet pošlje v potrditev na ministrstvo za okolje in prostor. Kdaj lahko potem pričakujemo javno razgrnitev urbanističnega načrta? Se nobena občina ni v celoti uspela rešiti te zadeve, so pa mnoge, tudi po površini manjše občine, začele s postopki že prej kot mi. Naša občina ni med najmanjšimi, meri 228 kvadratnih kilometrov, prostor je obsežen in precej pester in zato vložijo občinski in državni organi v celostno urbanistično ureditev precej truda. Pa vendar napovedujem, da lahko pričaku- jemo javno razgrnitev urbanističnega načrta proti koncu tega leta ali pa v začetku naslednjega. Moram pa še dodati, da imamo v tem trenutku veljaven in delujoč osnovni urbanistični akt. Veliko ljudi pravi, da so vloge za spremembe vložili že tudi do 10 let nazaj ... Planski akti se pač ne morejo spreminjati vsakih pet let. Nihče ne bi rad videl, da tisto, kar je zazidljivo v tem trenutku, jutri ne bi bilo več. Parcele, ki so bile določene kot zazidljive v zadnjem urbanističnem aktu. naj bi bile danes že pozidane ali pa na trgu. Pa niso. Tako pa imamo veliko zazidljivih parcel, kupcev je bilo veliko, sklenjenih nepremičninskih poslov pa malo. Zato ne preseneča, če se je toliko govorilo o davku na nepozidana stavbna zemljišča. Tak davek po mojem prepričanju ne bi bil pravičen. Če nekdo pride k nam s čisto vlogo, pri nas dobi informacije in vlogo rešimo zelo hitro. Za vloge, ki presegajo pravne in urbanistične akte, pa ne moremo biti mi dežurni krivci, če niso rešene v smeri vlagateljevih pričakovanj. Vmes nas je ujela recesija in naložbe v nepremičnine so se ustavile. Zemljišča bodo tako vsaj dobila realno vrednost. Priče smo primerom, da je človek s 40 hektari kmetijske površine in brez zazidljive zemlje revnejši od nekoga, ki ima v lasti 2.000 kvadratnih metrov zazidljive parcele. Pritiski name glede urejanja urbanističnih zadev so izredno veliki. Vsi mislijo, da imam kot župan v roki čarobno paličico, s katero zamahnem in uredim v smeri ekonomskega ali kakšnega drugega interesa vsakega posameznika. Župani imamo zelo omejene pristojnosti, in prav je tako. Tudi sam sem za hčer moral kupiti zazidljivo parcelo, ker lastna obstoječa zemljišča niso zazidljiva. »Župani imamo zelo omejene pristojnosti, in prav je tako.« Spregovoriva še o odlagališču Špaja dolina. Kaj se dogaja z njim, ga bomo zaprli? Govori se tudi o zahtevkih okoliških prebivalcev po odškodninah. V tem trenutku je dana direktiva, da se deponija prekategorizira iz medobčinske v regionalni center za zbiranje in predelavo odpadkov. Direktiva določa visoke ekološke standarde, tako da je to za okoliške prebivalce bolj pozitivno kot leta 1998, ko smo deponijo umeščali v ta prostor. Nikjer v pravnih podlagah pri postavitvi deponije ni nobenega določila, ki bi kakorkoli nalagal obveznost plačila kakršnih koli nadomestil ljudem, ki se čutijo oškodovani ali drugače prizadeti zaradi deponije. Bomo pa razmišljali v to smer, saj se tudi zakonsko zdaj nakazuje možnost, da se en manjši del zbranih plačil za storitve odlagališča nameni za ta nadomestila. Na občinskih svetih vseh treh občin smo se odločali in se odločili, da gremo v to smer, da spremenimo deponijo v regijsko. Za to nam je država dala tudi mandat. Kaj to pomeni? Na deponijo bo vezano večje število prebivalstva oz. večje število občin. Direktiva določa, da morajo biti odloženi odpadki volumensko zmanjšani in neinertni, tako bodo celo podaljšali življenjsko dobo te deponije. Takšni odpadki morajo na deponijo po teh standardih že priti, torej sortirani, stisnjeni in mehansko in biološko že očiščeni, ali pa jih moramo predelati na sami deponiji z lastno napravo. Torej, če ne želimo zapreti deponije, potrebujemo za financiranje ustreznih dodatnih naprav in izboljšave nove občine, nove pristopnice. Nove občine, ki bodo odlagale na tej deponiji, morajo tako pokriti deleže sredstev, ki smo jih v deponijo že vložile občine ustanoviteljice. To lahko pomeni, da bodo storitve za naše občane subvencionirane, torej nižje. V tem trenutku smo dobili mandat, da se lahko o tem dogovarjamo z drugimi občinami. Od države pa moramo pridobiti ustrezno koncesijo. Jaz v tem vidim le izboljšanje stanja za našo občino in naše prebivalce. Hujše bi bilo, če bi morali sprejemati sanacijski program in deponijo zapreti, ker bi vse morali financirati sami, brez državnih in kohezijskih sredstev. Kako pa kaže z občinskim proračunom? Smo v finančni in gospodarski krizi vseh kriz, pričakovani prihodki se verjetno ne bodo pokrivali z odhodki. Kje in komu se bo to poznalo pri rebalansu proračuna? Moram povedati, da je naš proračun realen, pripravljali smo ga že v času recesije. Naš proračun ni napihnjen, kot to počnejo nekatere občine, in ni pripravljen politično. Naš proračun ima pravega gospodarja, saj ni zadolžen. Tako smo dobro pripravljeni na rebalans in če bo potrebno, bodo narejeni le manjši premiki sredstev. »Naš proračun ima pravega gospodarja, saj ni zadolžen.« Pripravlja se uredba o brezplačnih vrtcih. Kako bo proračun kos tem odhodkom? To tudi mene upravičeno skrbi. Vrtce imamo že sedaj skoraj brezplačne. Ni pa sistem plačil pravičen do vseh. Nepravičen je predvsem do vseh, ki so po svoji finančni moči nekako tik nad pragom revščine. Kritje stroškov za brezplačne vrtce pa bo za vse izredno huda obremenitev občinskega proračuna, saj imamo v tem trenutku že 21 oddelkov na sedmih lokacijah, gradimo pa še nov vrtec z dodatnimi 8 oddelki. Ko pa pride starost, pride čas za dom za ostarele? Ga bomo imeli kmalu tudi v Ivančni Gorici? Domova za starostnike v Grosupljem in Dobrepolju sta namenjena tudi našim občanom. Izkazalo se je, da ima naš občan veliko boljše možnosti za vstop v dom za ostarele kot v drugih občinah. Zavzemam pa se za postavitev domov z različnimi programi, da bodo imeli ljudje izbiro. Zakaj bi morali biti domovi le podaljšana veja zdravstvene oskrbe? Zavzemam se in podpiram sistemske rešitve oskrbe starostnikov na lastnem domu, ki predstavljajo veliko kakovostnejše in prijetnejšo obliko preživljanja starosti. Če in kdaj ter komu bo država podelila koncesijo za nov dom, na to vprašanje pa nimam odgovora. Prej sva že začela pogovor o recesiji. Kje jo bomo prebivalci in občina najbolj občutili? Najbolj se bo poznala na naši društveni dejavnosti. Gospodarstvo ne bo moglo ustrezno napajati vseh teh dejavnosti. Težje gospodarske čase bodo občutili tudi vsi težje zaposlji-vi ljudje, ki bodo v času skromnejše gospodarske aktivnosti izgubili redno zaposlitev. Podjetja pa zmanjšujejo investicije oz. jih prelagajo v prihodnje čase. Recesija se pozna tudi na obrazih ljudi, ki jih vsakodnevno srečujem na ulici ali na nogometnem stadionu. Spregovoriva še o stadionu. Na vas oz. na občinski svet letijo očitki, da ste glede na trenutne gospodarske razmere preveč sredstev v proračunu namenili nogometni dejavnosti oz. nogometnemu klubu. Očitki letijo od ljudi, ki ne poznajo razdelitve celotnih sredstev na stroške vzdrževanja in tekoče stroške ter sredstva za podporo dejavnosti. Tisti, ki ne vedo, da imamo stadion s 15.000 kvadratnih metrov veliko površino, da imamo delujočih 6 ekip, da so prostori vzdrževani, elektrifici-rani in ogrevani itd. Vse to je zajeto v proračunski postavki Nogometni klub Ivančna Gorica. S sredstvi, kijih namenjamo klubu v tem proračunu, vzdržujemo komaj delovanje stadiona in objektov in eno mladinsko ekipo. Vsa druga sredstva pritekajo od drugje. Nihče pa ne vidi, koliko sredstev namenjamo preostalim športnim dvoranam oz. telovadnicam, katerih stroški so vključeni v sredstva, namenjena šolstvu v naši občini. Smem dopolniti prejšnje vprašanje oz. trditev? Očita se vam, da se preveč denarja namenja športnim in kulturnim dejavnostim in premalo drugim dejavnostim, recimo gospodarstvu. Območna obrtna zbornica v Grosupljem je zaradi podobnega govorjenja »na pamet« dala izdelati primerjalno študijo sredstev, namenjenih športnim dejavnostim v vseh treh občinah. Izkazalo se je, da se v občini Ivančna Gorica namenja na glavo prebivalca manj sredstev kot v Grosupljem. S tem da v Grosupljem nimajo nobenega prvoligaša, da nimajo stadiona, imajo le eno športno dvorano. To pomeni, da znamo pri nas z malimi sredstvi priti do velikih rezultatov. Podobno velja za kulturne dejavnosti. Glede na vidnost in širšo prepoznavnost kulturnih in športno-kulturnih prireditev v naši občini se zdi, da namenjamo za organizacijo teh dogodkov enormno veliko sredstev. Pa vam povem, da dogodki ne bi bili tako uspešni in vidni, če ne bi za njimi stali zanesenjaki, ki ljubiteljsko vlagajo strokovnost, svoj prosti čas in tudi svoja sredstva v uspešno izvedbo prireditev. Če preberete proračun oz. razpise, ki so se pred kratkim zaključili, boste videli, da so občinska sredstva, namenjena kulturi, izredno skromna. Smo pa občina, ki ima zelo velik kulturni naboj in to opazijo tudi vsi obiskovalci naše občine. Ta kulturni naboj je nekajkrat večji od sredstev, ki so vanj vložena, še precej manj pa je teh sredstev občinskih. Zdi se, da je gospodarska dejavnost občine v proračunu zapostavljena. V našem proračunu ne vidite sredstev, ki so posredno namenjena gospodarstvu. Veliko pomoči se skriva v obliki naložb v infrastrukturne objekte, v obliki znižanja plačil komunalnih prispevkov in v drugih oblikah pomoči gospodarski dejavnosti. Kot župan lahko pomagam obrtnikom in podjetnikom tudi tako, da skupaj zastopamo interese na ministrstvih in drugih državnih institucijah. Pomagamo vsem gospodarskim subjektom, ki imajo realne interese in realna pričakovanja. Sicer pa je naloga občine, da skrbi za ureditev prostora, komunalne infrastrukture in šolstva v skladu z zakonodajo in v skladu z nacionalnimi interesi. Smo pa ena redkih občin, ki ne dopušča nekontrolirane rasti novih zaposlitev v občinski upravi. Pri nas je trenutno zaposlenih 16 ljudi, v občinah, s katerimi se lahko po velikosti primerjamo, imajo tudi preko 30 zaposlenih. Ste tudi član Državnega sveta Republike Slovenije. Kakšna je vaša vloga v tem telesu? V Državnem svetu se dobro počutim, moti me le, da ga nekateri obravnavajo kot politični organ. V Državnem svetu se ukvarjamo s problematiko usklajevanja interesov delodajalcev, delojemalcev, obrtnikov, kmetov in drugih interesnih skupin, z vprašanji v zvezi z zakonodajo in različnimi pobudami. Lahko je biti član Državnega sveta, sploh z izkušnjami, ki sem si jih pridobil v letih županovanja. Veliko težje pa je biti župan. V petnajstih letih praktično nisem bil na dopustu. Mi pa veliko pomeni, da imam čas za stik z naravo v mojem vinogradu, da lahko kolesarim s svojimi prijatelji, delam v gledališču ... Moram pa reči, da imam krasno družino, dve krasni hčeri in da kot družina dobro funkcioniramo. Letos nameravam prekolesariti pot do Niša. Franc Fritz Murgelj Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ivančna Gorica vabi vse starejše in tudi manj izkušene voznike osebnih vozil na predavanje o spremembah in novostih s področja cestnoprometnih predpisov, s poudarkom na pravilih vožnje v krožnem prometu. Predavanje bo v torek, 31. marca, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Ivančni Gorici. Vabljeni! SPV Ivančna Gorica »V Državnem svetu se dobro počutim, moti me le, da ga nekateri obravnavajo kot politični organ.« Ko gre Jernej Lampret na dopust, kam gre in kaj počne? Ivančna Gorica, marec 2009 3 ©QX 0 „o MED ROJSTNIMA KRAJEMA PRVE SEDAJ TUDI POPOLNA ZAPORA Na gradbišču krožišča v Ivančni Gorici poteka pospešena gradnja, ob ugodnih vremenskih razmerah pa lahko pričakujemo, da bo čez mesec dni krožišče dokončano. Medtem ko je bila gradnja v prvih mesecih za promet dokaj nemo-teča, pa je zadnji teden v marcu začela veljati popolna zapora ceste proti oz. iz smeri centra Ivančne Gorice. Spremenjen prometni režim je povzročal v prvih dneh kar nekaj dodatne gneče. Sedaj se tudi dejansko kaže, kaj pomeni gradnja takšne infrastrukture »pod prometom«. Krožišče gradijo po odsekih, da lahko skozi dosedanje križišče istočasno poteka promet. Tako delavci glavnega izvajalca del, podjetja Rekon, sestavljajo kos za kosom bodočega krožišča, seveda pa je ob tem veliko dela z infrastrukturo, komunalnimi in električnimi vodi, javno razsvetljavo in pločniki. Center dosedanjega križišča je v teh dneh še prevozen, ko pa bodo že izgrajeni odseki krožišča asfaltirani, se bo promet preusmeril čez ta del že zgrajenega krožišča in še zadnji koščki štirikrakega križišča se bodo dokončno poslovili. Popolna zapora je predvidena do 5. aprila, če bodo dela v tem času potekala po načrtih. Vse dotlej je torej priporočljiva dodatna pozornost za vse udeležene prometa, saj zaradi delno ohromljenega križišča prihaja do gneče iz smeri Šentvida, avtoceste in Muljave in obratno. Na trasi obvoza je zlasti nevarno v križišču pod studenškim klancem. Upajmo, da gradnja ne bo zaznamovana s kakšno prometno nesrečo, saj je bilo teh v vseh letih obstoja dosedanjega križišča zagotovo več kot dovolj. Letošnji pohod po Jurčičevi poti je zopet zaznamovalo veliko pohodnikov, piko vreme. Slavnostni govornik na sklepni prireditvi, pisatelj Ivan Sivec, je pot, s našega rojaka pisatelja Josipa Jurčiča, označil kot pot med rojstnima krajema skega romana. Pohodnike - po poročanju številnih medijev naj bi jih bilo letos vsaj 10000, verjetno pa kakšna tisočnija manj - je že tradicionalno najprej pozdravila Višnja Gora, kjer je začetek poti in kjer člani domačega Planinskega društva Polž prvič žigosajo pohodniške dnevnike. Res da so bili prvi pohodniki v Višnji Gori že zgodaj zjutraj okrog 7. ure, se pa mnogim na začetku poti ni mudilo, saj je tudi letos svoja vrata odprla mestna hiša, kjer so se številni pomudili. Na sedežu višnjanske krajevne skupnosti, ki je aktivno vključena v organizacijo vsakoletnega pohoda, so si obiskovalci lahko ogledali likovno razstavo Turističnega društva Višnja Gora, zanimivo in veselo pa je bilo tudi zunaj, kjer je »utrip« med pohodniki merila Darja Groznik, dramski vložki članov KD Janeza Ciglerja in viže domačih harmonikarjev pa so že navsezgodaj naznanjali bogat kulturni program tistega dne. In res ni manjkalo hrane tako za dušo kot telo. Med tem, ko so eni lahko uživali v prelepi naravi in ne pretežki hoji, so lahko drugi med potjo, po kateri je hodil mladi Jurčič z Muljave v Višnjo Goro v šolo, sledili motivom, ki jih je tudi Jurčič črpal za svoja številna dela. Na pot so se podali tudi pisatelj Sivec in sam predsednik slovenskih planincev Franc Ekar. na i pa je dodalo tudi lepo pomladansko katero se spominjamo dela in življenja prve slovenske povesti in prvega sloven- stičnega društva Polževo in Srednje šole Josipa Jurčiča, ki se je na pohodu predstavljala kot ponosna in uspešna ustanova s pisateljevim imenom in dolgo tradicijo. Na Polževem je zmotil samo ograjen prostor pred hotelom, sicer pa se je ta odlična iz-letniško-turistična točka kazala v vsej svoji lepoti. Še posebno po vzponu na vrh Polževega, ko se je odprl prelep razgled na slovenske vršace. In nato mimo cerkvice Svetega Duha v romantično deželo Desetega brata. Poseben čar ima ta deželica in zato ni čudno, da je iz nje črpal snov tudi Jurčič. Kar naenkrat vstopi pohod-nik na Jurčičevo domačijo, čeprav je postal tudi pri domačinih na Roj ah in muljavskih gasilcih pri sv. Janezu Krstniku v Podbeneku. Pohodniki so se povzpeli nad Višnjo Goro mimo razvalin gradu višnjegor-skih grofov, nato pa vse do Pristave in Zavrtač, kjer je bila priložnost za prvi daljši postanek. Že drugič so žigosali svoje kartončke, za okrepčilo pa so poskrbele članice Društva podeželskih žena Ivanščice in Kmetija Erjavec iz Gorenje vasi. Tudi sicer je bilo za pohodnike dobro poskrbljeno, zlasti za njihovo varnost, saj so bili zopet dejavni domači planinci skupaj z reševalno službo. K sreči ni prišlo do nobene hujše nesreče ali slabosti. Osrednja postojanka med potjo na Polževem je tudi letos ponudila bogato okrepčilo in oddih. Kriški gasilci so kot vsako leto točili čaj, pa tudi kaj za pod zob se je našlo, mnogi pa so se ustavili tudi pri stojnicah Turi- SKLEPNO DEJANJE Letošnjo zaključno prireditev je zaznamovalo dvoje; bogat kulturni program je nadgradil s svojim nagovorom pisatelj Ivan Sivec, manjkal pa je Krjavelj, ki ga tokrat ni bilo na spregled. Pred pohodnike letos ni stopil niti župan Jernej Lampret, tako da je večtisočglavo množico na Jurčičevini slovesno pozdravil podžupan Dušan Strnad. Izrazil je globoko zadovoljstvo, da so številni Slovenci Jurčičevo pot in njegovo dediščino vzeli za svojo, in se zahvalil vsem sodelujočim društvom, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam, ki vsako leto sodelujejo pri izvedbi pohoda. Slavnostni govornik, pisatelj Sivec, je povzel poglavitna sporočila Jurčičeve dediščine, ki je tudi njemu osebno bogat vir za ustvarjanje. Sivec meni, so ravno v krajih Jurčičevega pohoda nastali s prvo slovensko povestjo viš-njegorskega župnika Janeza Ciglerja Sreča v nesreči in Jurčičevim prvim slovenskim romanom Desetim bratom pomembni temelji za ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva nasploh. Med te temelje pa po Sivčevih besedah spada tudi France Prešeren, ki je s svojim ustvarjalnim opusom tudi odločilno prispeval k ohranitvi in razvoju slovenske besede. Sivec je kot dober poznavalec slovenske literarne zgodovine prepričan, da je Prešernova Zdravljica nastala na dolenjskih tleh, saj je bil večkrat na Tudi letos se je izkazalo, daje podaljšanje poti z Muljave do Krke dobra poteza organizatorjev, ki tako v bogato kulturno in naravno dediščino Jurčičeve poti vključujejo tudi ta dolenjski biser. Ni bilo malo pohodnikov, ki so pot podaljšali do Krške jame, ki je ta dan svoja vrata odprla brezplačno po zaslugi TD Krka. Veliko pohodnikov sije ogledalo tudi priložnostno razstavo v podružnični šoli, ki letos praznuje 200 let obstoja in jo je obiskoval tudi pisatelj Jurčič. Kdo ve, morda šola odpre svoja vrata tudi prihodnje leto. posestvu prijatelja Smoleta v bližini Šentjerneja, kjer ga je verjetno pogled na žlahtno trto navdihnil za njegovo največjo pesniško stvaritev. V kulturnem programu, ki sta ga spretno povezovala člana domačega kulturnega društva Josipa Jurčiča, Saša Senica in Igor Adamič v vlogi Manice in Kvasa, so navzoči uživali in tudi na ta način izpolnili svoj obisk Jurčičeve domačije. Nastopila so zveneča imena, vsa nekako povezana z domačo občino Ivančno Gorico. Solist Miloš Genorio je navdušil občinstvo ob spremljavi harmonikarja Janeza Goršiča, humorist Sašo Hribar in imitator Tilen Artač sta množico kar nekajkrat spravila v smeh do solz ob politični satiri, ki sta jo uprizorila, s prav posebnim veseljem pa je zapel tudi Višnjan Marko Vozelj. Tudi ob koncu uradnega programa je bilo še veselo, za kar so poskrbeli člani ansambla Krjavelj, torej še ena domača priznana zasedba. Mnogi so lahko uživali tudi ob ogledu razstave karikatur Jurčičevega junaka Krjav-lja avtorja Gabrijela Vrhovca. IN KAKO NAPREJ Letos se je še enkrat izkazalo, da je Jurčičeva pot dobro uveljavljena med Slovenci. Pohod po Jurčičevi poti je tudi eden redkih množičnih pohodov v Sloveniji, ki je brez t. i. štartnine. Organizatorji bi morali s svojim dobro utečenim delom nadaljevati tudi v prihodnjih letih. Kako bo na to delo vplivala poteza Planinskega društva Polž iz Višnje Gore, ki je pot in tradicionalni množični pohod zaščitilo kot intelektualno lastnino, pa se bo še izkazalo. Vsekakor je za tisoče, ki si prvo soboto v marcu rezervirajo za obisk naše občine, naj-važneje, da se več kot 15-letno dobro delo nadaljuje. Morebitno tehtanje moči med organizatorji jih zagotovo ne zanima. Matej Steh POVESTI IN PRVEGA ROMANA Počasi postaja jasno, kako bo izgledal otok novega ivanškega krožišča. Po zgledu drugih krajev v Sloveniji se tudi naša občina nagiba k primerni umetniški skulpturi s simboliko, po kateri bodo zlasti tujci lahko prepoznavali naše občinsko središče. Manjkala naj ne bi tudi voda, razumljivo kot simbol reke Krke. Matej Steh KAJ BO V SREDINI KROZISCA? POMLADANSKE ČISTILNE AKCIJE Marec in april sta po naših krajevnih skupnostih že tradicionalno zaznamovana s številnimi čistilnimi akcijami. Tudi letos bo tako, s tem namenom pa so se predsedniki krajevnih skupnosti pred kratkim srečali s predstavniki komunalnega podjetja in občinske uprave. V vseh krajevnih skupnostih, kjer bo potekala organizirana čistilna akcija, bo komunala pripeljala zabojnike za odvoz smeti, na voljo bodo tudi vrečke. V spodnjih vrsticah nekatere naše krajevne skupnosti in društva vabijo občane k udeležbi na pomladanske čistilne akcije. Odzovimo se vabilu in poskrbimo za lepši in čistejši jutri! Organizatorji ste vabljeni, da na uredništvo pošljete kratka poročila s fotografijami o izvedenih akcijah. KS Šentvid pri Stični: sobota, 28. marca, ob 9. uri, zborno mesto pred domom upokojencev KS Dob: četrtek, 2. aprila, ob 16. uri, zborno mesto pred domom PGD Dob KS Temenica: sobota, 4. aprila, v primeru slabega vremena pa sobota, 18. aprila, zborno mesto pred stavbo KS Temenica. Vabijo KD Temenica, PGD Temenica in KS Temenica KS Stična Krajevna skupnost skrbi tudi za zbiranje in čiščenje odpadkov. Vsako pomlad organiziramo akcijo čiščenja okolja. Da bo naša akcija čimbolj učinkovita v celotnem naselju Stična in tudi izven njega, želimo zajeti širok krog krajanov, društev in organizacij. Čistilna akcija bo v soboto, 4. aprila, s pričetkom ob 9. uri. Zbirališče bo na parkirišču pred samostanom v Stični. Za udeležence bodo zagotovljene vrečke za smeti, zabojniki in po končanem čiščenju malica. V primeru slabega vremena bo čiščenje prestavljeno, o novem terminu pa boste krajani naknadno obveščeni. Vse krajane, društva in organizacije vabimo, da se čiščenja udeležijo. KS Stična, TD Stična, KD Stična in PGD Stična KS Metna/: sobota, 18. aprila, ob 9. uri, zborno mesto pred domom PGD Metnaj KS Ambrus Vabimo vas na veliko čistilno akcijo, ki bo potekala v soboto, 25. aprila, na področju KS Ambrus. Pričetek akcije bo ob 8. uri po vaseh KS Ambrus. Poskrbimo za čisto okolje. Vabljeni vsi krajani KS Ambrus, ki vam ni vseeno, kaj se dogaja z naravo! 4 Ivančna Gorica, marec 2009 4 ©03KH NAČRT ODVOZA ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME V OBČINI IVANČNA GORICA Občina Ivančna Gorica letos izjemoma organizira odvoz odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev. Odvoz se bo izvajal po naslednjem vrstnem redu: Datum Skupina ZBIRNO MESTO NASELJA, KI ZAJEMAJO POSAMEZNI OKRAJ CAS POSTANKA 1. 18.4.2009 I. AMBRUS - pred Kmetijsko zadruqo Ambrus, Kal, Kamni Vrh, Primča vas 7,30-8,00 BREZOV DOL - v križišču pri hiši št. 25 Brezov Dol, Višnje, Bakarc 8,15-8,45 FUŽINA - pri šoli Fužina, Cešnjice, Tolčane, Valična vas, Breg, V. in M. Reberce 9,15-9,45 MALI K0RINJ - v križišču Mali Korinj, Veliki Korinj, Laze nad Krko 10,15-10,45 MULJAVA - pred družbenim domom Muljava, Potok, Oslica, Leščevje, Mevce, V. in M. Kompolje, Sušica 11,30-12,30 GORENJA VAS - pri ekološkem otoku Gorenja vas, Malo Crnelo, Bojanji Vrh, Skrjanče 13,00-13,30 HRASTOV DOL - sredi vasi Hrastov Dol, Lučarjev Kal, Trnovica, Male Pece, Rdeči Kal, Sad 14,00-14,30 II. ZAGRADEC - pri ekološkem otoku Zagradec, Kužljevec, Grintovec, Dečja vas, M. Globoko 7,30-8,15 GABROVKA - sredi vasi Gabrovka, Kitni Vrh 8,30-9,15 VELIKE LESE - pri cestni bazi Velike Lese, Veliko Globoko, Marlnča vas, Male Lese, Gabrovčec 9,30-10,00 KRKA - parkirišče Rebolj Krka, Podbukovje, Gradiček, Trebnja Gorica, Znojile, Krška vas 10,15-11,15 MULJAVA - pred družbenim domom Muljava, Potok, Oslica, Leščevje, Mevce, V. in M. Kompolje, Sušica 11,30-12,30 VELIKE VRHE - V križišču Velike Vrhe, Male Vrhe, Zavrtače 13,00-13,30 MLEŠČEV0 - pri ekološkem otoku Mleščevo, Veliko Crnelo, Mrzlo Polje 14,00-14,30 II. 25.4.2009 I. S0BRAČE - pri gasilskem domu Sobrače, Pusti Javor, Vrh nad Sobračem, Sela pri Sobračah, Radanja vas 7,30-8,00 TEMENICA - pri trgovini Temenica, Bukovica, Cagošče, Debeli hrib, Pungert, M. in V. Dole, Šentjurje, 8,15-9,00 Bratnice, Breg, Dolenja vas, Praproče ŠENTPAVEL - pri trgovini Agrograd Sentpavel, Zaboršt, Manderga, spodnji del Velikih Češnjic 9,30-10,00 ŠENTVID PRI STIČNI - pri qasilskem domu Šentvid pri Stični, Sv. Rok 10,15-11,30 METNAJ - pri gasilskem domu Metnaj. Poljane, Obolno, Debeče, Mala Gorlčica 12,00-12,30 MEKINJE - križišče pod klancem proti Gradišču Mekinje, Pristava, Dobrava 13,00-13,30 II. DOB - na avtobusni postaji Dob, Sela pri Dobu, Podboršt, Pokojnica, Boga vas, Breg pri Dobu, Škofije 7,30-8,30 RAD0H0VA VAS - na železniški postaji Radohova vas. Pluska. Grm. Selo pri Radohovi vasi 8.15-9.00 GLAGOVICA - pri trafo postaji Glaqovica. Velike Pece, Artiža vas. Butale 9.15-9.45 i VELIKE CESNJICE - križišče pod cerkvijo Velike Cešnjice. Veliki in Mali Kal 10.15-11.00 PETRUSNA VAS - pri ekološkem otoku Petrušnja vas 11.15-12.00 ŠENTVID PRI STICM - pr poKODaiiščj Sert,;d pn Stični. Pristavila vas 12.15-13.00 III. 8.5.2009 : VIR PRI STlCl. - avtobusna posta,a" l Vir pri SKn 3riže 7.30-8.00 STIČNA - na qíavn avtoDusni postaji Stična. Ma¡a Dobrava 8.15-9.00 MMP IVANČNA GORICA - Studenec pri avtobusni postaji Ivančna Gorica, Vrhpolje 9,30-10,00 IVANČNA GORICA - pri stan. blokih na Lj. cesti Ivančna Gorica 10,15-11,00 IVANČNA GORICA - pri noqometnem iqrišču Ivančna Gorica 11.15-11.45 STRANSKA VAS - pri ekološkem otoku (viadukt) Malo Hudo, Spodnja in Zgornja Draga 12,00-12,30 II. KRIŠKA VAS - pri qasilskem domu Kriška vas, Nova vas, Pristava, Zavrtače, Peščenik 7,30-8,30 LESKOVEC - v križišču pred Leskovcem Leskovec, Zgornje Brezovo, Sela 9,00-9,30 VRH NAD VIŠNJO GORO - pri gasilskem domu Vrh nad Višnjo Goro 9,45-10,15 VIŠNJA GORA - križišče Stari trq Višnja Gora, Velika Dobrava, Peščenik 10,30-11,00 VIŠNJA GORA - na železniški postaji Višnja Gora, Spodnje Brezovo 11,15-11,45 VIŠNJA GORA - Mestni trg Višnja Gora 12,00-12,30 Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik,...), telefoni, radijski sprejemniki ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice ipd. Vso odpadno električno in elektronsko opremo je potrebno na dan odvoza do določene ure pripeljati do zbirnega mesta in direktno naložiti na kamion. Prevzem te opreme bo brezplačen. Občane se poziva, da na prevzemno mesto prinesejo le odpadno električno in elektronsko opremo, saj drugih odpadkov ne bodo sprejemali. Vsi občani, ki v navedenih dneh ne boste mogli oddati iztrošene električne in elektronske opreme, jo lahko oddate brezplačno na odlagališču Spaja dolina. Občina Ivančna Gorica ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV - POMLAD 2009 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo v pomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: DATUM NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA sobota 18.4. 2009 Ivančna Gorica parkirišče pri zdravstvenem domu 8.00-10.00 sobota 18. 4. 2009 Šentvid pri Stični parkirišče pri trgovini Tuš 10.30-12.00 sobota 18.4. 2009 Stična parkirišče pri samostanu 12.30-14.00 sobota 18.4.2009 Muljava parkirišče pred kulturnim domom 14.30-16.00 sobota 18.4. 2009 Višnja Gora parkirišče pri Cestnem podjetju 16.30-18.00 ponedeljek 20. 4. 2009 Ambrus parkirišče pred družbenim domom 14.00-15.30 ponedeljek 20. 4. 2009 Zaqradec parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00-17.30 ponedeljek 20. 4. 2009 Krka parkirišče pri gostilni Nace 18.00-19.30 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Naša skrb je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje ZAKONCA PATZELT PREJELA VISOKO NEMŠKO ODLIKOVANJE Hubert in Ingeborg Patzelt že dolga leta prihajata v Stično. S svojo dejavnostjo sta zgradila marsikatero prijateljsko vez zunaj stiškega samostana ter tudi po drugih krajih Slovenije. To njuno nesebično delo ni ostalo neopaženo. Ko danes ustvarjamo Evropo, ki bi bila povezana na različnih ravneh, je bilo prav njuno delo tisto, ki je povezovalo narode, pomagalo v stiski in ustvarjalo pristne prijateljske vezi. S svojim delom sta podirala predsodke med različnimi skupinami in gradila edinost. Zvezna republika Nemčija ju je pred kratkim odlikovala z najvišjim državnim odlikovanjem, ki ga podeljuje nemški predsednik. »Bundesverdienstkreuz am Bande«, Križ za zasluge s trakom Zvezne republike Nemčije, je zanju krona in priznanje vsega njunega dela. Vedela sta, da delata prav, a pri nesebičnem razdajanju da še več moči za delo to, da okolica spozna in prizna njun trud. Njuno delo je pomembno za našo občino. Ob podpisu listine o pobratenju je gospod Hubert rekel: »V Stični se je vse začelo!« Prijateljstvo, ki sta ga zgradila, je v naši občini preraslo v širši okvir. Začeli so se obojestranski obiski in končno pobratenje občin Ivančna Gorica in Hirschaid. Danes se lahko veselimo tolikega sodelovanja med občinama, ki poteka na več ravneh. Zavedamo pa se tudi, da bi pobratenja med občinama ne bilo brez Huberta in Inge Patzelt. Zavzeto delo in prijateljstvo, ki sta ga živela, je v tem odlikovanju doseglo javno priznanje, zanju pa je potrditev, da se nista trudila zaman. Odlikovanje sta prejela 16. februarja v Beyreuthu. V imenu predsednika Zvezne republike Nemčije jima je odlikovanje izročila gospa Melanie Humi, bavarska državna sekretarka iz Bam-berga. Ob tem dogodku se veselimo in jima iskreno čestitamo ter želimo, da bi jima dobri Bog naklonil še čas, da bi svoje plemenito delo nadaljevala. p. Branko Petauer OCist Ob podelitvi visokega državnega priznanja je državna sekretarka prebrala naslednjo obrazložitev: »Cenjena gospa Patzelt, cenjeni gospod Patzelt, že več kot tri desetletja se nesebično, nepoklicno zavzemata za pobratenje s slovensko občino Ivančna Gorica, še prav posebej pa za samostan Stična, kije največji, in upoštevajoč njegovo ustanovitev v l. 1127, tudi najstarejši cistercijanski samostan v Južni Evropi. Začela sta z različnimi oblikami pomoči in z zbiranjem denarnih prostovoljnih prispevkov za samostansko skupnost. V letu 1985 pa sta ustanovila Dništvo prijatelji Stične, ki je samostan vsa leta denarno podpiral. Z izredno prizadevnostjo sta redovnike podpirala in spodbujala pri prezidavah, obnovi samostana in novih investicijah. Tako sta na primer sodelovala pri izdelavi in nabavi novih orgel in z\>onov. Poleg tega sta osebno sodelovala pri ureditvi stalnih muzejskih zbirk, pri postavitvi občasne razstave o zgodovini samostana in pri raziskavah o ponovni naselitvi samostana, kije bil 1.1784 ukinjen. Skorajda deset let sta pripravljala turistična potovanja v Stično, da bi se Nemci seznanili z življenjem v stiškem samostanu, pa tudi z naravno in kulturno dediščino Slovenije. Organizirani so bili spoznavni veče- ri, začela so se povezovati tudi društva. Ob vsem tem so se spletle vezi med domačini in obiskovalci, ki so postale temelj za nadaljnje korake. Leta 1998 je bilo sklenjeno partnerstvo med občinama Hirschaid in Ivančna Gorica, ki se uspešno razvija. S posebnimi pisnimi dogovori so se povezala gasilska društva, letalska kluba, šole. Izmenjave mladih in učencev so del tega sodelovanja. Cenjena gospa Patzelt, cenjeni gospod Patzelt, zelo vas cenijo ne le zaradi vajine neposredne pomoči, ampak tudi zaradi vajinega obsežnega znanja in moralno etične osebne drže, ki je vsem poznana. Zaradi vajinih bogatih življenjskih izkušenj ste stali ob strani tako z nasveti kot z dejanji mnogim, ki morajo sprejemati odločitve, npr. stiške-mu opatu. V znamenje hvaležnosti so vas 1985 sprejeli v samostansko dnižino kot familiare. Zato smo toliko bolj veseli, da ste bili za svojo nesebično požrtvovalnost nagrajeni tudi s pričujočim odlikovanjem, ki je za vse vaše delo ustrezno javno priznanje. ISKRENE ČESTITKE.« Župan Andreas Schlund poročilu s slovesnosti dodaja tudi uradno čestitko občine Hirschaid: »Obpodelitvi državnega odlikovanja, križa za zasluge s trakom, tudi občina Hirschaid iz srca čestita zakoncema Patzelt . Skle- nitev partnerstva med občinama Ivančna gorica in Hirschaid je znak razumevanja in spoštovanja med narodi in je v veliki meri njuna zasluga.« Čestitka župana Jerneja Lampreta pa se je glasila: Gospodu Patzeltu in njegovi soprogi Inge čestitamo ob prejemu visokega priznanja, ki mu ga je podelila država Nemčija! Dolgoletno delo gospoda Patzelta je dobro vidno, saj je velik humanist in človek, ki mu meje in narodnost predstavljajo izziv pri iskanju človeških vrednost. Znal je povezati vse niti in ljudi dveh različnih okolij, znal je poiskati toliko dobrih plati, da se danes dve občini povezujeta na vseh možnih področjih delovanja. Stična, kot sam pravi, je središče njegovega življenja. Človeku, ki mu bije dvojno srce, eno za domovino, drugo za lepo Slovenijo in dobre ljudi, ki živijo na tem koščku sveta, ne bomo nikoli izrekli dovolj zahval za vse, kar je storil za lokalni, nacionalni in med-narodni način povezovanja. Presrečni smo. da smo bili eni izmed pobudnikov za pridobitev priznanja. Skupni rezultati so merilo in plod spodbud, ki jih lahko da le osebnost in značaj dobrotnika. Občina Ivančna Gorica, župan Jernej Lampret M. A. Ficko Ivančna Gorica, november 2008 5 ®@0P©B/^m0ii\7® o g®ÜDüQ3lIE 8ÜCMIIG3 »IZBRISANI« 01. L izbrisanih je tekla javna tribuna Strokovnega sveta SDS 4. marca 2009 v L§§§ku. V razpravi so sodelovali podpredsednik stranke SDS ter podpredsednik Strokovnega sveta SDS dr. Milan Zver, nekdanji minister za notranje zadeve Dragutin Mate, poslanka SDS in predsednica Komisije DZ RS za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl, poslanec SDS in nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za promet dr. Peter Verlič in mag. Anže Logar, nekdanji direktor Urada vlade za komuniciranje ter mednarodni tajnik SDS. Na javni tribuni je bilo izpostavljeno, da bodo dopolnilne odločbe, ki jih izdaja Ministrstvo za notranje zadeve služile kot pravna podlaga za izplačilo odškodnin, kar je nekdanji minister Mate lepo obrazložil na primeru Aleksandra Todoroviča, ki je na sodišču že dobil tožbo. Ob tem je potrebno omeniti, da najvišji znesek tožbe enega od t. i. izbrisanih dosega kar 980.000 evrov. Če bi zgolj vseh 25.0001, i. izbrisanih vložilo tožbo za odškodnine po vzoru Todoroviča, bi to zneslo najmanj pol milijarde evrov davkoplačevalskega denarja. Odločba v primeru Todoroviča bo lahko pomagala sodiščem v tožbah, da se bodo enostavno odločala na enak način kot v tem primeru. Ob tem bi utegnili postati t. i. izbrisani "zelo dober posel za odvetnike". Slovenija je po osamosvojitvi sprejela ustavni zakon, na podlagi katerega sta bila med drugim sprejeta tudi zakon o državljanstvu in zakon o tujcih. V nekdanji državi je bila ta problematika urejena zelo specifično, saj je obstajalo državljanstvo republike. Ne glede na to, katero državljanstvo republike je oseba imela, je to zadoščalo za volilno pravico. Po osamosvojitvi pa je bilo treba v eno evidenco zavesti državljane Slovenije in vse tiste, ki so si državljanstvo uredili, vse ostale pa v evidenco tujcev. Zakon je predvideval, da si morajo vsi državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije svoj status urediti, k čemur so jih pozivale tudi upravne enote. Tisti, ki vztrajajo pri izdajanju odločb t. i. izbrisanim, hočejo ljudi prepričati v to, da Slovenija leta 1991 na tem področju ni imela zakonodaje, kar pa ne drži. Ustavno sodišče je sprejelo tudi formalnopravno izredno sporno odločitev, ko je presodilo, da je "zakon, kije nastal na podlagi ustavnega zakona, v nasprotju z ustavo". Takrat ko je ta zakon nastal, Slovenija ni imela ustave, ki jo ima sedaj. Ustavni zakon je bil edini predpis, ki smo ga imeli, in se torej zastavlja vprašanje, v nasprotju s katero ustavo je bil zakon. Drugi problem je odločitev sodišča za nazaj, ki je razglasilo nek zakon za neustavnega. Razglasili so, da je bil nek zakon v nasprotju z ustavo od leta 1991 naprej - torej v nasprotju z ustavo, ki sploh še ni bila sprejeta, ko je zakon že veljal. Vlade LDS tega vprašanja tako dolgo niso reševale SDS ravno zato, ker niso vedele, kako se izmotati iz tega "krča". Po mnenju poslanske skupine SDS je edina rešitev sprejetje ustavnega zakona, ki bi položaj t. i. izbrisanih uredil individualno, za vsak primer posebej, kar bi zaščitilo tiste, ki se jim je zgodila krivica, ter onemogočilo tiste, ki so v času osamosvajanja Slovenije špekulirali z državljanstvom. Ustavni zakon bi tudi onemogočil kakršne koli odškodnine. Zato je PS SDS konec februarja vložila v Državni zbor predlog za začetek postopka za sprejem ustavnega zakona. Naj spomnimo, da so rešitev z ustavnim zakonom podpirali tudi pokojni predsednik države dr. Janez Drnovšek, Borut Pahor, ko je bil še v opoziciji, ter tudi vrsta uglednih pravnikov. Sedaj pa je koalicija ogluše-la. Ustavni zakon je PS SDS vložila skupaj z interpelacijo proti notranji ministrici Katarini Kresal v zvezi s t. i. izbrisanimi. Njeno sprenevedanje glede odškodnin lahko povsem ogrozi sistem javnih financ v Sloveniji, saj bodo izplačila za odškodnine šle v škodo proračuna Republike Slovenije, namesto za investicije v šole, vrtce, ceste itd bo šlo za odškodnine t. i. izbrisanim. Zato da ne pride do sesutja javnih financ s takšnimi posegi v proračun, pa je ministrica Kresalova kot članica vlade še kako odgovorna, zato tudi interpelacija o njeni odgovornosti. OO SDS Ivancna Gorica KAJ SE DOGAJA Z LIVARJEM? Naš največji zaposlovalec, podjetje z več kot 50-letno tradicijo livarstva, se v današnjem času, ko vlada globalna gospodarska kriza, na svoj način spopada s težko gospodarsko situacijo. Jeseni lani je na čelo družbe Livar stopil Uroš Korže. Livar je še pred koncem leta 2008 sprožil dokapitali-zacijo, ki naj bi bila uspešna, torej so vlagatelji izkazali zaupanje programu nadaljnjega razvoja in delovanja podjetja ter vložili svoj kapital. Pa bo uspelo Livarju prebroditi težke gospodarske čase, ki se zdijo za težko industrijo še toliko bolj usodnejši? O dogajanjih v Livarju se je po različnih medijih že veliko pisalo; tudi naš časopis si že dalj časa prizadeva dobiti odgovore o razmerah v podjetju, vendar nam tudi do tokratne redakcije g. Korže še ni uspel odgovoriti. Pričakujemo torej, da v prihodnji številki kaj več izvemo, kakšna bo usoda tega ivanjškega podjetja. ¡nía CENTER ZA RAZVOJ LITIJA • www.razvoj.si © infoSrazvoj.si EVROPSKE PROJEKTI - IZZIV ZA MLADI Pridobivanje evropskih sredstev ter pisanje in izvajanje projektov, ki sledijo ciljem Evropske unije, postaja del našega vsakdanjega življenja. Tovrstne veščine so vse bolj cenjene in prinašajo veliko priložnosti za mlade, ki se skušajo v poslovnem svetu šele uveljaviti. Vse mlade, ki si želite pridobiti izkušnje in reference pri prijavljanju in izvajanju evropskih projektov, tako vabimo k sodelovanju. Pišite nam na info@razvoj.si. Jelka Babič Nakup sveže zelenjave ali sadja neposredno s kmetij Ste že kdaj pomislili, da bi se na poti proti domu ustavili na eni od bližnjih kmetij in si kupili svežo zelenjavo ali sadje za kosilo? Zdaj imate priložnost. Pokukajte na spletne strani www.nadezeli.si ter poiščite med ponudniki s podeželja, ki so vključeni v mrežo ponudnikov Naravnost z dežele, vašo novo najljubšo kmetijo, vrtnarstvo, sadjarstvo ali čebelarstvo. Projekt izvaja Center za razvoj Litija od leta 2007 pilotno v občini Dol pri Ljubljani, vendar ga želi razširiti na celotno območje Srca Slovenije. S projektom želimo povezati podeželje neposredno s trgom ter končnim kupcem ponuditi zanesljiv vir zdrave, sezonske, ekološke in doma pridelane hrane. Tako smo v sodelovanju z zadrugo Jarina v lanskem letu uspeš- no vzpostavili neposredno dobavo hrane s kmetij v prve vrtce oz. šole z območja, z istimi aktivnostmi pa nadaljujemo tudi v letošnjem letu. Na enak način želimo s podeželsko ponudbo povezati tudi gostilne in hotele, ki delujejo na območju Srca Slovenije. Mija Bokal slovenska demokratska mladina TRADICIONALNO SMUCAiJE S §DM V CERKNIM V soboto, 21. 2. 2009, je Občinski odbor Slovenske demokratske mladine iz Ivančne Gorice organiziral tradicionalni smučarski dan, namenjen mladini občine Ivančna Gorica. Želeli smo predvsem preživeti prosti čas v športnem duhu, v druženju s prijatelji, spoznavanju novih ljudi in se ne nazadnje zabavati. Podmladek Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke s svojimi aktivnostmi že leta namenja pozornost udejstvovanju mladih na raznih področjih, eno od teh področij je šport in s tem seveda tudi smučanje. Zavedamo se, da mladi potrebujejo kakovostne aktivnosti, zato veliko pozornosti posvečamo prav področjem, na katerih se mladi najbolj prepoznajo. Veseli nas, da je mladina z našim delom zadovoljna, aktivnosti so vsako leto bolj obiskane, naglo se povečuje tudi naše članstvo, zato se bomo tudi v prihodnosti trudili, da postanemo še boljši in uspešnejši pri našem delu. Kot že rečeno, smo se 21. februarja podali smučat na smučišče v Cerknem. Avtobus je najprej odpeljal iz Ambrusa, nato se je ustavil v Ivančni Gorici, nazadnje pa še v Višnji Gori. Dobre volje in polni pričakovanja smo se odpravili proti Cerknem, kamor smo prispeli okrog pol devete ure zjutraj. Razdelili smo si karte, si pripravili opremo, in glede na to, da je bila pustna sobota, pojedli krofe, ki nam jih je za malico pripravil občinski odbor. Smuka je bila odlična, začenši z vremenom, družbo, kosilom, dobro glasbo in vsemi pustnimi maskami, ki so se spuščale po belih strminah. K počitku nas je vabilo toplo sonce in zvoki zasneženih gora. Po dobri hrani in pijači ter »pancer tancu« smo se zopet prepustili uživanju na snegu. Tudi manjši padci, ki so se spreobrnili v obilo smeha, nas niso ustavili. Tako smo okoli 16. ure prispeli nazaj do avtobusa ter se počasi odpravili proti Ivančni Gorici. Pot domov je bila vse prej kot dolgočasna, polna zabave in smeha, tako da nam je čas izredno hitro minil. Preživeli smo lep dan, ki je prehitro minil, zato že komaj čakamo naslednje leto, ko bo OO SDM Ivančna Gorica zopet organiziral smučarski dan. Vabljeni, da se nam pridružite tudi takrat, vabljeni tudi vsi tisti, ki ste letos zamudili. Pridružite se nam, z nami vam ne bo nikoli dolgčas! Maja Stmad OO Slovenska demokratska mladina Ivančna Gorica Občinski odbor Ivančna Gorica nova politika Obveščamo vse občane in občanke, da je občinski odbor odpri pisarno na Sokolski ulici 12, v Ivančni Gorici, kjer je odsiej tudi sedež občinskega odbora. Vsako sredo med 18. in 19. uro smo vam na voljo za informacije, pobude, probleme, vprašanja. V pisarni seje možno tudi včlaniti v stranko in izvedeti vse o delu stranke. Obiščite nas, zelo bomo veseli Vašega obiska. Dosegljivi smo tudi na mobilnih številkah: 041 591158 - Aleš Tomažin, predsednik občinskega odbora ali 041 323 359 - Barbara Fortuna, podpredsednica občinskega odbora. Lahko pa nam tudi pišete na naslov pisarne ali na elektronski naslov ivancna-gorica@zares.si. ________ N VO stičišče Srca Slovenije ■a* Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski socialni sklad AMBICIJE li UMETNOST POVEZOVANJI Delavnica Ambicije in umetnost povezovanja bo potekala v sejni sobi poslovne stavbe Žolnir v Ivančni Gorici v torek, 21. 4. 2©09, od 17. ure dalje. Na delavnici boste spoznali, kako moramo sodelovati in se povezovati, da naše ambicije navdušijo tudi druge. Delavnica je brezplačna za člane društev, zasebnih zavodov in ustanov in se izvaja v okviru projekta Srce me povezuje, ki ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Prijave in informacije: info@srce-me-po-vezuje.si, 040 365 850, 05 992 76 19. Vljudno vabljeni! 6 Ivančna Gorica, marec 2009 6 Dxmmjg^® Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) Ur. list RS št. 45/08,16. člena Statuta občine Ivančna Gorica (Ur. list RS št. 89/04, 36/07) in Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica (Ur. list RS št. 74/07) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za ohranjanje, spodbujanje In razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica za leto 2009 l PREDMET RAZPISA Predmet razpisa so državne pomoči, ki se bodo dodeljevale za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica. Državne pomoči se dodeljujejo za skupinske izjeme za kmetijstvo. 2. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Znesek razpisanih subvencij znaša 11-4.450 €. Sredstva za leto 2009 bodo razdeljena na naslednje postavke: A. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA V PRIMARNO PROIZVODNJO-v višini 85.950 € POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV a) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (ekološke in integrirane kmetije) - naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. • Upravičeni stroški: - naložbe v hleve s pripadajočo notranjo opremo, ki nastane zaradi prilagajanja novouvedenim standardom, temelječim na zakonodaji ES (stroški za nakup materiala in opreme): - naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo: - nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije in opreme; - prva postavitev oz. prestrukturiranje obstoječih trajnih nasadov (stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo, nakup večletnega sadilnega materiala); - nakup in postavitev rastlinjakov s pripadajočo opremo; - nakup in postavitev novih mrež proti toči, stroški postavitve mreže. Obvezno je potrebno priložiti certifikat o vključenosti v okolju prijazno proizvodnjo. b) Urejanje pašnikov - naložbe v postavitev pašnika, za katerega je potreben izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologije paše (načrt mora biti izdelan po metodologiji, ki je določena za načrtovanje pašnika), - novogradnja pašnika (minimalna površina urejanja pašnika je 2 ha), - razširitev obstoječega pašnika, - obnova pašnika, starejšega od 6 let. • Upravičeni stroški: - stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregradi-tev pašnika na pašne čredinke; - stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišča (stroški strojnih storitev); - stroški nakupa opreme za ureditev na-pajališč za živino; c) Urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov - izvedba manjših agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih z namenom izboljšanja pogojev obdelave kmetijskih zemljišč (obvezna je priloga mapne kopije z vrisom površine, na kateri se bodo dela res izvajala). Pri agromelioracijah se ne upoštevajo dre-nažna dela in material za drenažo, oprema za namakanje in namakalna dela. - naložbe v drugo infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih). • Upravičeni stroški: - stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišč, nasipanja (stroški strojnih storitev); - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poljskih in travniških poti ter poti v trajnih nasadih (stroški strojnih storitev in materiala). d) Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju - izobraževanje in usposabljanje kmetov in članov njihovih družin oz. gospodinjstva. Upravičenci so organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva (ne kmetje oz. njihovi družinski člani), - usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti (programi društev na področju kmetijstva in čebelarstva). • Upravičeni stroški: - sredstva se dodelijo za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja (predavanja, tečaji, strokovne ekskurzije, ...), - na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani se sredstva dodelijo za honorarje za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, - izmenjava znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav, sejmov ter sodelovanje na njih, - stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi,...), - stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve intemetne strani). - za društvene dejavnosti se sredstva dodeljujejo za kritje stroškov programen' društev na področju kmetijstva in čebelarstva (organizacija in sodelovanje na prireditvah, prevoz na strokovne ekskurzije, izobraževanje in predavanja). B. DRUGI UKREPI - v «šini 28.500 € e) Obnova in rekonstrukcija gozdnih vlak - Pod naložbe v javnem interesu, ki niso namenjene le enemu lastniku, bo Občina sofinancirala tudi obnovo in rekonstrukcijo gozdnih vlak. Predlog za ureditev vlak pripravi Zavod za gozdove RS, pod strokovnim vodstvom katerega poteka tudi obnova vlak. K vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo: - Izvleček iz tehnološkega dela gozdno gojitvenega načrta (Priprava/gradnja gozdnih vlak), ki ga pripravi KE Zavoda za gozdove (Ivančna Gorica ali Žužemberk), - potrebno dovoljenje v skladu z ZGO (Zakon o graditvi objektov), - soglasja lastnikov gozdov na trasi, kjer se dela izvajajo, in - priložiti podpis pristojnega gozdarja na priloženem obrazcu (na vlogi), ki potrjuje vednost gozdarja, da se bo sanacija vlake izvajala. • Upravičeni stroški: - Stroški urejanja, obnove in rekonstrukcije gozdnih vlak (stroški strojnih storitev). f) Urejanje in obnova poljskih poti - Obnova in razširitev poljskih poti, dostopov in poti v trajne nasade, ki niso namenjene le enemu lastniku. Lastniki morajo podati pisna soglasja k urejanju poti. • Upravičeni stroški: - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poljskih in travniških poti ter poti v trajnih nasadih (stroški strojnih storitev in materiala). 3. UPRAVIČENCI DO POMOČI §0 • pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine; • člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti; • organizacije, ki so registrirane za izvajanje kompleksne tehnične pomoči na področju kmetijstva; • registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva in čebelarstva na območju občine ali regije, • do pomoči so upravičena kmetijska podjetja, ki niso podjetja v težavah; • pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže novouvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali (zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, izboljšanje higienskih razmer in standardov za dobro počutje živali). 4. POGOJI IN KRITERIJI ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE Splošni pogoji: a. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za posamezne namene le pod pogojem, da podajo izjavo o kumulaciji pomoči, da za posamezen namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov ali drugih virov. V kolikor se je upravičenec prijavil še na druge javne razpise za isti namen in čaka na odgovor, mora to navesti v svoji vlogi. Pri dodeljevanju državnih pomoči se upoštevajo pravila, ki prepovedujejo preseganje kumulacije državnih pomoči nad dovoljeno intenziteto pomoči. b. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Ivančna Gorica in še niso izvedeni. c. Investicije ne smejo biti začete pred prejemom sklepa o odobritvi sredstev. d. Če je upravičenec majhno ali srednje veliko podjetje (samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba), mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore. e. Mikropodjetja (KMG) ter mala in srednje velika podjetja ( MSP;, ki se ukv arjajo s kmetijsko dejavnostjo, investirajo na območju občine Ivančna Gorica, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin, ki ležijo na območju občine Ivančan Gorica. f. Investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev. g. Pri upravičenih stroških se upošteva nakup za novo in rabljeno opremo/stroje/ material. Ne upošteva se lastni material ali lastno delo. h. V kolikor je upravičenec davčni zavezanec, se pri upravičenih stroških od bruto osnove odšteje davek na dodano vrednost (osnova za državne pomoči je odbitek davka od upravičenih stroškov). i. Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev. j. Pomoč se lahko dodeli le za kmetijsko gospodarstvo ali združenje ipd., ki ni podjetje v težavah. k. Subvencije se bodo izplačevale kot nepovratna sredstva. 1. Za ostala določila se upoštevajo pravila Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica, m. Vsa dokazila (račune) o plačilu storitev je potrebno dostaviti najkasneje do 30. 10. 2009, razen če je v vlogi določeno drugače. 5. FINANČNE DOLOČBE a. Bruto intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, - do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja. b. Najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: - Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 €, najvišji znesek pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. - Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu mikropodjetju (KMG) iz naslova podpor za naložbe ne sme preseči 400.000 € v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 e, če je mikropodjetje na območju z omejenimi dejavniki. - Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim go- spodarstvom, ki niso podjetja v težavah. Pomoč se dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže novouvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali. 6. MERILA IN KRITERIJI " Urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov (male agromelioracije): Pri agromelioracijah se bodo upoštevale naslednje kategorije zemljišč: -1. kategorija - zelo kamnito (20 ur/ha), - II. kategorija - srednje kamnito (10 ur/ ha), - III. kategorija - skalne samice, odstranjevanje zarasti (5 ur/ha). • Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju: Usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti: Točkovanje dejavnosti društev s področja kmetijstva: Izvedba prireditve: - na občinski ravni 30 točk/prireditev, -na medobčinski ravni 45 točk/prireditev, -na državni in meddržavni ravni 60 točk/prireditev, - sodelovanje na vseh drugih prireditvah 15 točk/prireditev. Izobraževanje: - izobraževanje članov društva, tečaji, seminarji -10 točk/seminar. Članstvo: -1-9 članov 2 točki, -10-19 članov 5 točk, - 20-49 članov 10 točk, - 50-99 članov 20 točk, - nad 100 članov 30 točk. Točkovanje dejavnosti društev s področja čebelarstva: Izvedba prireditve: - na občinski ravni 30 točk'prireditev, - na medobčinski ravni 45 točk/prireditev, - na državni in meddržavni ravni 60 točk/prireditev, - sodelovanje na vseh drugih prireditvah 15 točk/prireditev. Izobraževanje: - izobraževanje članov društva, tečaji, seminarji -10 točk/seminar. Število panjev: - 0-99 10 točk, -100-399 20 točk, - 400-699 30 točk, - 700-999 40 točk, - 1000-1200 50 točk. Članstvo: -1-9 članov 2 točki, -10-19 članov 5 točk, - 20-49 članov 10 točk, - 50-99 članov 20 točk, - nad 100 članov 30 točk. 7. VSEBINA VLOGE Upravičenci vložijo vloge in zahtevke za finančna sredstva na predpisanih obrazcih, ki jih dobijo v sprejemni pisarni na Občini Ivančna Gorica ali na spletni strani občine: www.ivancna-gorica.si. Upravičenci za posamezne namene podajo izjavo, da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov, oz. priložijo ustrezno dokumentacijo in navedejo, koliko sredstev so za določen namen že prejeli. Upravičenec, kije za določen ukrep že prejel državno pomoč, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu. Za skupno višino pomoči se šteje vsota vseh pomoči, ki jih posameznik pridobi iz drugih virov v tekočem letu. Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu. Obvezne priloge k vlogi so: • Veljaven transakcijski račun (pazite na natančen izpis številke!). • Izpolnjeno in podpisano izjavo, da za posamezen namen niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli. • Druga dokumentacija, ki je zahtevana pri vsakem posameznem ukrepu (potrdila, izjave, mapne kopije). 8. NADZOR IN SANKCIJE Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska strokovna služba Občine Ivančna Gorica lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Prejemnik sredstev mora podati izjavo, da za isti namen, za katerega pridobiva sredstva, ni prejel pomoči iz drugih virov oziroma koliko sredstev iz drugih virov za isti namen je že prejel. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve (2) leti. 9. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Rok za prijavo na javni razpis za sofinanciranje kmetijstva iz proračuna Občine je 17. april 2009. Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 45 dni po zaključenem razpisu. V tem času bodo prejeli v podpis tudi Pogodbo o sofinanciranju, s katero bodo dogovorjene medsebojne obveznosti. Če upravičenci ne vrnejo podpisane pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev finančnih sredstev. 10. NAČIN REŠEVANJA VLOG Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, priložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, določenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica. Občinska uprava opravi pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril iz razpisa. V primeru nejasnosti se lahko v posameznih primerih zahteva dodatno dokumentacijo. Odpiranje vlog ne bo javno. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2009 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Sredstva so za posamezni ukrep namenjena za tekoče leto in se ne prenašajo v naslednje proračunsko obdobje. Medsebojne obveznosti med Občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. 11. ODDAJA VLOGE ZA DODELITEV SUBVENCIJE Vlagatelji oddajo vloge na sedežu Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica v sprejemni pisarni ali po pošti priporočeno s povratnico na predpisanem obrazcu, ki ga prejmejo v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali na spletni strani Občine: www.ivancna-gorica.si, do 17. aprila 2009. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravočasne, pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Nepopolne vloge in vloge, ki ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene. 12. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE Prijavne obrazce lahko zainteresirani prejmejo brez plačila na Občini Ivančna Gorica (v sprejemni pisarni občinske uprave) oz. na spletnih straneh: www. ivančna-gorica.si. Vse dodatne informacije lahko dobite na Referatu za kmetijstvo, tel.: 01 781 21 12 (Marija Okorn). Številka: 430-0008/2009 Ivančna Gorica, 9.3. 2009 OBČINA IVANČNA GORICA Zupan Jernej Lampret, l. r. Ivančna Gorica, marec 2009 7 Društvo gobarjev "Slorovke" Senlrumar - HOČEVJE Jakličev dom Videm 34,1312 VIDEM-Dobrepolje DIUSTVO GOBARJEV STOROVKE Si PREDSTAVLJA Društvo gobarjev »Štorovke« Šentrumar - Hočevje je še dokaj mlado društvo gobarjev, ustanovljeno je bilo 30. 10. 2005 v vasici Hočevje nad Krko na pobudo revirskega logarja Francija Hrovata. Na ustanovni skupščini seje zbralo 11 članov. Društvo je od leta 2006 član Mikološke zveze Slovenije (MZS). Glavni namen društva je, da spodbuja mikološko osveščenost in dejavnost po načelih varovanja in zaščite gliv v naravnem okolju, proučuje razširjenost gliv na ozemlju RS, skrbi za širjenje in vzgojo članstva ter sodeluje pri vzgoji mladine v okviru programov članov DGŠŠ, seznanja javnost z nevarnostmi zastrupitev in njihovim preprečevanjem z javnimi predavanji. Trenutno je v društvo včlanjenih 98 članov, ki prihajajo iz različnih krajev, in sicer iz Kranja, Ljubljane, Dobrave pri Ljubljani, Kočevja, Grosuplja, Višnje Gore, Ivančne Gorice, Krke, Zagradca ter domačini iz Hočevja in dobrepoljske doline. V društvu imamo tudi strokovni kader, g. Bogdana Tratnika, determina-torja - mentorja, ki je soavtor več knjig o gobah, ter go. Veroniko Tratnik, determinatorico - pripravnico. Društvo ima od lanskega leta tudi 17 članov, ki so opravili dvodnevni tečaj in pridobili znanje za naziv determinator - pripravnik, ki je društvenega pomena. Vekoslav Pajhtar, predsednik dmštva ČETRTA REDNA LETNA SMUKOM DRUŠTVA GOBARJEV ŠTOROVKE Skupščina je eden tistih dogodkov v društvu, ko se zbere večina članov društva. Letošnja skupščina je potekala v soboto, 14. februarja. Udeležilo se je je 67 članov in trije gostje GMD Ljubljana. Po uvod- nem pozdravu predsednika Vekoslava Pajntarja je besedo dobil Jože Landeker, predsednik GMD Ljubljana. Prisotnim je po pozdravu podal nekaj informacij o skupnem sodelovanju. Med drugim je povedal, daje njihovo društvo sprejelo sklep o pobratenju z našim društvom. Sledilo je poročilo predsednika, blagajnika, nadzornega odbora in vodje planinsko pohodniške sekcije o delu društva v letu 2008. Predsednik društva je poudaril, da so bili vsi zastavljeni cilji uspešno zaključeni. Uspešna je bila organizacija dvodnevne razstave v mesecu septembru v Hočevju, ki so jo pripravili člani društva ob pomoči determinatorja - mentorja Bogdana Tratnika, Tineta Grebenca ter Andraža Habiča. Letošnji program dela je zelo pester. Poleg predavanj z diapozitivi bomo v času rasti gob v Hočevju in Vidmu pripravili večkratno determinacijo gob pod vodstvom mentorja Bogdana Tratnika in drugih determinatorjev. Pripravljamo tudi skupen, zanimiv projekt z vrtcem. Udeležili se bomo tudi tradicionalne Smrčkar-jade v Umagu, ki slovi po mednarodnem sodelovanju. V mesecu oktobru je predvidena učna ekskurzija. Čez vse leto so planirane delovne akcije na Sentrumarju, kjer so priprave in dela za izgraditev gobarskega doma. Sprejetih je bilo 12 novih članov, hkrati pa tudi 11 izstopov iz društva. Sledila je podelitev priznanj najbolj zasluženim za delo v društvu. Priznanja oziroma pohvale so prejeli: Milan Globokar, Jože Perko - Gene, Jože Kralj, Jože Kra-ševec, Ida in Pavle Perhaj, Majda in Drago Grm, Anton Maver, Anton Boštjančič, Bogdan Tratnik in Andraž Habič. Upravni odbor in člani društva so pripravili tudi presenečenje in zahvalo za uspešno vodenje društva predsedniku Vekoslavu Pajntarju - Pinkiju. Dragica Pajntar, članica DGSS V sredini predsednik društva Pajntar Slavko, poleg prejemnika priznanj za leto 2008, na desni Maver Anton iz Zagradca in levo Boštjančič Anton. NABIRANJE §©B (I. DEL) Gobe lahko nabiramo od marca do močnejše zmrzali v novembru ali decembru, ko mraz uniči zadnje sivke. Spomladi, ko skopni sneg, se gobarji razveselijo marč-nic in pa mavrahov, ki se pojavijo okoli domačij, med grmovji, ob robu gozdov in drugod, predvsem na peščenih krajih. Sredi maja smrčki in hrčki v nižini prenehajo, v višjih legah pa jih najdemo tudi še v juniju. Maj in junij sta za gobarje bolj slaba v vsej sezoni, čeprav se podnebje spreminja. Zadnja leta opažamo rast užitnih gob tudi v tem času. Žal nam je v lanskem letu suša in vročina to preprečila, zato smo se iz gozdov vračali praznih košaric. V juliju in avgustu se po izdatnejšem deževju slika spremeni. Največ gob uspeva v gozdovih in po travnikih od septembra do novembra, posebno kadar je vlažna in topla jesen. Hladne noči in slana pozneje od dneva do dneva redčijo vrste užitnih gob, najdlje se mrazu upirajo sivke, ježki, mraznice in lisičke. Navadno se razne vrste užitnih gob v večjih količinah pojavljajo na vsakih nekaj let. Verjetno je, da to ni odvisno samo od ekoloških razmer (npr. vlage in toplote). Za nekatere vrste je odločilne važnosti vrsta tal in kakovost rastišča. V listnatih gozdovih srečujemo druge vrste kot v iglastih, zopet druge so manj izbirčne in rastejo v različnih gozdnih tipih (hrastov, bukev, smrekov gozd) ali zunaj na obronkih in travnikih. Začetniki naj bodo pri nabiranju gob skrajno previdni. Prevelika korajža se lahko hitro maščuje. Zato bomo nabirali samo tiste vrste, kijih res dobro poznamo in pri katerih je zamenjava s strupenimi vrsta izključena. Za spoznanje nepoznane gobe ni dovolj, da jo površno primerjamo z včasih slabo in pomanjkljivo sliko v knjigi, ki jo nosimo s seboj ,V takem primeru si je treba vzeti nekaj časa in prebrati opis gobe ter preverjati znak za znakom, ali se ujema z vrsto gobe, ki je pred nami. Posebno moramo biti natančni pri naših opazovanjih, kadar se srečamo z gobami zelene ali bele barve, ki imajo pod klobukom lističe. Zlasti moramo paziti, da take gobe ne odrežemo nekje na sredini beta, pač pa moramo imeti pred seboj celo gobo, torej tudi del, ki je v zemlji. Nikdar ne smemo verjeti starim pravljicam, češ da so užitne gobe prijetnega, neužitne pa zoprnega vonja ali okusa. Ne poznamo namreč znakov, po katerih bi lahko prvi hip ločili užitne vrste od strupenih. Le dobro poznavanje gob po njihovih vrstah nas bo obvarovalo nesreče. Nabirajmo le mlajše in zdrave primerke, izogibajmo se nagnitih, napol suhih ali od črvov in polžev obžrtih starih gob, ker lahko povzročijo prebavne motnje ali celo zastrupitve. Nabirajmo res samo gobe, ki jih dobro poznamo, ostale pustimo rasti, jih ne brcamo, saj so okras naših gozdov ali gobarja, ki jih pozna. Ko gobo najdemo, jo očistimo na samem rastišču. Prenašamo jih v pletenih košaricah, plastične vrečke so prepovedane in neprimerne. Deževno vreme ni primerno za nabiranje gob. V takem času se napijejo vode, postanejo mehke, sluznate in se hitreje pokvarijo. Ko gobe prinesemo domov, jih hranimo na hladnem in jih po možnosti še isti dan pripravimo za obed ali konzerviramo. Počakajmo pomlad in pojdimo v gozd, ki nam nudi razne plodove, svež zrak in rekreacijo. mm SPOMLADANSKE GOBE MARČNICE - Hygrophorus marzuolns ali marčna polževka Ko zapade sneg in prekrije gozdove, če sploh še zapade, se za gobarja konča sezona. Po prvi odjugi in kopnenju snega v februarju ali marcu (v preteklem letu v aprilu) se v gozdu pojavijo prve marč-nice, varno skrite pod listjem. Najprej jih opazimo na prostorih, razkopanih od srn, saj je to njihova poslastica. Ko hodimo po gozdu, napeto gledamo po tleh in odkrijemo, da je listje tu in tam dvignjeno. Previdno odkrijemo zgornjo plast listja in glej, prikažejo se kot posejane belo-sive gobe, ja, to so marčnice. Rastejo v mešanem gozdu, včasih pod smrekami in bukvami, v skupinah, posamično ali v velikih šopih. So odlične, vsestranske za omake in tudi za vlaganje v kisu. Besedilo in sliki: Vekoslav Pajntar Pinki plin - servis Popravjlg: • plinskih štedilnikov in kuhalnikov • plinskih pečic za ogrevanje • plinskih luči Izdelava: • vodovodnih inštalacij » centralnega ogrevanja ZVAR - servis plinskih naprav, vodovod in ogrevanje Milan Sinjur s.p, GSM: 041 329 724; 051 639 474 EKOLOGIJA, TRADICIJA, ARHITEKTURA Morda prav malo občanov in občank ve, da na Malem Kalu v bližini Velikih Cešnjic obstaja ekološki vrt, ki ga ureja gospa Metka Maček. To ni navaden vrt, to je vrt zdravilnih zelišč in zelenjadnic, na katerem deluje t. i. sonarni-permakulturni sistem, imenovan Ekologija, tradicija in arhitektura. Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave ter združuje ekologijo, pokrajino, organsko kmetijstvo, arhitekturo in agrogozdarstvo. Zato ni čudno, da na vrtu gospe Metke lahko vidite več vrst vrtov z različnimi zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami, pa tudi kuhinjsko zelenjavo in ne nazadnje več kot 150 let star skedenj, ki ga gospa Metka obnavlja. Tako nastaja na tem mestu tudi neke vrste permakulturni center, ki že sedaj sprejema vrsto obiskovalcev. Letošnjo pomlad ga. Metka Maček pripravlja naslednje učno-ustvarjalne delavnice: □ sobota, 28. 3. 2009 ob 14. uri: o Vrtiček z motiko ali brez o Meditacija □ torek, 7. 4. 2009 ob 10. uri: o Naredili bomo visoko gredo o Meditacija □ sobota, 11. 4. 2009 ob 14. uri □ sobota 21. 4. 2009 ob 14. uri: o Koš za zastirko o Meditacija V naslednjih mesecih pa tudi: □ Ureditev mlake ali vodne kotanje □ Spoznavanje zelišč □ Okus po zeliščih □ Fotografska delavnica □ Meditacija Informacije o ekološkem vrtu: ga. Metka Maček, 041 242 285. SITIX d. o. Cistercijansfqi opatija Stična Stična 17 SI -1295 Ivančna Qorica SLOVKVilJA Proizvodnja čajev, jaSoUnega iqsa in drugih, zdravilnih, pripravf&v po izvirnik recepturafi p. Simona Ašiča. Vrtnarstvo, storitve, trgovina na drobno in deBeio. samostanska vrtnarija svetuje NA KAJ BOMO POZORNI PRI IZBIRI BALKONSKEGA CVETJA • listi morajo biti temno zeleni in lepo razviti (saj to pomeni, da je bila rastlina pravilno hranjena in zaščitena čez celo rastno obdobje); • kompaktna rast oz. polna in enakomerna oblika pomenijo, da so rastline imele za rast dovolj prostora; • rastline morajo biti zdrave brez znakov bolezni in škodljivcev; • ko rastlino vzamete iz lončka, se morajo videti bele korenine, ki so med seboj močno prepletene; • če nimate primernega prostora, rastlin ne kupujte prezgodaj, ampak šele takrat, ko jih boste lahko postavili na stalno mesto; • rastline sadite v korita, ki so primerna za balkonske rastline. Zelo dobro uspevajo v koritih z vodno rezervo; • zemlji dodajte gnojilo osmocote, ki bo zadostovalo za tiste dni, ko boste to pozabili storiti; • za sajenje uporabljajte specialne substrate (razkužene); • ko smo rastline posadili, jih ne izpostavimo takoj soncu in vetru, temveč jih počasi privajajmo; • po 3-4 tednih po sajenju rastlino pričnemo dognojevati. V vrtnariji se pozanimajte, s katerimi gnojili je bila rastlina gnojena in tako nadaljujte. ZASADITVE BALKONSKIH KORIT Če niste vešči zasaditev balkonskih korit, nam to delo lahko zaupate. Od sredine aprila bomo začeli sprejemati naročila za zasaditve balkonskih korit in drugih posod. Za ta korita bomo poskrbeli v samostanski vrtnariji, da se rastline dobro ukoreninijo in razrastejo. NOVOSTI Ponudbo smo povečali s številnimi novostmi, ki so se dobro obnesle že v lanskem letu, ter dodali novitete, ki so TREND za 2009. Od 30. 3. 2009 odprto: PON-PET 8.00-18.00 ure, SOBOTA 8.00-12.00 ure, NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO Lepota ni naključje Da pa bo pot do nje enostavnejša in prijetnejša vam pomaga Nudimo: Nega obraza z uporabo vrhunske profesionalne kozmetike MATIS Anticelulitni in shujševalni programi Masaža Pedikura Manikira Depilacija Make up in še in še NOVO! * HM * Helena Miranda Helena Miranda Maček s.p. Stari trg 22, 1294 Višnja Gora Telefon: 01 7884 348 Mobitel: 041 966 113 E-mail: HelenaMiranda@siol.net VABLJENI NA POSVET IN OBISK Preizkušene metode, uporaba vrhunskih preparatov znanih blagovnih znamk, predvsem pa Izkušnje pridobljene z usposabljanjem v tujini in Sloveniji ter dolgoletna delovna praksa, vam zagotavljajo vrhunske rezultate in dolgoročni učinek, ki ne bo ostal neopažen. SOTHYS: 100% naravna organska kozmetična negovalna linija za nego kože. Depilacija PERRON RIGOTI: najnovejša,najučinkovitejša In najmanj boleča metoda depllaclje. S Ivančna Gorica, marec 2009 1241 Fizioterapija: Višnja Gora 01 78 84631 Ljubljana 01 42 73 129 - Klasična fizioterapija - Manualna fizioterapija - Nevrofizioterapija - Ročna limfna drenaža - Fizioterapija na domu Ker ste se odločili, da sebe postavite na prvo mesto! Mediko, d. o. o. Fizioterapija, kozmetika in pedikura www.mediko.si,mediko@sio1.xiet LD SUHA KRAJINA KAMNI VRH PRI AMBRUSU 12B, 1303 ZAGRADEC obvestilo krajanom ks ambrus in zagradec Lovska družina Suha krajina obvešča vse lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov s svojega območja, da so pooblaščeni cenilci škod od divjadi naslednji člani LD: Območje Ambrusa: Hočevar Zvone, Ambrus 11B, 1303 Zagradec, tel. 041 394 475 pomočnik: Godec Stane mL, Ambrus 5,1303 Zagradec Območje Zagradec: Orel Ignac, Fužina 1,1303 Zagradec, tel: 01 788 60 83 pomočnik: Zavodnik Zvone, Marinča vas 5,1303 Zagradec Območje Korinj: Mišmaš Stane, Gabrovčec 23A, 1301 Krka, tel: 01 780 61 42 pomočnik: Nose Janez, Vodovodna cesta 13,1000 Ljubljana Vse občane, lastnike kmetijskih zemljišč obveščamo, da so dolžni na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu upoštevati naslednje: ZAKON O DIVJADI IN LOVSTVU (ZDLov-1) (uveljavljanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah od upravljavca) (1) Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno običajen način. Pisno prijavo pošljite na naslov cenilca škode, ki je dodeljen za vaše območje oz. za območje, kjer je nastala škoda. Potrebno je poznati parcelno številko zemljišča, kjer je nastala škoda. Lovska družina SUHA KRAJINA Kmetijska zadruga Stična Kmetijsko tehnične trgovine: Železnina Zagradec (01/7888-032) Železnina Radohova vas (01/7887-628) Kmetijsko vrtni center v Ivančni Gorici (01/7887-624) V MESECU APRILU POLEG OSTALEGA KMETIJSKEGA REPROMATERIALA NUDIJO: AKCIJSKE CENE OPREME ZA PAŠNIŠTVO SEMENSKO KORUZO MREŽE BEKAERT - AKCIJA ŽIVKO V VRTNEM CENTRU V IVANČNI GORICI (01/7887-622): VSE VRSTE SEMEN VRTNIN IN CVETLIC ZEMLJA ZA LONČNICE, SADIKE BALKONSKIH RASTLIN SADIKE ZELENJAVE SADIKE ENOLETNIC IN TRAJNIC OSTALA PONUDBA VRTNIH CENTROV V ZADRUŽNEM HRAMU V IVANČNI GORICI NUDIMO: DNEVNO SVEŽE MALICE IN PIZZE. VABLJENE TUDI ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 70 OSEB (POGREBŠČINE, PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI,...) TEL. 01/7887-610 laija in posneli smo lahko nov Klasjev rekord. Hop! Dovolite, da na tem mestu prekinem, saj bo ta rekord postal Klasjev rekord šele, ko ga za takšnega proglasi naš Polde, zato pozorno spremljajte Severno stran v naslednjih izdajah Klasja. Uredništvo, kakor tudi Leopold Sever, se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem posameznikom in organizacijam, ki so sodelovali pri letošnjem srečanju na gregorjevo. Prihodnjo pomlad pa morda zopet. Matej Steh NmvpjsImiJmmMmmm NAZAJ K NARAVI, K RASTLINAM Na gregorjevo seje v Ivančni Gorici tudi letos dogajalo nekaj posebnega. Že lansko leto je Leopold Sever, sodelavec našega uredništva, pripravil na ta čudoviti pomladni praznik srečanje Klasjevih rekorderjev. Letos pa je Poldetu prišla na misel ideja, da bi s pomočjo Kmetijske zadruge Stična in šole organizirali nekakšen naravoslovni dan, poimenovan Nazaj k naravi, k rastlinam. Tudi prizorišče letošnjega srečanja na gregorjevo je bilo pred vrtnim centrom KZ Stična v Ivančni Gorici. Gospod Sever je imel kot dolgoletni učitelj biologije na svoji pedagoški poti veliko izkušenj z otroki in njihovim doživljanjem narave. Morda je tudi zato. ker se zdi. da se otroci danes odmikajo od narave, prišel do ideje, da pripravi poučno srečanje, ki bi otrokom s praktičnim delom dalo osnovna merila za pravilen odnos z naravo. K sodelovanju so bili povabljeni %-si učenci in učenke šestih razredov OŠ Stična in PŠ Višnja Gora, skupaj štirje razredi. Osnovna naloga učencev se bo izpolnila šele čez nekaj časa. Na naravoslovnem dnevu so namreč vsi učenci prejeli bone za sadiko, katero bodo prejeli v zadružnem vrtnem centru, doma pa jo bodo vzgajali in do konca leta pripravili spis, v katerem bodo predstavili svoja opažanja pri gojenju rastline. Najboljše bo nagradila s hranilni knjižico in 25 evri Deželna banka Slovenije. Drugi del pa se je odvijal na samem prizorišču. Učenci so si po skupinah ogledali različne stojnice, pri katerih jih čakale tudi naloge. S starim kmečkim orodjem sta se jim predstavila Štefan Nose in Stane Rus, s starimi predmeti Ciril Klemenčič, z literaturo o vrtnarjenju knjižnica iz Ivančne Gorice, s čebelarskimi proizvodi in predstavitvijo čebelarjenja člana Čebelarskega društva Krka in Zagradec, Turistično društvo Ivančna Gorica in župnijska Karitas iz Ivančne Gorice s svojo dejavnostjo. Leopold je za to priložnost pripravil razstavo naravnih skulptur iz kamna, svojo stojnico pa je postavila tudi Deželna banka, ki je pripravila za učence zanimiv nagradni kviz. Naravoslovnega dne se je udeležila tudi predstavnica Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki je učencem predstavila pomen vrtnarstva in gojenja rastlin. Učenci so se sprehajali po skupinah od stojnice do stojnice ter izpolnjevali naloge. Za svoje delo so bili tudi primerno nagrajeni. Deželna banka je izžrebane učence nagradila s praktičnimi nagradami. Izžrebani učenci so bili nagrajeni tudi z izdelki čebelarjev, praktičnimi darili iz knjižnice, tisti, ki so najbolj domiselno narisali razstavljene kamnite skulpture, pa so bili nagrajeni s Severjevo knjigo Klasjevih rekordov. Čisto vsak izžrebani učenec pa je prejel iz rok direktorice KZ Stična Milene Vrhovec sadiko iz vrtnega centra. Dopoldan pred vrtnim centrom je hitro minil, dogajanje pa je pritegnilo pozornost mnogih, ki so ta dan prišli po opravkih. Tudi kratkemu kulturnemu programu so lahko prisluhnili, za kar so poskrbeli Pevci ljudskih pesmi Studenček. Zadovoljni nagrajenci Deželne banke Slovenije NOVEMU KLASJEVEMU REKORDU NAPROTI Seveda pa naš sodelavec Polde ne bi bil to, kar je, če tudi tokrat ne bi pripravil zanimive akcije. Že dalj časa v vrsti bodočih rekorderjev na Severni strani Klasja čaka Anton Če-bular iz Doba. Tone ima namreč čudovito in številčno zbirko kap in domislila sta se, da bi ravno letošnje gregorjevo bila priložnost, da se posname nov Klasjev rekord. Kako? Če je na enem mestu veliko otrok, je tudi veliko glav. In otroci so si nadeli na glave kape gospoda Čebu- Ivančna Gorica, marec 2009 9 DEJAVNOSTI PGD DOB URADNO V JAVNEM INTERESU LETO DNI, V PRAKSI PA ŽE DESETLETJA Februarja so se na svoji letni skupščini zbrali tudi člani Združenja šoferjev in avtome-hanikov Ivanina Gorica. Skupščina, ki je potekala v prostorih OŠ Stična, je bila zopet priložnost, da se številno združenje, ki šteje preko 250 članov, ozre na minulo leto in oceni dosežene rezultate. Leto 2008 je bilo tudi prvo leto delovanja združenja s statusom društva, ki deluje v javnem interesu. Prav ivanško združenje je bilo med vsemi slovenskimi združenji šoferjev in avtomehanikov prvo s takšnim statusom. Predsednik združenja Franc Bivic je v svojem poročilu pred zbranimi člani in številnimi gosti, med katerimi sta bila tudi župan Jernej Lampret in predsednik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Igor Pipan, opisal delo združenja v letu 2008. Seveda se le-to ni dosti razlikovalo od tistega izpred let, pa vendar se zdi, da združenje dobiva nove in nove naloge ter dosega nove in nove cilje. Gotovo naj najprej omenimo delo združenja pri preventivi in vzgoji v cestnem prometu. V sodelovanju z občinskim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je tudi v novem mandatnem obdobju sveta uspelo izpeljati številne skupne že utečene in tudi nove akcije. Člani ZŠAM Ivančna Gorica so bili nepogrešljivi na prvi šolski dan, saj so s svojo navzočnostjo zagotavljali varnost mladim šolarjem, voznike pa so na začetek šolskega leta opozarjali s transparenti in opozorilnimi tablami, ki so jih postavili. Junija je potekala preventivna akcija Varnostni pas - vez z življenjem. 12 uniformiranih članov je delilo voznikom letake z nasveti za uporabo varnostnega pasu in opravilo več kot 100 delavnih ur. Že v letošnjem letu pa je združenje sodelovalo še pri eni akciji republiškega Sveta za preventivo, ki je bila izpeljana z občinskim SPV, akciji Bodi viden, s katero so opozarjali pešce in voznike na pomen kresničk in drugih odsevnih teles. Potrebno je poudariti, da se v omenjene akcije vključujejo tudi policisti PP Grosuplje. Priprava na kolesarske izpite naših šolarjev in pomoč pri izvedbi medobčinskega kolesarskega tekmovanja Kaj veš o prometu sta tudi že stalnici v delu združenja, ki zelo dobro sodeluje z našimi šolami. Seveda pa številne prireditve v občini društvene ali občinske, tudi ne minejo brez navzočnosti članov ZŠAM Ivančna Gorica. Poskrbeti namreč znajo za redarsko službo pri urejanju prometa in parkiranju vozil obiskovalcev, pa naj bo to tradicionalna Jurčičeva pot, Tabor pevskih zborov v Šentvidu, praznovanje ob dnevu državnosti na Polževem ali številne prireditve društev iz naše občine. Posebej je udeležba obiskovalcev množična na športnih prireditvah, kot so vse domače tekme pobratenega rokometnega kluba SVIŠ, državno prvenstvo v krosu, ki ga je organizirala OŠ Stična, pa dirke v motokrosu v Šentvidu, spominska dirka oldtajmerjev, kolesarski maraton treh občin in še bi lahko naštevali. Skupaj so člani združenja opravili v minulem letu preko 2200 prostovoljnih delovnih ur. Ob vsem tem pa seveda ne pozabijo na druženje in izobraževanje, ne nazadnje pa so tudi v letu 2008 z investicijami poskrbeli za svoj šoferski dom. Le-ta stoji v središču Ivančne Gorice, zato z rednim vlaganjem in vzdrževanjem skrbijo za njegov izgled. Stanovski praznik še vedno ostaja 13. julij, dan šoferjev in avtomehanikov, medtem ko ob svetovnem dnevu žrtev prometnih nesreč tudi člani ZŠAM Ivančna Gorica prižigajo sveče na krajih prometnih nesreč. Gostje, ki so prisostvovali letni skupščini, so znali gostiteljem čestitati za bogat program, ki ga izvajajo. Da sodi ivanško združenje med najaktivnejše v Sloveniji, priča tudi navzočnost predsednika ZZŠAM Slovenije Igorja Pipana, kije posebej izpostavil delavnega predsednika Bivica, ki je kot član predsedstva ZZŠAM Slovenije tudi sicer aktiven v delu državne šoferske organizacije. Po Pipanovem mnenju je šoferska organizacija tista, s pomočjo katere država izvaja nacionalne preventivne programe in prav združenje iz Ivančne Gorice pa je primer dobre prakse, ko lahko lokalno združenje opravi neprecenljivo delo za ožjo in širšo skupnost. Morda je prav zaradi tega dobrega primera imelo predsedstvo ZZŠAM Slovenije svojo januarsko sejo na terenu prav v Ivančni Gorici. Svoje razmišljanja o delovanju ZŠAM Ivančna Gorica je predstavil tudi župan Lampret, spregovorili pa so tudi drugi gostje, med njimi tudi predsednik SPV občine Ivančna Gorica Nikolaj Erjavec in vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica Rudi Griimbacher. Slišali smo torej kar nekaj pohval in zahval za dobro in ustvarjalno sodelovanje. Združenje iz. Ivančne Gorice bo seveda tudi v letošnjem letu skušalo s svojo dejavnostjo čim bolj pripomoči k varnejšemu prometu na naših cestah, pri tem pa velja poudariti, da prometna varnost ni odvisna samo od mož v modrih uniformah. Šoferji in avto-mehaniki smo mnogi vsak dan, ko sedemo za volan. Zamislimo si, da smo tudi mi člani odgovorne organizacije, ki moramo dajati drugim zgled. Člani ZŠAM Ivančna Gorica se tega gotovo skušajo zavedati, ne nazadnje pa o njihovi predanosti delu, ki ga opravlja- Stefan Lazar, član ZSAM Ivančna Gorica in direktor transportnega podjetja Traig iz Ivančne Gorice, je s kitaro in pesmijo poskrbel za tokratni kulturni program. jo, govori tudi jubilej, ki se jim bliža v prihodnjem letu - 50 let obstoja in delovanja. Matej Steh Ob koncu letošnje skupščine je predsednik ZŠAM Ivančna Gorica Franc Bivic podelil jubilejne značke za dolgoletno pripadnost združenju kar 48 članom in članicam za 10-, 15-, 20-, 25-, 30-, 35- 40-, 45- in 50 - letno članstvo v združenju. Za najvišji, 50-letni jubilej so značko prejeli štirje člani, ki so bili leta 1959 še člani ZŠAM Grosuplje, potem pa odločilno pripomogli k ustanovitvi lastnega združenja v Ivančni Gorici leta 1960. To so Alojz Drab, Anton Kamnikar, Franc Vozel in Ivan Zupančič. NOVOST' 051/633 446 www.vitaline.sj info(ffivitaline.sî STALNO DEJAVNI! To pa je le ena izmed mnogih dejavnosti, s katerimi želimo spodbujati svoj kraj k sodelovanju in druženju. V letošnjem letu smo že dvakrat Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. => PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča ■=> ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSK1 HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 aH 7810-333 SPET BOMO OCENJEVALI IN POIZKUŠALI Seveda nekaj dobrega, saj dobski gasilci vedno poskrbimo za dobre stvari. Poizkušali in ocenjevali pa bomo domače salame. Na ocenjevanje smo povabili priznanega strokovnjaka z Biotehnične fakultete Ljubljana, prof. Božidarja Zlendra. Na razpolago nam bo ves večer. Najprej bo vodil ocenjevanje, potem pa bomo lahko prisluhnili njegovemu nagovoru o postopku predelave teh domačih dobrot. Vsi, ki želite, lahko svoj izdelek prinesete v petek, 27. marca 2009, do 19. ure in sodelovali boste v dobski salamiadi. VitCL BREZJE PR GROSUPLJEM design your body Prijazno vas vabimo, da si rezervirate prvi SREZPiAČNi TERMIN in preizkusite učinkovito naravno metodo za odpravo maščob in celulita na problematičnih mestih. KAVITACIJA w Ultrazvočna liposukcija Pred terapijo Po eni terapiji REZULTATI SO i lil VIDNI ŽE PO ENI J SAMI TERAPIJI, ■B x « „ Pred terapijo Po treh terapijah SAJ ZMANJŠAMO 1 *J"1F F i#l °bseg D°5cm [ I NA TRETIRANEM A lil PODROČJU. pa jo je najbolje pozabiti. PGD Dob je svoja jubilanta nagradil s simbolno nagrado, kipom sv. Florjana in podelitvijo naziva častnega člana in članice društva. organizirali smučanje na koroških Kopah po zelo ugodni ceni, za povrh pa smo dodali še zares lepo vreme. Seveda po vsem tem ne zanemarjamo svoje osnovne dejavnosti - pomoč bližnjemu, ko je v stiski. Za to potrebujemo seveda opremo in orodje, ki je ni nikoli dovolj. V preteklem letu smo bili zelo uspešni tudi na tem področju, saj smo uspeli nabaviti veliko zelo sodobne opreme. Naj omenimo dve glavni visokotlačni (300 bar), kompresor za polnjenje dihalnih aparatov, ki bodo služili tako domačemu kot sosednjim društvom in ostalim uporabnikom. Zamenjali smo tudi staro brizgalno Rozenbau-er z novo Johnstadt. Upamo, da nam bo dobro služila, predvsem za vaje in čim manjkrat za gašenje požarov. JUBILANTI Na vsakoletnem občnem zboru društva vodstvo polaga račune pred svojimi člani, predloži plan za naprej in seveda izreče tudi pohvale svojim zaslužnim članom. Za dolgoletno zvestobo smo letos nagradili Jožeta Šraja iz Doba in Jožefo Kralj iz Škofljega. Oba sta gasilca že od mladosti, tako da imata za seboj že precej občnih zborov, društvenih veselic, veliko lepih in prijetnih trenutkov in gotovo tudi kakšno neprijetnost, ki Častna člana Jožefa Kralj in Jože Sraj USPOSABLJANJE Zelo pomembno za napredek in razvoj društva je vsekakor izobraževanje in usposabljanje članov in seveda delo z mladimi člani. V preteklem letu smo v društvu organizirali tečaj za gasilca pripravnika, ki gaje uspešno opravilo 18 naših članov. Nadaljevalni tečaj za operativnega gasilca je v Stični opravilo še 8 naših članov. Novost v minulem letu so tudi redne mesečne vaje oziroma usposabljanje vsako drugo nedeljo v mesecu. Trudimo se tudi s podmladkom, trenutno smo zelo uspešni, saj pionirji predstavljajo skoraj 15 % članstva v društvu. Z njimi se ukvarjamo in hodimo po tekmovanjih, uspešno nabiramo pokale in priznanja in želimo si, da bi tako tudi ostalo. Dejavnosti in idej pa dobskim gasilcem kar ne zmanjka. Pripravljamo se tudi za naš jubilej, 80. obletnico društva, ki jo bomo praznovali v naslednjem letu. Skratka, naše bistvo je, da si pomagamo in čim bolje sodelujemo. PGD Dob pri Šentvidu j A i! PONUDBA* PILATES SOLARIJ AEROBIKA PLESNA SOLA BOWNOVA TERAPIJA OSEBNOTRENERSTVO _ 10 Ivančna Gorica, marec 2009 C32/M MHG scsrocpraesDT] IZVAJANJE PROJEKTA STAREJŠI ZA STAREJŠE, ZA VIŠJO KAKOVOST ŽIVLJENJA DOMA Minilo je eno leto, odkar je DU Ivančna Gorica pristopilo k izvajanju projekta Starejši za starejše, za višjo kakovost življenja doma. Projekt vodi Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenska filantropija in se izvaja v 154 društvih upokojencev v Sloveniji. Najprej je bilo potrebno poiskati in pridobiti določeno število ljudi, ki so pripravljeni delati na terenu brezplačno kot prostovoljci. Po uvodnem izobraževanju smo lahko pričeli z obiski starejših od 69 let, se z njimi pogovorili o življenju, navadah in željah ter ob prvem obisku izpolnili anketni list. Mi nismo usposobljeni za nudenje strokovne pomoči, smo pa zato določene potrebe, ki smo jih zaznali, sporočili institucijam, ki so za reševanje teh dolžne poskrbeti. Opravili smo 646 prvih in 59 naslednjih obiskov starejših ljudi ter za 24 ljudi poprosili pomoč na Centru za socialno delo, za 11 ljudi na Rdečem križu in za 16 ljudi pri drugih službah in zavodih. V anketah smo ugotovili, da na našem področju starejši v pretežni meri živijo samostojno v svojih domovanjih, s pomočjo družinskih članov, da želijo največ pomoči pri zdravstveni negi in čiščenju. So v večini še kar zdravi in večina jih obiskuje zdravnika redkeje (ne vsak mesec). Izražajo željo po preventivnih obiskih patro-nažnih sester. Veliko ljudi je pogosto osamljenih, zato naklonimo kdaj prijazno besedo in nekaj minut časa sosedi ali sosedu, ki jih naključno srečamo. Pri željah lokalnega pomena je v 96 % izražena želja po gradnji doma starejših v naši občini. Kot prostovoljci smo si z delom med ljudmi ponovno utrdili spoznanje, da je srečanje s starejšimi ne le prijetno, temveč nas tudi obojestransko osrečuje. Naši obiski so bili vedno in povsod dobronamerni, z željo izboljšati življenje starejših doma. Redke pomisleke posameznikov o naši dobro-namernosti ostro zavračamo. Naše plačilo je bil nasmejan obraz obiskanega dedka ali babice, prijazne besede in povabilo na ponovni obisk. Pogovor med obiskanim in prostovoljcem je bil največkrat sproščen, pristen, brez pomislekov, za nas pa vedno zaupen in varovan s strogo tajnostjo. Z našim delom želimo dokazati, da si med seboj pomagamo in ne želimo doživeti tragičnih zgodb o osamljenih in prepozno najdenih zapuščenih ljudeh. Da smo bili uspešni, dokazujemo tudi s pokalom, ki smo ga prejeli za svoj uspeh od Pokrajinske koordina- cije za sodelovanje pri projektu Starejši za starejše. Tako ima naše društvo poleg obilice športnih pokalov tudi že prvi pokal za sodelovanje pri humanitarni dejavnosti. Hvala vsem, ki ste nas sprejeli, hvala vnaprej tudi tistim, ki boste naš obisk še sprejeli. Najlepša hvala prostovoljkam in prostovoljcu za voljo in čas, ki ste ga vložili v dobra dela. Bodimo prijazni drug z drugim in delajmo dobro še naprej. Koordinatorica projekta, Milena Zaletel Dl Grosuplje IMELI SMO ZBOR ČLANOV Člani Društva invalidov Grosuplje smo imeli v soboto, 28. 2. 2009, zbor članov. Dvorano so nam prijazno odstopili KS Spodnja Slivnica in gasilci. Za dobro razpoloženje sta poskrbela glasbenika, za kulturni del pa moški pevski zbor iz Dobrepolja, ki je z Zdravljico naznanil pričetek našega zbora. V lepem, sončnem in mrzlem dnevu se nas je zbralo okoli 120 članov iz vseh treh občin: Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Prišli so tudi povabljeni predstavniki občin, predsednik Društva delovnih invalidov Metlika, predsednik Društva invalidov Črnomelj, podpredsednik Društva upokojencev Grosuplje in predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, gospod Drago Novak. Obravnavali in sprejeli smo poročila organov Društva invalidov, letno poročilo ter plan dela in finančni plan za leto 2009. Časovno so aktivnosti v letu 2009 zelo bogato načrtovane. Vsak mesec se bo nekaj dogajalo. Obiskovali bomo kino, gledališče ali druge prireditve, za ohranjanje zdravja bomo hodili na enodnevne kopalne izlete, udeležili se bomo raznih pohodov: za valentinovo, Jurčičevega pohoda, pohoda od solin do solin v Portorožu. V večjem številu bomo šli na vsakoletno srečanje invalidov sedmih dolenjskih občin, letos bo to v Novem mestu v mesecu juniju. Kot vsako leto bodo tudi letos v juniju in septembru organizirani 7-dnevni rehabilitacijski programi v Zusterni v Izoli in na Malem Lošinju. Poveselili pa se bomo na martinova-nju, božičnem koncertu in na praznovanju novega leta. Letos bomo odšli na romanje in izlet po Neretvi, že v maju pa je organiziran izlet na Madžarsko. Društvo zelo skrbi za to, da člani čim bolj ohranjajo svoje zdravje. Zato bo tudi v letošnjem letu poskrbljeno za termine v Čateških toplicah, Simonovem zalivu, Topolščici, Rogaški, Radencih, Ptuju ali v Fiesi. Vsakoletne delavnice bodo letos v Radencih, Izoli in Grosupljem. Organizirani bodo rehabilitacijski programi in izobraževalne delavnice za zaposlene in brezposelne invalide. Vsak teden se bomo ob ponedeljkih še naprej dobivali v času uradnih ur, ko se bomo družili ob kavici, čaju in prijetnem klepetu. Vsak pni ponedeljek pa nam bo naša prijazna članica merila krvni tlak. Na športnem področju nas bodo naši člani še naprej uspešno zastopali v kegljanju, ribolovu, šahu, pikadu in balinanju. Na zboru je bila izpostavljena neustreznost poslovnih prostorov društva. Zaradi rušenja stavbe so bili prejšnji, zelo primerni prostori društva preseljeni na Kolodvorsko ulico. Čeprav smo Občini Grosuplje hvaležni, da nam je preskrbela nadomestne prostore, ugotavljamo, da leti niso primerni za invalide. Prostori so praktično nedostopni invalidom na vozičkih, saj so vsa vrata preozka, sanitarije pa so dostopne skozi šest vrat. Zaradi tega lahko invalid na vozičku v nujnih primerih pride do sanitarij le s pomočjo drugih članov, ki ga do tja prenesejo. Tudi najemnina za poslovni prostor je za društvo visoka, saj je potrebno plačati še stroške ogrevanja, elektrike in porabe vode. Društvo že več let stremi k temu, da bi dobilo lastne pisarne, primerne invalidom. Upamo, da nam bo to uspelo v nekaj letih, saj so pomoč obljubili na ZDIS in vseh treh občinah. Po koncu uradnega dela zbora smo se okrepčali z dobro hrano in pijačo, nekateri so se celo malo zavrteli po plesišču. Ženske pa smo dobile za svoj praznik vsaka po en nageljček. Tudi na moške se ni pozabilo, saj je vsak za mučenike prejel pomarančo, da si je lahko življenje malo posladkal. Na zboru članov je bilo čutiti, da so člani društva zadovoljni z delom društva, posebno s predsednico društva, go. Anico Perme, in njeno desno roko, tajnico go. Emo Boh. Predsednica društva resnično vsakodnevno živi za dobrobit vseh invalidov, v veliko pomoč pa so ji tudi člani njene družine. Zato smo jim člani Društva invalidov neskončno hvaležni. Jerneja Miklič, članica DI Grosuplje PROGRAM DELA ZA LETO 2009 Društvo invalidov Grosuplje bo tudi v letu 2009 izvajalo enak socialni program kot lansko leto. POSEBNI SOCIALNI PROGRAM • Skrb za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov • Prva osebna in socialna pomoč ter informiranje • Pomoč invalidom za ohranjanje zdravja po težkih operativnih posegih in po nastanku invalidnosti • Ohranjanje psihofizičnih sposobnosti invalidov z rekreacijo in športom • Skrb za integracijo invalidov v kulturno in družbeno življenje V sklopu posebnega socialnega programa bomo imeli naslednje dejavnosti: • Enkrat mesečno merjenje krvnega tlaka (stroške krije društvo) • Imeli bomo dve delavnici v Grosupljem - Kristali pomagajo - Bolezen ni poraz ali kazen • Udeležili se bomo več športnih tekmovanj invalidov (ZDIS) • Organizirali bomo sedemdnevno letovanje za ohranjanje zdravja v Žusterni v Kopru 23. 6. 2009 • Organizirali bomo sedemdnevno letovanje za ohranjanje zdravja na Malem Lošinju 5. 9.2009 • Organizirali bomo sedemdnevni rehabilitacijski program v Čatežu ali Topolščici • Tri brezposelne ali zaposlene invalide bomo poslali na.šestdnevni rehabilitacijski in izobraževalni program • Štiri težje invalide bomo poslali na zdravljenje v Šmarješke Toplice • Štiri invalide bomo poslali na zdravljenje v Dobrno • Dva člana bomo poslali na ustvarjalne delavnice v Izolo In Radence • Razdelili bomo dvaintrideset terminov za ohranjanje zdravja po zdraviliščih - termini ZDIS-a • Več članov bomo poslali na usposabljanje za aktivno delo in življenje zaposlenih in brezposelnih Invalidov v toplice po programih ZDIS-a • Organiziramo udeležbo na pohodih: Valentinov, Jurčičev, soline • Organiziramo prevoz za potrebe invalidov - v zdravstvene namene • Upravni odbor je na svoji 2. seji 2008 sprejel sklep, da se določi članarina za leto 2009, ki bo znašala 14 evrov • Kratki pohodi za ohranjanje kondicije In spoznavanje naše bližnje okolice (1 -krat tedensko) JANUAR • Obisk kina ali gledališča (6.1.) FEBRUAR • Valentinov pohod (14. 2.) • Kopalni dan za ohranjanje zdravja Čatež • Zbor članov MAREC • Pohod po Jurčičevi poti (7. 3.) • Pohod od solin do solin (Portorož 14. 3.) • Iziei in M mm mmmvi 16 Ivančna Gorica, marec 2009 JOŽEF (25. 1. 1834 - 16. 4. 1874) in ANTON ROGAČ (18. 8. 1840 - 19. 3.1915) Pri Čebranc Zagradec ob Krki je bil svoj čas znan po fužinah. Železovo rudo so kopali v bližnjih gozdovih, dokler je ni zmanjkalo. Potem je počasi umrlo tudi železarstvo. Delavci in strokovnjaki, ki so v Zagradcu organizirali delo v talilnici, so prišli večinoma iz Cabra na Hrvaškem, potem ko so tam pošle zaloge železove rude. Čabran je bil tudi Jernej Rogač, zato so njegovi domačiji rekli pri Cabra-nu (danes pri Čebranc). To je bila lesena kajža, visoko nad reko Krko - takrat in še danes Grintovec št. 3. Hišo so pred sto leti obzidali in dozidali, v notranjosti pa je še marsikaj tako kot nekdaj. Jernej Rogač je bil kajžar in le s težavo je preživljal družino. Toda njegova najmlajša otroka, Jožef in Anton, sta bila tako bistra, da je to opazil najprej domači kaplan in nato župnik na Krki. Sklenila sta, da morata fanta v šole. Oba sta postala duhovnika in se izkazala vsak na svojem področju. »SEM JOŽE ROGAČ, NE MOREM DRUGAČ« Jožef je gimnazijo in bogoslovje študiral v Ljubljani. Bil je izjemno nadarjen, tako da ga je škof poslal v Avgustinej na Dunaj. V Avguštineju se je namreč šolala duhovniška elita Habsburške monarhije, ki je zatem prevzela odgovorna mesta v Cerkvi. 1860 je promoviral za doktorja teologije. Med študijem je prevajal razne nabožne tekste (Nekaj premišljevanj o molitvi, Vodilo grešnikov) ter dopisoval v Zgodnjo Danico in Novice. Že kot dijak se je navduševal za slovenstvo, na Dunaju pa je neprestano mislil na domačo deželo in njene ljudi. Še posebej gaje navdušil odlok avstrijskega naučnega ministrstva iz leta 1859, kije obetal narodnim jezikom večjo veljavo na gimnazijah. V Novicah so se na to temo oglasili številni dopisniki. Med njimi je bil tudi Rogač, ki je nato svoja razmišljanja povzel v brošuri z naslovom Narodnost in Slovenstvo. Poudaril je, daje naloga duhovnikov, naj »narodovo gibanje zdravo usmerjajo, slovensko uradujejo in učijo«. Zapisal pa je tudi: »Kdor hoče veljati za učenega moža, se mora ponašati s kozmopo-litično, glede slovenščine exluzivno vedo. To so razumele naše glave, se po tem ravnale in se še ravnajo. Sam sem občutil to resnico. Vele mi je v spominu, kako mi je visoko postav- Jožef Rogač na Dunaju ljen, okatedrani celo gospod - bodi mu dobro - z gorko besedo prigovarjal, da naj pač popustim prazno slovenarstvo in zakaj to? Ker je pri meni zasledil nekoliko talenta in ni hotel, da bi se tratil za take škodljive nepriličnosti zlasti, ker bi utegnil kdaj odločen biti v visokodunajsko strojbo in torej spadati med duhovš-no elite.« Vendar ni bil nikoli poklican med duhovniško elito. Škof Wolf, ki ga je poslal na Dunaj, je leta 1860 umrl; nasledil ga je Jernej Vidmar, ki je bil prej dolga leta v Avgustinejumu dvorni kaplan in študijski ravnatelj, torej sta se z Rogačem dobro poznala. Kdo ve, ali je šlo za kake stare zamere ali si zaradi česa drugega ni pridobil zaupanja novega škofa. Leta 1861 so ga poslali za kaplana v Boštanj, nato v Šentjernej. Tu se je privadil cvičku in sanj o akademski karieri je bilo konec. Namesto na Dunaj ali vsaj v Ljubljano so ga poslali za drugega kaplana na domačo Krko. kjer je še vedno veliko pisal. Ljudje, ki so kaj hitro izvedeli za njegovo odvisnost od pijače, so mu radi postregli z njo. on pa se je nerodno opravičeval: »Sem Jože Rogač, ne morem drugač.« Krčani so si zapomnili ta stavek, čeprav je bil med njimi samo dve leti. Nato so ga prestavili v Dobrepolje, od tod pa spet v vinorodni Sv. Križ (danes Podbočje) pod Gorjanci. Pijači se je pridružila bolezen, tako da ni več mogel opravljati službe. Njegov mlajši brat Anton, ki je po gimnaziji v Ljubljani študiral bogoslovje v Trstu, je leta 1872 postal kaplan v slikoviti vasici Loka (danes Predloka) pod kraškim robom. Jožef se je kot valentarius (bolnik) naselil pri njem. Sledil mu je tudi v Podgrad pri Ilirski Bistrici, kjer je leta 1874 umrl. Med ljudstvom je bilo svoj čas zelo priljubljeno njegovo Življenje svetnikov in svetnic božjih. O tem delu je zapisal Janez Trdina, da je »glede bogatega jezika, jedrnega sloga in visokih misli brez dvombe najiz-vrstnejši duhovni spis cele slovenske literature. Prebirajo ga prosti in omikani.« V Slovenskem narodu je izšel skromen nekrolog. »Od mladega ženijal-nega duhovnika dalo je veliko upati za našo slovensko literaturo. Žalibog se to upanje ni izpolnilo. Pokojni ni bil g. škofu ljub, zato ga niso dali na mesto, kamor je on po svoji zmožnosti in dovoljeni častiželjnosti spadal. To in notranja nezadovoljnost s stanom, katerega jarem je nositi moral, trlo je strašno njegov ženialni duh. Ako je pokojni tako potrt preko ojnic udaril, pozabljeno bode. Ne smemo mu nikdar pozabiti, kar je za naš narod in njegov jezik dobrega storil.« M0NSIGN0R ANTON ROGAČ, VELIK DOBROTNIK NARODA Morda je prav zaradi razočaranja, ki ga je Jožef doživel v ljubljanski škofiji, mlajši brat Anton odšel študirat bogoslovje v Trst. Tu je bil posvečen leta 1866 in bil takoj imenovan za kaplana v Dragi pri Trstu. Ni se Pri Čebranc, Rogačeva domačija v Zagradcu ukvarjal s pisanjem kot brat, ampak si je pridobil zasluge na drugem področju. Na njegovem spomeniku na pokopališču v Hrušici pri Podgradu, kjer še danes po skoraj sto letih skrbijo za njegov grob, piše: »Tu počiva prečastiti gospod monsignor Anton Rogač, vitez Franc Jožefovega reda, dekan v Hrušici, velik dobrotnik naroda.« At •--* m Mnsg. Anton Rogač v Hrušici Kako si je zaslužil vsa ta priznanja? Njegovo prvo srečanje s Podgradom je bilo že leta 1872, ko je bil tukaj kaplan. Podgrad je naselje pri Ilirski Bistrici, danes tudi sedež župnije. Do leta 1937 je bila tu le kaplanija v soupravi iz Hrušice, župnišče so dobili šele leta 1995. Brata Rogač sta se torej naselila v Hrušici: Anton kot kaplan in Jožef kot upokojenec. Verjetno je bil res zelo bolan, kajti nikjer v Hrušici ni zabeleženo, da bi pomagal pri kakih bogoslužnih opravilih. Jožef je po dveh letih umrl, Anton pa je kaplanoval tu še štiri leta. Nato so ga premestili na Katinaro pri Trstu. O njegovem tamkajšnjem življenju nimamo podatkov, je pa gotovo navezal stike s pomembnimi ljudmi na tržaški škofiji, na katere se je lahko obrnil pozneje, ko je bil župnik in dekan v Hrušici pri Podgradu. Čakalo ga je veliko dela, ne le na duhovnem področju, ampak tudi na gospodarskem. In bil je pravi človek za to. Podgrad in njegova okolica sta bila tesno povezana z Istro, kjer so živeli tako Slovenci in Hrvati kot Italijani. V Podgradu so živeli le Slovenci, a so bili politično in gospodarsko zelo povezani s Hrvati v Istri in so si prizadevali za iste cilje. Italijani so bili politično privilegirani, hud pa je bil tudi ekonomski pritisk italijanskih veleposestnikov. Istrski kmetje so se mu upirali z ustanavljanjem go- spodarskih in kmetijskih zadrug. Od sredine 19. stol. dalje se je tudi v teh krajih, nič kasneje kot v drugih delih Habsburške monarhije, pojavilo gibanje za narodno prebujenje. Vodili so ga redki izobraženci. Svoj čas je zaznamovalo s čitalnicami, tabori, gradnjo narodnih domov in kulturnimi društvi. Podgrad je bil v letih 1848-1914 pomembno upravno središče notranje Slovenske Istre. Kot izrazito kmečka občina je v deželni in državni zbor volila slovenske predstavnike. Slovenske inteligence je bilo malo, zato je bilo na ramenih posameznikov, kot je bi Anton Rogač, toliko večje breme. 1895 je bil izvoljen za predsednika slovenske narodnjaške stranke, ki je zahtevala zidanje šol, jezikovno enakopravnost v uradih, nameščanje uradnikov z znanjem slovenščine, reguliranje cest in graditev cestnih povezav, dovoljenja za rejo koz, preskrbo s pitno vodo in podobno. Podobne so bile zahteve leto prej v Opatiji na zborovanju predsednikov in delegatov slovenskih in hrvaških poljedelskih zadrug. Sestavili so spomenico za avstrijskega cesarja, v kateri so orisali resnične razmere v Istri. V delegaciji, ki je dokument izročila cesarju, je bil tudi Rogač. Mogoče je tudi to pripomoglo k odlikovanju z redom Franca Jožefa. Gotovo si ga je zaslužil, saj je bila z njegovim prizadevanjem leta 1883 ustanovljena Podgradska posojilnica in hranilnica. Bil je glavni pobudnik za gradnjo mlekarne v Hrušici. Za tiste čase je bila zelo velika in dobro opremljena. Imela je svojo trgovino v Trstu, kjer so prodajali brkinsko mleko, maslo in sir, pa tudi med. Vsak dan so vozili mleko v Trst z dvema vozovoma, pozneje pa že s kamionom. V Podgradu so sezidali 1905 Narodni dom, leta 1910 pa cerkev slovanskih bratov sv. Cirila in Spomenik A. Rogaču v Hrušici Metoda. Rogač se je navduševal za slovensko bogoslužje. Leta 1915 je Anton Rogač umrl. Kraji, za katere je tako rekoč izgorel, so po vojni pripadli Italiji. Vendar so tudi njegova prizadevanja pripomogla, da tudi pod fašizmom slovenskega življa niso mogli zatreti. SKROMNI SPOMINI Ko je Anton Rogač umrl, je bil star 75 let, pa vendar je, kot so zapisali, umrl iznenada in brez testamenta. Bil je tudi vojni čas, zato denarja iz njegove zapuščine domači niso nikoli videli, dobili so le njegovo pohištvo, ki ga zdaj ni več. Je pa v hiši še precej nabožnih predmetov, dokumenti v zvezi z dediščino in porcelan, v katerem so postregli, kadar je prišel na obisk stric monsignor. V raznih leksikonih najdemo nekaj skromnih in ne povsem verodostojnih podatkov o obeh bratih. Valči Ravbar ■¿i*. w ŽIVLJENJE svetnikov in svetnic Bo/jili, r* & ti M jb t>\jsil« V ji ill. N JI ¡M»i 'Dr. J. Eogač, 'iuhuVcit !jHl>fjffii*kc »kolijc. 55 (fe'votjenjf sii vunkwS»,«- Stei-ikv^» fertM&IfceSJSK-a. ■ I. zvezka t. snopič. \ LjaitljiUii 1801!. Spodaj na desni: Msgr. Anton Rogač» dekan v v Istri (f 1915.), prvi zadružni organizator istrskih Slovencev. Ivančna Gorica, marec 2009 17 letos pifič samostojna podelitev priznanj ZASLUŽNIM KULTURNIM illlfClU Jurčičevo priznanje prejeli gledališčniki in pevci Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica je letošnja Jurčičeva priznanja podelila 6. marca, na predvečer 16. Pohoda po Jurčičevi poti. Med lepim in bogatim kulturnim programom v dvorani kulturnega doma na Muljavi so štiri Jurčičeva priznanja prejeli Irena Tekavec, Angelca Hribar, Stane Peček in Jože Kozinc. Nagovor župana Jerneja Lampreta je bil, kot se za zagovornika ljubiteljske kulture na tak kulturni praznik spodobi, nadvse slovesen. Letošnja podelitev je potekala ob spominu na Jurčičevo rojstvo in ne ob slovenskem kulturnem prazniku, kot je bilo to običajno v prejšnjih letih. Seveda je župan znal povzdigniti sloves Josipa Jurčiča, ki se mu lahko zahvalimo za bogato kulturno dediščino, ki jo je zapustil nam in vsem Slovencem. Vsem prejemnikom priznanj je iskreno čestital in jim zaželel še veliko kulturnega ustvarjanja. Slovesno podelitev priznanj sta spretno vodila člana KD Josipa Jurčiča Muljava, Saša Senica in Igor Adamič, ki sta v lanskoletni uprizoritvi letnega gledališča odigrala vlogi Ma-nice in Kvasa, obiskala pa sta tudi letošnjo podelitev Jurčičevih priznanj. Pred slovesnim trenutkom je v imenu ZKD Ivančna Gorica spregovorila Tatjana Lampret, ki je na kratko orisala zgodovino dosedanjih Jurčičevih priznanj. Leta 1993, še v času nekdanje ZKD Grosuplje, so bila podeljena prva Jurčičeva priznanja. Od takrat dalje, tudi po letu 1995, ko se je nekdanja občina Grosuplje preoblikovala in sta nastali samostojni občini Ivančna Gorica in Dobrepo-lje, je podelitev potekala vsako leto v eni od treh občin, priznanja pa so se podeljevala kulturnikom iz vseh treh občin. Podeljenih je bilo 117 priznanj posameznikom in 11 skupinam oz. društvom. »Sedaj so se mostovi porušili in zrasli so občinski plotovi,« je dejala Lampretova, saj od letos naprej podeljujejo vse tri občinske zveze svoja priznanja. Priznanje in spominsko plaketo akademskega kiparja Borisa Prokofjeva je letošnjim Jurčičevim nagrajencem podelil predsednik ZKD Ivančna Gorica Janko Jelenčič. Prireditev je spremljal bogat kulturni program, v katerem sta se pred- stavila domači Moški pevski zbor KD Muljava ter Ženski pevski zbor Vidovo Šentvid. Solist Miloš Geno-rio je podobno kot naslednjega dne na zaključni prireditvi Jurčičevega pohoda navdušil zbrane poslušalce ob spremljavi harmonikarja Janeza Goršiča. Na tokratni slovesni podelitvi sta si roki kulturnega izražanja podajali tudi dve različni generaciji. V dvorani so bila razstavljena likovna dela članic in članov Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica, na odru pa so svoje znanje pokazali mladi glasbeniki Glasbene šole Grosuplje, izpostave Ivančna Gorica, pod mentorstvom Tanje To-mažič Kastelic in Polone Udovič. Za smeh ob koncu prireditve sta poskrbela dijaka Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, ki sta pod mentorstvom Vesne Celarc uprizorila dialog iz Jurčičeve šaljivke Zakrpana Višnja Gora in raztrgan Žužemberk. ANGELCA HRIBAR KD Vidovo Šentvid pri Stični Angelca Hribar je aktivna članica šentviškega kulturnega društva že več kot trideset let. Bila je prva tajnica društva in je članica Ženskega pevskega zbora Šentvid že 27 let, že 17 let pa aktivno sodeluje tudi pri Gledališki skupini Vidovo kot šepe-talka. Nepogrešljiva je tudi pri vsakoletnem Taboru slovenskih pevskih zborov, zlasti na predvečer tabora, ko je po koncertu zamejskih pevskih zborov potrebno pevce iz zamejstva primerno sprejeti in pogostiti. Angelca ni samo kulturnica, je tudi prizadevna članica, ki je vedno zna- la svoje sposobnosti uporabiti, tudi takrat, ko so izvajala razna dela pri obnovi kulturnega doma v Šentvidu. Danes je v društvu tudi predsednica častnega razsodišča. STANE PEČEK KD Vidovo Šentvid pri Stični Stane Peček je eden prvih pevcev, ki so zapeli na Taboru slovenskih pevskih zborov pred štiridesetimi leti. Vseh teh štirideset let prepeva v Moškem pevskem zboru Šentvid. Bil je dolgoletni predsednik Moškega pevskega zbora Šentvid, je dolgoletni član Upravnega odbora Kulturnega društva Vidovo in predsednik komisije za nabavo opreme v šentviškem kulturnem domu. Dolga leta sodeluje tudi pri Taboru slovenskih pevskih zborov kot član tehnične komisije. Z gledališčem se je srečeval že v rani mladosti, saj je bila njegova mama dolga leta šepetalka pri šentviških gledališčnikih. Pred 32 leti, ko so člani kulturnega društva ponovno oživili gledališče, je bil Stane Peček tisti, ki se je ukvarjal z osvetlitvijo predstave Habakuk, kljub temu daje imel za to le skromno opremo. Aktivno je sodeloval pri izdelavi centralne kurjave in obnovi odra v šentviškem domu kulture. Ker mu je to narekoval tudi poklic, je bil prav Stane tisti, kije poskrbel za elektronsko opremo, kakršno sodobna kulturna dvorana potrebuje. JOŽE KOZINC KD Gledališče Krka Jože Kozinc se je kulturnega življenja na Krki udeleževal že od zgodnje mladosti. Je dolgoletni igralec gledališke sekcije, plesal je v folklorni skupini, predvsem pa se je izkazal kot izjemen organizator prireditev, ki so vse po vrsti prerasle krajevne okvire. Je briljanten logist in nezmotljiv strateg kulturnega utripa v domačem okolju. Svojo aktivno pot v društvu je začel kmalu po letu 1990, ko je društvo pričelo obnavljati svojo dejavnost. Vse od leta 2002 dalje je tudi predsednik KD Gledališče Krka. Društvo danes obsega dramsko skupino, recitatorsko skupino, mešani pevski zbor, otroški pevski zbor in mladinsko dramsko skupino. Vse sekcije kulturnega društva sodelujejo pri organizaciji kulturnih prireditev v kraju. Najprestižnejši sta gotovo tradicionalni Festival Krka in Božični odmev in ni čudno, da je prav Jože Kozinc tista oseba, ki je s svojimi sposobnostmi pripomogel, da sta obe prireditvi dobili potreben zagon za delovanje in kmalu prerasli v velike kulturne dogodke. IRENA TEKAVEC KD Josipa Jurčiča Muljava Irena Tekavec je aktivna članica KD Josipa Jurčiča Muljava že tri desetletja, saj se je na odrskih deskah pojavila že kot osnovnošolsko dekletce, ki je rado pelo in igralo. Tako smo jo lahko srečevali kot pevko MePZ Muljava in kot ambiciozno igralko na odru kulturnega društva in v letnem gledališču ob Jurčičevi domačiji. Manj zahtevnim vlogam so sledile zahtevnejše; blestela je kot Manica v Desetem bratu, Franica v Sosedovem sinu, kot županja v Cvetu in sadu. Tudi manjše stranske vloge je odigrala z vso resnostjo in prepričljivostjo. V svet lepega je s svojim zgledom privabila tudi svoje tri otroke, Barbaro, Jurija in Robija. Jurij in Robi sta kot nekoč njihov oče Igor izjemno spretna in odlična pomočnika pri postavljanju scene in drugih tehničnih opravilih. Irena Tekavec je preprosto zanesljiva in marljiva, predana svojim otrokom in ljubiteljski kulturi. Matej Steh 18 r* 1 \ 1 im ŠENTVID PRI STIČNI E-mall astlak.d0c1@siol.net ¡DENT.ŠT. :SI66658098 GSM.:041 213 821 Tel.:01/78 00 123 Fax.:01/78 00 124 Ivančna Gorica, marec 2009 GffiDOSEm MALI PRINC V KULURNEM DRUŠTVU STIČNA Skupina mladih, nadobudnih članov otroške gledališke skupine Drzne in lepi. ki deluje v okviru Kulturnega društva Stična, se je z veliko poguma in zagnanosti lotila uprizoritve te večno aktualne zgodbe. Ker gledališki tekst ne obstaja, je delo dramatiziral kar sam režiser, Grega Močivnik. Po mesecih vznemirljivega in intenzivnega dela smo ponosno odprli svoja vrata. Vrata v svet, v katerem so vprašanja pomembnejša od odgovorov, dejanja od besed in prehojena pot od cilja ... 28.2. 2009 smo predstavo premierno uprizorili. Bilo je preprosto, polno čustev in ganjenosti, skratka lepo. Zaradi dobrih odzivov in kritik bomo predstavo gotovo še ponovili, kdaj in kje pa najdete na naši spletni strani www.kd-sticna.si Nastopajo: Pripovedovalki - Katja Lampret in Nina Hauptman Mali princ - Matic Kravanja Cvetlice - Tjaša Skubic. Urša Skubic. Ines Skubic, Eva Žnidaršič. Petra Prebanda Kralj - Janez Žnidaršič Domišljavka - Tjaša Skubic Pijanec - Eva Žnidaršič Trgovec - Katja Kastelic Svetilničar - Mojca Medved Geograf - Katja Lampret Kača - Nina Hauptman Lisica - Petra Prebanda Železniški kretničar - Janja Medved Prodajalki - Urša Skubic, Ines Skubic Režija in priredba teksta - Grega Močivnik Asistentka režije - Maja Lampret Scenografija - Maja Lampret in avtorska dela nastopajočih Kostumografija - Maja Lampret Osvetljava in ton - Mik Lampret Fotografije - Tina Rus »VSI ODRASLI SO BILI NAJPREJ OTROCI. TODA LE REDKI OD NJIH SE TEGA SPOMINJAJO.« (Antoine De Saint - Exupery) Ali je Mali princ res zgodba za otroke ali pa je razmišljanje, namenjeno odraslim? Malega princa ni napisal odrasel človek in ga namenil mladim; prav tako to ni navidezno otroška zgodba, napisana za odrasle, da bi jim povrnila svežino nedolžnega gledanja na svet. Obe predstavi združuje v enovito pripoved in prenese v obliko narisane pripovedi, ki jo spremlja napisano besedilo. Kdo je Mali princ, kaj predstavlja danes njegova logika? Mali princ sprašuje, a vprašanje je pomembnejše od odgovora. Hodi. a hoja je dragocenejša od doseženega cilja. Želi. a želja je bogatejša od želenega. Vrednote? Vse so usklajene z razkošjem človeških odnosov, s skrivnim bogastvom bivanja, s ponovnim ureja- njem sveta v edinstveni luči pogleda, s spoštovanjem do svetlobe, bogastva in plemenitosti medsebojnih vezi. Predstavljajo jih marionete petih asteroidov, ki jih Mali princ obišče eno za drugo. Na videz nimajo nič skupnega, vendar so udeležene v skupnem procesu. Ali so absurdne, brez vsakega smisla? To bi bilo preveč enostavno. Vse se gibljejo po isti neizprosni logiki, ki se najbolje izraža v podobi pijanca. Ta pije, zato da bi pozabil, da je pijanec. Saint - Exupery ne graja neumnosti posameznikov, temveč opozarja na uničujočo in nenehno pokvarjenost človeškega uma. Mah princ tako predstavlja najlepšo zmago nad nesrečo, neumnostjo, odtujenostjo in strahom - med njenimi v rsticami se razodeva trajno sporočilo. Maja Lampret KNJIŽNICA IVANCNA GORICA Enota Ivančna Gorica Cesta II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET. Od 9. do 19. ure ČET. Od 9. do 14. ure SOBOTA Od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) KNJIŽNICA NA »GREGORJEVEM SEJMU« Na naravoslovnem dnevu šestošolcev OŠ Stična na gregorjevo je knjižnica sodelovala s predstavitvijo svoje dejavnosti. Brezplačno smo vpisovali mimoidoče, izvajali knjižno in knjižnično vzgojo za šeste razrede, najbolj pa smo želeli spomniti javnost, da so v knjižnici tudi uporabne knjige o vrtnarstvu, sadjarstvu, kmetijstvu, gospodinjstvu. Starejše so najbolj zanimale knjige o obrezovanju, mlajši pa so si najraje ogledovali slikanico Krtek vrtnari. DEŽELE V BESEDI IN SLIKI Nadaljujemo projekt Dežele v besedi in sliki s predstavljanjem Indije. V knjižnici poteka že nova fotografska razstava Živopisne podobe Indije Janeza Matosa in Petre Holz. Fotografije sta avtorja, geografa in popotnika, posnela na svojem 10-mesečnem potepanju. Njuno potopisno predavanje s predstavitvami indijske literarne ustvarjalnosti bo 23. aprila ob 19. uri. S tem bomo počastili tudi svetovni dan knjig. URA PRAVUIC Na uri pravljic smo nazadnje poslušali pravljico Mizica, pogrni se. Nadaljevali bomo s klasičnimi pravljicami. 2. aprila, na mednarodni dan knjig za otroke, bo ob 18-ih ura pravljic s karikaturistom - Janko in Metka. V knjižnici prijavite otroka teden pred prireditvijo, saj je število omejeno. Primerno je za otroke od 6. do 10. leta starosti. Vabljeni! NOV LITERARNI RAZPIS - KAKO DISI MOJA KNJIŽNICA Naša knjižnica je gostila srečanje Sekcije za splošne knjižnice Slovenije. Dogovor je tekel tudi o letošnjih strokovnih posvetovanjih in praznovanjih. Posebej veselo bomo praznovali dan splošnih knjižnic v novembru. Že konec marca vas bomo vabili k literarnemu ustvarjanju o temi Kako diši moja knjižnica. Objavljen bo tudi na naši internetni strani. Spomnimo se, da je lani od 200 prispelih prispevkov iz vse Slovenije nagrado prejela prav naša Maja Kalar - Zaje. V TEMENICI ŠAH MAT Tbdi letos smo v Temenici predvečer in dan slovenskega kulturnega praznika počastili s kulturnim dogodkom. Pod vodstvom režiserja Ljubomira Crnkovi-ča je gledališka skupina KD Temenica uprizorila komedijo Vinka Moderndor-ferja z naslovom Šah mat. Osem igralcev je ponovno navdušilo občinstvo. Dinamično dogajanje na odru je gledalce ves čas držalo v napetosti. V stanovanju upokojenega profesorja slavistike, ki si želi edino v miru igrati šah, se križajo Kupidove puščice ljubezni. Za to poskrbi profesorjev sin, ki je postal pomembna politična osebnost. Toda bolj kot politika ga zanimajo ženske. Teh mu ni nikoli dovolj, a kaj ko jih lahko pripelje le v stanovanje svojega očeta. Ta nad sinovim početjem ni niti malo navdušen. Seveda se stvari zapletejo do take mere, da postanejo neobvladljive in ljubezenski spletkar na koncu ostane praznih rok. Če vas je pritegnila zabavna vsebina predstave, vas vabimo, da se z nami nasmejete ob ponovitvi v Temenici ali na katerem izmed naših gostovanj, ki se bodo vrstila v prihodnjih mesecih. Vljudno vabljeni! Gledališka skupina KD Temenica Kulturno društvo Stična vabi na ogled gostujoče gledališke predstave iz Litije z naslovom NAŠE EDINO BOGASTVO sobota, 28. 3. 2009, ob 19.30 v Kulturnem domu Stična Besedilo in režija: Marko Djukie Igrajo: Lili - Branka Hočevar Amanda - Nataša Germ Julija - Mojca Kodrič Oto - Jure Dimec Bogdan - Matic Konjar Ludvik - Roman Tišler Žarko - Zoran Stepic Kostumografija, scenografija in rekviziti: Vesna Pajič Oblikovanje luči: Aljoša Vizlar Tehnika: Jure Končar Pevec Dogajanje je postavljeno v domišljijsko zapuščeno slovensko podeželsko naselje, kjer pride do nesreče velikih razsežnosti. Slednja simbolno ponazarja nepremišljen in uničevalen odnos upraviteljev vzvodov moči, ki kot ne-zaustavljiva zemeljska gmota dušijo malega človeka. Novodobni Slovenec, prikazan v sedmih likih kot približen prerez družbe, se stisnjen v kot odzove na edine načine, ki jih še premore. Liki v stiski razgalijo sodobno, površno dojemanje sveta, okoliščin in drugih ljudi. Zgornjemu navkljub - ali pa prav zaradi tega - je predstava čisto preprosto in nič drugega kot komedija. Vljudno vabljeni! Ivančna Gorica, marec 2009 19 \J1 S<€ I H Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ivančna Gorica Cesta. II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica, Slovenija S 01/786 90 70, 051/675 238 ■ 01/786 90 75, E3 oi.ivancna.gorica@jskd.si MAVRIČNA KULTURA ZA f SI MLADI LITERATI OSREDNJE SLOVENIJE POD STROKOVNIM VODSTVOM GORAMA GLUVIČA Na republiški razpis Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in na razpis revije Mentor se je s svojimi literarnimi prispevki prijavilo več kot 70 posameznikov. Štirinajst mladih literatov od 16 prijavljenih iz Osrednje Slovenije se je zbralo v Koščako-vi sobi Mestne knjižnice Grosuplje. Predstavili so odlomke iz svojih literarnih del, kratkih zgodb in pesmi. Strokovni selektor Goran Gluvič je komentiral posamezne ustvarjalce, ugotovil visoko kvaliteto ustvarjanja vseh sodelujočih ter izbral štiri literate za državno srečanje mladih literatov v Slovenj Gradcu. Žal nismo imeli nobenega predstavnika iz naših treh občin. Kje ste oziroma kje se predstavljate mladi ivanški literati, starejši od 15 let? USPEŠNA IN MNOŽIČNA PREDSTAVITEV MLADIH PLESALCEV TREH OBČIN Mladi plesalci iz šol, društev in plesnih klubov so blesteli letos februarja v Jakličevem domu na Vidmu v do-brepoljski dolini. Udeleženci šestnajstih skupin so predstavili različne plesne tehnike od hip hopa do baleta srednješolci s standardnimi in latino-ameriškimi plesi pod vodstvom Marije Majzelj-Oven. VIŠNJANSKA MLADINSKA SKUPINA NA GLEDALIŠKIH VIZIJAH 2009 V Višnji Gori je letos prvič potekalo območno srečanje mladinskih gledaliških skupin - Gledališke vizije 2009, ki se ga je udeležila dramska skupina kulturnega društva Janeza Ciglerja iz Višnje Gore s predstavo, ki so jo mladi višnjanski gledališčniki poimenovali Kako so sodili višnjanskemu kozlu. Selektorski ogled za državno udeležbo letos maja je opravila akademska igralka Dunja Zupanec. O predstavi je selektorica zapisala: »Uprizoritev Kozlovske sodbe v Višnji Gori odlikujeta predvsem sproščenost ter energija, ki vejeta skozi celo predstavo. Vsi člani sodelujejo z veliko mero elana, kar k sami uprizoritvi bistveno pripomore ter odlikuje.« MANCA JANEŽIČAMBROŽIČ NAVDUŠILA MLADE NOVINARJE Eminentna slovenska novinarka je navdušila mlade novinarje in literate na območnem srečanju v Ivančni Gorici. Učenci in dijaki ivanjških šol so na Jurčičev rojstni dan v sejni sobe Občine Ivančna Gorica pod mentorskim vodstvom novinarke in voditeljice TV-Dnevnika na RTV Slovenija, Manico Janežič Ambro-žič, spoznavali osnove novinarskega ter standardnih in latinoameriških plesov. Kvaliteta predstavitev se z vsakim letom viša, kar je poudarila tudi strokovna selektorica Nataša Tovirac, ki bo izbrala plesne skupine za regijski nivo. Iz ivanške občine so zopet navdušile plesne skupine OS Ferda Vesela iz Šentvida, ki jih vodijo Matea Curkova, Martina Ratajec in Polona Lampret ter plesne skupine Guapa pod vodstvom Maje Pire. V okviru Plesnega kluba Spot, ki deluje v Grosupljem, pa se je predstavilo tudi nekaj ivanjških plesalk. Letos so se nam ponovno pridružili sec na naše domove, pa je mladim predstavil v. d. odgovornega urednika Matej Šteh. Mlade novinarje je pozdravil tudi ivanjški župan Jernej Lampret, ki je poudaril velik pomen raziskovalnega novinarstva in predvsem spomnil na "prvega" novinarja in literata v občini, Josipa Jurčiča. Jurčič se je rodil ravno 4. marca pred 165 leti na Muljavi. ODPRITE OKNA, ODPRITE DURI! MIMO JAŠE ZELENI JURIJ! V začetku marca je v Kulturnem domu v Račni potekalo območno srečanje otroških folklornih skupin. Predstavilo se je šest skupin iz Šentvida, Ponikev, Dobrepolja in iz Rač-ne. Revijo je strokovno spremljala mag. Metka Knific, vodila pa Maja Lampret. Skupine so se predstavile z naslednjimi odrskimi postavitvami: Spavaj, spavaj sinek mali; Gremo po mleko; Ples ob mizi in štokrlih; Miklavža čakamo; Ravbarji in žandarji. Iz Ivančne Gorice se je s spletom Pejmo se ohcet uspešno predstavila Otroška folklorna skupina Vidovo Šentvid pri Stični pod vodstvom Ani-te Kotar. USPEŠNA PREDSTAVITEV IVANJŠKIH OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV NA PRVEM DELU OBMOČNEGA SREČANJA Množična prireditev je potekala v avli OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Šentviška osnovna šola je prostor, ki je že tradicionalno povezan z zborovskim petjem, je v uvodu poudaril tudi ravnatelj Janez Peterlin. Na prireditvi se je predstavilo kar 10 mladih pevskih zborčkov, od vrtčev-skih, predšolskih do otroških, ki so pokazali visoko kvaliteto. Srečanje je strokovno spremljala Helena Fojkar Zupančič, glasbena pedagoginja in akademska glasbenica, ki bo izbrala pevske zbore za regijsko srečanje. pisanja. S pisanjem so se preizkusili tudi praktično, saj so njihovi prispevki objavljeni kot priloga tokratnega Klasja. Kako Klasje pride vsak me- BILI smo NA PUSTÜM KARNEVALU V KD Vidovo smo se ob prijetnem klepetu v naših prostorih odločili, da se letos udeležimo pustnega karnevala na Viru pri Domžalah. Ob velikem zanimanju in navdušenju naših članov smo izbrali masko na temo VINSKA KRALJICA. V ospredje smo postavili lik vinske kraljice, ki ga je odlično predstavil Igor, član gledališke skupine. V spremstvu grozdja, trte, majolke, sodov, trgačev, gospodarice in gospodarja ter odličnega harmonikarja smo prikazali običaj trgatve iz naših vinorodnih krajev. Naši folkloristi so pokazali, da so odlični plesalci, seveda pa ne gre brez slovenske domače pesmi. Odziv publike je bil nepozaben, pospremili so nas z glasnim aplavzom, smehom in navdušenjem. Naslednje leto bomo lik vinske kra- ljice še nadgradili, tako da se bomo tudi v tujino. Z veseljem se vam udeležili tudi drugih znanih sloven- bomo zopet oglasili. skih karnevalov, morda potujemo pj) VIDOVO NAPOVED SKLADOVIH DOGODKOV > Gledališki maraton Območno srečanje otroških gledaliških skupin 1. in 2. del četrtek, 26. marca, in petek, 27. marca 2009, s pričetkom ob 9. uri, Kulturni dom Grosuplje. Na srečanju se bo predstavile gledališke in lutkovne skupine občin Dobre-polje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Spremljala jih bo strokovna selektorica Maja Gal Štromar. > Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin 1. del v četrtek, 2. aprila 2009, ob 19. uri, avla OŠ Louisa Adamiča Grosuplje 2. del v petek, 3. aprila 2009, ob 19. uri, avla OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični 3. del v soboto, 4. aprila 2009, ob 19. uri, Jakličev dom na Vidmu v Do-brepolju Na območnem srečanju se bo predstavilo okoli 30 odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Srečanje bo strokovno spremljano. Na podlagi strokovne ocene pa bo narejen izbor za regijsko srečanje, ki bo jeseni v Ljubljani. > Območno srečanje odraslih folklornih skupin ter pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž petek, 17. aprila 2009, ob 19. uri, Dom kulture v Šentvidu pri Stični Odrasle folklorne skupine in pevci ljudskih pesmi ter godci ljudskih viž imajo že tradicionalno priložnost, da svojo letno produkcijo pokažejo na območnem srečanju. Letos jih bosta strokovno spremljala Mirko Ramovš (folklora) ter Mojca Kovačič (pevci ljudskih pesmi in godci). ZAMAKNJENA SKUPNOST Fotografski prvenec mladega fotografa Aljaža Celarca iz Stične Ljubitelji fotografije in umetnosti si zadnje dni marca lahko še ogledate fotografsko razstavo Aljaža Celarca v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje. Razstava fotografij je nastala v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, izpostavo Ivančna Gorica, in Mestno knjižnico Grosuplje; slovesno odprtje razstave pa je bilo 3. marca. V kulturnem programu sta nastopila Jan Pirnat s poezijo in Rok Weber na klavirju. Razstavljene fotografije iz serije Zamaknjena skupnost prikazujejo sobiva-nje ljudi na različnih lokacijah in vpliv človekovih posegov v okolje. Predstavljajo kontrast med naravo in človekovimi konstrukti. Fotografije, ki so si jih obiskovalci razstave lahko ogledali, so bile posnete v zadnjih šestih mesecih v Sloveniji in Španiji. Aljaž je uporabil črno-belo tehniko, ker se mu ta zdi bolj pristna, saj izloči vse moteče elemente. Linije so prečiščene, učinki svetlobe pridejo bolj do izraza. Aljaž Celarc iz Stične je študent geografije na filozofski fakulteti v Ljubljani. S fotografijo seje začel ukvarjati že v najstniških letih, fotografske umetnosti pa se ne uči na tečajih, temveč jo odkriva sam. S fotoaparatom v roki raziskuje, eksperimentira in išče svoj lastni avtorski izraz. Do sedaj je razstavljal že v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru festivala Transgeneracija, tokratna razstava v galeriji grosupeljske knjižnice pa je njegova prva samostojna razstava. Matej Steh \I% . * i i fej Uu 1 y Eli ®pi ti f i. J ! M ^ • t >• - • r • >iM mmmmi .vv - i ; ^ .ž -JÄfl^ > is .........C;. .,. . ■ ; ■ _ Avtorjeva najljubša fotografija z razstave: Drevesa, Stična 1253 Ivančna Gorica, marec 2009 SPODBUDEN ZAČETEK NOVE MOTOKROSISTICNE SEZONE Komaj so se strnili vsi vtisi iz sezone 2008, že je prišla tudi za motokrosiste prva dirka in začel seje lov na nove točke in visoke uvrstitve. Najboljši slovenski motokrosisti so se letos prvič zbrali v Vrtojbi, kjer je 15. marca potekala prva dirka letošnjega državnega prvenstva, poimenovanega po generalnem pokrovitelju MX SLO Feroda Celje 2009. DirkovVrtojbijezaznamovalatudipri- ga je oddaljilo od vidnejše uvrstitve v sotnost voznikov s Hrvaške, iz Italije in Avstrije, saj je dirka štela tudi za mednarodni pokal Alpe Adria, tako da so bili dnevni rezultati drugačni kot končni rezultati za točkovanje za državno prvenstvo brez tujih voznikov. Na dirki je nastopilo tudi 15 članov AMD Šentvid pri Stični in če bi sodili sezono po njenem začetku, potem lahko upamo tudi letos na vidne dosežke nekaterih voznikov šentviškega društva. Za začetek je šlo s sončne Primorske v Šentvid dvoje stopničk, za kar sta poskrbela oče in sin, Igor in Jan Pancar, prvi v kategoriji veteranov, drugi pa v kategoriji do 65 ccm3, v kateri nastopajo vozniki, stari 7-9 let. Oba sta začela sezono z drugim mestom. Mlajšemu Pancarju je uspešno sledil v isti kategoriji tudi klubski kolega Jan Hribar, ki je dirko končal na solidnem petem mestu. Tudi Igor Pancar ni bil edini šentviški predstavnik v svoji kategoriji. Z desetim mestom je sezono začel Drago Hribar, preostali uvrščeni veterani pa so bili še Milan Žvan na 14., Bojan Gorišek na 21. in Stane Pečjak, ki po poškodbi kolena še ni popolnoma okreval, na 16. mestu. Blizu zmagovalnega odra je bil na prvi dirki sezone tudi Luka Kutnar v kategoriji do 85 ccm3. Lansko sezono sije prav na tem prizorišču poškodoval roko. kar končni razvrstitvi. Letos se je zdelo, da bo povsem drugače, saj je drugo mesto v prvi vožnji obetalo vrhunsko uvrstitev. Tudi druga vožnja je kazala na to vse do tehničnih težav z motorjem. Na koncu je Kutnar, sicer učenec šentviške osnovne šole, dirko končal na 10. mestu. Je pa zato uspešno v isti kategoriji začel sezono dijak ivanjške srednje šole Aljaž Lampret, ki je bil četrti. V elitni kategoriji OPEN se najuspešnejši šentviški motokrosist zadnjih let Damjan Smrekar ni mogel vplesti v boj za najvišja mesta, kjer sije zmago priboril aktualni državni prvak Sašo Kragelj (Geodrill racing team), je pa Smrekar pokazal dobro drugo vožnjo, ki jo je v točkovanju državnega prvenstva končal kot četrti, žal pa odpoved motorja v prvi vožnji ni omogočila Smrekarju večjega števila točk. Tretjeuvrščeni iz lanske sezone je tako že tradicionalno začel sezono nižje od pričakovanj in sposobnosti, vendar je Smrekar že velikokrat dokazal, da njegove najboljše vožnje pridejo med sezono. V Smre-karjevi kategoriji sta prvo dirko končala še Borut Koščak na osmem mestu in Robert Kavšek na 16. mestu. V najštevilčnejši kategoriji do 125 kubičnih centimetrov je za prepričljivo zmago poskrbel Klemen Gerčar (AMD Feroda Celje), medtem ko sta do točk prišla tudi dva člana AMD Šentvid pri Stični, Klemen Porenta s 16. in Marko Drvar z 18. mestom. Državno prvenstvo se nadaljuje 5. aprila v Brežicah, potem pa sledi daljši premor vse do 25. junija, ko se bodo motokrosisti zbrali v Semiču. To bo tretja izmed šestih dirk letošnjega državnega prvenstva. Tudi letos pa je razpisano pokalno prvenstvo Slovenije, ki bo štelo 8 dirk, žal letos brez generalnega pokroviteljstva podjetja Akrapovič iz Ivančne Gorice. Prva dirka je bila 22. marca, o kateri pa zaradi zaključka redakcije več v prihodnji številki. _ Matej Šteh TONI VENCEU SI VRAČA V SAHARO Sentvidčan Toni Vencelj, tudi v tujini priznan slovenski dolgoprogaš, bo tokrat tekel na najmnožičnejšem etapnem maratonu na svetu. Šentviške organizatorje dirk v Dolini pod Kalom letos čaka organizacija treh velikih športnih dogodkov. Že tradicionalno bo ob koncu poletja, 6. septembra, na sporedu dirka državnega prvenstva, dober mesec dni kasneje, 11. oktobra, pa še. pokalno prvenstvo. Prvi letošnji preizkus bo že čez dva meseca, ko bo 30. in 31. maja v Šentvidu prvič v zgodovini društva dirka za evropsko prvenstvo v kategoriji EMX Open. Kljub temu da je organizatorjem uspelo pridobiti le eno kategorijo, ki bo štela za točke evropskega prvenstva, se zagotovo obeta velik dvodnevni športni praznik, saj bodo ljubitelji moto-krosa na delu lahko videli voznike v najmočnejšem razredu. Poleg tega pa bo v soboto potekala tudi dirka za najmlajše voznike do 50 ccm3. ki bo štela za državno prvenstvo, v nedeljo pa bo dodana še dirka štirikolesnikov. ki bo štela za Pokal Alpe Adria. SREDNJEŠOLCI MED POCITNICAMI SMUČALI NA OSOJSCICI Šolsko športno društvo Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice je od 21. do 24. februarja letos že enajsto leto zapored organiziralo štiridnevno smučanje na Osojščici na avstrijskem Koroškem. Smučanja ter športno-družabnih in zabavnih iger se nas je udeležilo 29 smučarjev. Večinoma od njih je sedanjih, nekaj pa tudi nekdanjih dijakov naše srednje šole, pet osnovnošolcev ter dva profesorja. Smučarske proge so bile v odličnem stanju, vreme pa prav tako. Razpoloženje je bilo zopet odlično, ponoči nekoliko bolj spokojno, kar je še posebej profesorjema več kot dobro delo. Vnema pri smučanju, bordanju in igrah je bila na visoki ravni. Na srečo in naše zadovoljstvo smo smučanje tudi letos zaključili brez poškodb in samo upamo lahko, da bo tako tudi v bodoče. Smučišče Gerlitzen, ali po naše Osoj-ščica, in kraj Bodensdorf (recimo ji vas v »podnu«), kjer bivamo, smo že tako udomačili, da ponoven ple- biscit za pridobitev teh krajev niti ni potreben. Mi se tam počutimo čisto domače. Z. B. in S. B. mateja kljub blatu v iobrih 16 minutah na šmarni gori Vsaka prva sobota v februarju je že tradicionalno namenjena spopadanju s šmarnogorsko strmino. Gre za tekmo, imenovano »Rekord Šmarne gore« oziroma kako v čim krajšem času priti po najkrajši poti na vrh Šmarne gore. Da tekačem tudi sodi dežja, ki so se izlivali v noči iz petka na soboto, in razmočeno blato, ponekod pomešano s snegom, ne predstavljajo resnejših ovir, je v soboto, 7. februarja, dokazalo nekaj več kot 120 zagrizenih ljubiteljev gorskega teka, ki so v deževnem dopoldnevu preskušali svoje moči na 1850 metrov dolgem teku na Šmarno goro. Najboljši rezultat si je pritekel naš najboljši gorski tekač Mitja Kosovelj. Od vznožja v Tacnu do vrha - premagati je bilo treba 360 metrov višinske razlike - je potreboval borih 12 minut in 7 sekund. Na blatno, razmočeno in drsečo pot »čez korenine« so se podali tako otroci kot tudi starejši, vsakdo s ciljem, da napade in postavi svoj lastni rekord. »Vedela sem, da bodo pogoji letos še posebej težki, saj je celo noč z vso ko-rajžo padal dež. Ponekod je ostalo tudi še nekaj snega in vse skupaj je bila ena velika mokro-blatna zmes. Drselo je, a ta tek na Šmarno goro imam rada, zato kljub dežju zjutraj nisem pomišljala, ali naj grem ali ne. Proga je bila še posebej težka, saj je razmočeno blato upočasnilo korak, strmina je zahtevala še več moči in predvsem zaradi tega so bili časi v splošnem slabši kot prejšnja leta. Gre za kratko in izredno hitro progo, kjer pride do izraza predvsem moč,« je tek komentirala zmagovalka med ženskami, Mateja Šuštaršič, ki je do vrha potrebovala 16 minut in 22 sekund. Blatne noge, prepoteni obrazi, vendar kljub temu zadovoljni nasmehi tekačev - to je bila slika v oblačnem popoldnevu na vrhu Šmarne gore, kajti dan je bil kljub dežju dober in lep. Simon Bregar Med 29. marcem in 4. aprilom letos bo namreč na jugu Maroka potekal že 24. Marathon des sables (v prevodu: Maraton po sipinah). Toni je imel zaradi pozne potrditve prijave s strani organizatorja le dobra dva meseca časa za priprave na ta ekstremni maraton. Kljub temu je z opravljenim treningom zadovoljen. Sedaj ga čaka veliko dela s pripravo opreme. Kot vse kaže, bo imel na startu v nahrbtniku okoli 12 kg hrane in opreme. Nastopal bo za ekipo mednarodne TV-mreže Eurosport. Nekaj podatkov o tem za bralce zelo zanimivem, za tekače pa brez dvoma tudi telesno in duševno zelo zahtevnem teku: 6 etap bo treba preteči v sedmih dneh. Najkrajša etapa je dolga 20 km, najdaljša pa kar 75 km, skupaj 245 km. Udeležba je omejena na 800 tekačev, tekmovalci pa nosijo s seboj vso hrano in opremo za vseh 7 dni. Nahrbtnik je lahko težek najmanj 6 kg, največ pa 15 kg. Tekmovalci dobijo dnevno 10-12 litrov vode, kar je za hud telesni napor v puščavi pravzaprav malo. Temperature se gibajo od okoli 12° C ponoči pa do 45° C podnevi. Maraton poteka po puščavi večinoma po brezpotjih, po številnih peščenih sipinah, od tod tudi ime maratona. Toniju na maratonu želimo seveda vse najboljše in veliko uspeha. Simon Bregar JANKO ROŠiU MED SKAKALNIMI LEGENDAMI V RUHPOIDINGU V začetku marca je bilo v nemškem Ruhpoldingu 20. svetovno veteransko prvenstvo v smučarskih skokih. Udeležilo se ga je okrog 200 skakalcev z vsega sveta, med njimi tudi štirje Slovenci: Iztok Melin, Peter Slatnar, Janez Kešar in naša občinska skakalna legenda Janko Rošelj. Med mnogimi znanimi imeni so bili tudi taki šampioni, kot sta Finec Matti Nykaenen in nekoliko mlajši Avstrijec Andreas Goldberger. Skakali so na skakalnicah treh velikosti (K40, K65 in K100) seveda v različnih starostnih kategorijah. Kot zanimivost naj navedem, da je na 100-metrski skakalnici skakal tudi 72-letni Finec z znanim priimkom Kokkonen. Predstavljam vam zgodovinsko sliko Janka Rošlja skupaj z nekdanjim finskim superšampionom Mattijem Nykaenenom, ki na večni lestvici po številu zmag v svetovnem pokalu še vedno vodi. Simon Bregar ■MMRi 1 frCi .'■"■■.'"7. .........' á - M $s¡Mk m «m jf. jgjp ■m P®? 1 Ntai KSi h *JHr Sllffllfiii:-! ''WW'' L 1'IBBP -i mm • ( ROKOMETASI SREDNJE SOLE NA PRAVI POTI DO... Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča gredo po stopinjah lanskega rokometnega uspeha, ki bo sicer težko ponovljiv, a pri igrah z žogo je možno vse. Na četrtfinalnem turnirju, kije bil v sredo, 4. marca, v Ivančni Gorici, so se naši dijaki z dvema ne prav lahko priborjenima zmagama uvrstili med 8 najboljših ekip v državi. V prvi tekmi so premagali ekipo Gimnazije Ljubljana Šiška z rezultatom 19 : 16, v drugem odločilnem krogu pa so šele proti koncu štrli trd oreh - ekipo Gimnazije Brežice z rezultatom 20: 17. V nadaljnje tekmovanje se je uvrstila še ekipa ŠC za pošto, ekonomijo in telekomunikacije iz Ljubljane, ki je tudi obakrat zmagala in pustila zelo dober vtis. Za igro in trud gre pohvala vsem ivanškim igralcem, prav vsak je prispeval svoj kamenček v oba zmagovita mozaika. Za našo šolo so igrali: vratar Gašper Slapničar ter igralci: Aljaž Bučar, Miha Zarabec, Jernej Papež, Anže Ratajec, Jan Trunkelj, Gašper Štrus, Miha Štrus, Jernej Marinčič, Robi Glavan, Klemen Sašek, Amel Ajkič, Matej Potokar in Enej Butkovec. Ekipo je vodil Edo Vrenčur. Ob tem je treba pohvaliti vse, ki so se potrudili pri organizaciji tekmovanja, ki ga na naši šoli vedno zelo dobro izpeljemo. Simon Bregar Ivančna Gorica, marec 2009 21 SPSEu1 KONČANA JE PRVA UiADNA TEKMOVALNA SEZONA KKIVANČNA GORICA Spoštovani ljubitelji košarke, Košarkarski klub Ivančna Gorica je zaključil svojo prvo, krstno tekmovalno sezono pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije. V sezoni 2008/09 smo nastopali v 3. slovenski košarkarski ligi - center in dosegli 7. mesto. Z doseženim rezultatom smo zadovoljni, čeprav smo imeli možnosti tudi za osvojitev višjih mest. Zal smo predvsem doma izgubili nekaj tekem, ki jih ne bi smeli, če bi se želeli spogledovati z vrhom razpredelnice. Razloge za poraze lahko iščemo v dejstvu, da v dvorani, kjer igramo, praktično ne treniramo; domača dvorana za nas ne pomeni prednosti. Tako smo kar štiri od sedmih zmag dosegli v gosteh. Nadalje so v ekipi, ki je z manjšimi spremembami vztrajala v sezoni, kar štirje igralci, ki so prvič sodelovali v uradnem košarkarskem tekmovanju in tudi v trenažnem procesu in nimajo izkušenj iz mlajših selekcij. To se je še posebej poznalo, ko smo po izvedenih menjavah v kakšni četrtini dramatično padli in zaostanka nismo uspeli nadoknaditi do konca tekme. So pa tako pridobljene izkušnje naložba v prihajajoče sezone. Po dobrem začetku sezone, ko smo kar nekaj kol vztrajali pri vrhu lestvice, je prišla kriza, ki smo jo prebrodili šele ob koncu sezone. Kar petkrat zapored smo izgubili. Veliko nihanj je bilo tudi pri igralcih, med katerimi sta bila še najbolj konstantna Kristjan Ogrin in Matic Erčulj, ki pa je malo zatajil ob koncu sezone. Večja nihanja je bilo zaslediti pri igralcih, ki se še uveljavljajo, kot sta Rok Marolt in Simon Boljte, pa tudi presenetljivo Miha Zaje, ki je bolj izkušen. Presenetil je kapetan Janez Erčulj, ki je pri svojih 51 letih dokazal, da se še lahko kosa z mlajšimi; na dveh srečanjih je bil tudi prvi strelec ekipe - tudi proti ekipi Vrani Vransko, ki je na koncu osvojila prvo mesto. Za prihajajočo se- zono dobro obeta tudi Uroš Kristan, ki je uspešno okreval po poškodbi in bil na zadnjih tekmah nosilec igre in tudi prvi strelec. V tej sezoni smo več pričakovali od Andraža Ulčarja, ki pa spričo drugih obveznosti ni treniral tako, kot bi želel, in je zato dobil tudi manj priložnosti. Vidno so napredovali tudi Marjan Kralj, Andraž Hauptman in Jernej Strnad, ki so v glavnem tudi dobro izkoristili ponujene priložnosti. V ozadju čakajo mlajši igralci, kot so Matjaž Perko, ki je imel smolo s poškodbo, in Marko Grablje-vec. V tej sezoni smo imeli težave predvsem s skokom, tako v obrambi kot v napadu, saj smo bili v tej prvini podrejeni v vseh tekmah, ki smo jih izgubili. Zal je Danilo Baranašič (204 cm) po operaciji ramena staknil še poškodbo kolena, kasneje pa zaradi službenih obveznosti prenehal s treningi in ni odigral nobene tekme. Po dvakrat smo izgubili z ekipami Šenčur CPK mladi in Utrip Trzin, ki nam očitno ne ustrezata, in z vodilno ekipo Vrani Vransko, ki pa se nam je dvakrat izmuznila za las. Doma smo izgubili za točko, v gosteh pa smo vodili 3 četrtine in v zadnji klonili pod pritiskom domačih igralcev. Na vseh domačih tekmah so nas vzpod- bujali privrženci košarke in naši zvesti navijači, za kar se jim zahvaljujemo. HVALA! Trenirali smo trikrat tedensko v dvorani OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Na treningih je bilo prisotnih povprečno 15 igralcev, nekajkrat tudi čez 20, saj sodeluje nekaj članov, ki še nimajo pravice nastopa. S treningi bomo nadaljevali do konca maja. Poskušali bomo odpraviti nekatere tehnične in taktične pomanjkljivosti igralcev in ekipe. Z nekaj znanja in sreče ter s kakšno okrepitvijo bomo zakrpali vrzeli pod obročema in v bodoče dobivali skok ter si tako priigrali kakšno zmago več. Poleg tekmovalnih rezultatov pa velja pohvaliti zapisnikarsko mizo, ki je pod vodstvom Simona Kastelica in ob sodelovanju Anje Gros in Simona Strna-da odlično opravila svoje delo. Zahvala tudi hišniku OS Stična, ki je vzorno skrbel, da smo imeli na voljo vse, kar smo potrebovali za solidno izvedbo tekmovanja. Zelo se je pri delu v klubu izkazal tudi Jernej Strnad, ki je z veliko dobre volje poskrbel za stvari, brez katerih ne gre. V drugem delu sezone se nam je pri delu pridružil tudi Robert Kotar, ki skrbi za objave na spletni strani in je bil tudi uradni predstavnik na nekaj tekmah. EkiDa St. tekem Zmage Porazi Dane Prejete točke Razlika Toc 1 Vrani Vransko 16 12 4 1258 1117 141 28 2 Utrip Trzin 16 12 4 1305 1149 156 28 3 Nazarje 16 11 5 1185 1046 139 27 4 Šenčur CPK mladi 16 11 5 1264 1102 162 27 5 Gorenja vas 16 8 8 1140 1122 18 24 6 Krvavec Meteor 16 8 8 1257 1254 3 24 7 Ivančna Gorica 16 7 9 1116 1101 15 23 8 Ziri 16 3 13 1192 1357 -165 19 9 Kranjska Gora 16 0 16 882 1351 -469 16 V tem letu želimo okrepiti delovanje kluba po organizacijski plati in razdeliti vloge in odgovornosti v klubu za sezono, ki prihaja. Preučili pa bomo tudi možnosti za delo z mlajšimi selekcijami. Ob koncu prispevka še posebna zahvala Dušanu Strnadu za pomoč in vzpod- budo ter spremljanje v tej prvi sezoni. Ravno tako se zahvaljujemo pokroviteljem Smart Comu, d. d., HSE-ju, d. o. o., Cuglju PVC okna, s. p., in podjetju Akrapovič, d. d., ki so omogočili delovanje kluba. Tomaž Smole CRNO-BELA TEHNIKA Za rokometaši SVIŠ-a Pekarne Grosuplje je šest spomladanskih krogov, v tem času pa so Ivančani svoj točkovni račun obogatili s štirimi točkami. Doma so premagali Gorišnico in Alples iz Železnikov, kapitulirali pa so na domačem obračunu s Šmartnim ter gostovanjih v Mariboru, Sežani in Izoli. Škoda je predvsem plena, ki sta ga odnesli primorski ekipi, saj sta obe na lestvici uvrščeni nižje od SVIŠ-a, kije trenutno sedmi. Lepo priložnost za presenečenje je predstavljala tekma z izkušenim Šmartnim, proti kateremu so vijolični odigrali eno najboljših tekem letos, a jim je žal zmanjkalo spretnosti v končnici. Značilnost spomladanskega dela je tudi nekoliko večja vloga mlajših igralcev, saj sta daljše minutaže deležna Aljaž Bučar in Jernej Marinčič, svoje rokometne ambicije pa je obudil tudi Marko Vodušek. Če povzamemo, drugi del sezone bi lahko izrisali v črno-beli tehniki, prav konstantnost pa je tisto, kar si Sašo Barle najbolj želi. Lojze Grčman Pomladni kruh 60 let H Mercator S PEHTRANOM Tekarna Cjrosuplje Narejeno z ljubeznijo S Pomladnim kruhom praznujemo prihod pomladi iti... Mercatorjevo 60. pomlad! Dišeči pehtran smo zamesili v belo sredico, hrustljavo skorjo pa posuli s pšeničnim in koruznim zdrobom. Uživajte v njem ali z njim, ob slanih in sladkih jedeh. Naj vam bo v slast! 22- mm 1255 Ivančna Gorica, marec 2009 (gospodinjska stran a Marcipan izvira iz Vzhoda, verjetno iz Perzije, današnjega Irana. Ko so v Ameriki začeli množično gojiti sladkorni trs, je sladkor postal v Evropi lažje dostopen in proizvodnja marcipana se je razmahnila. Slaščičarski mojstri so na evropskih dvorih iz njega ustvarjali čudovite in fantastične figurice. Marcipan so v preteklosti najbolj cenili ravno zaradi tega, ker gaj e izredno lahko oblikovati in na koncu tudi poj esti. Zlasti v severni Nemčiji je bil marcipan izredno priljubljen. Najbolj znan marcipan je iz Liibecka, kjer imajo celo marcipanov muzej, vsak dan pa izdelajo približno 30 ton te slaščice. Danes se največ marcipana poje v čokoladah, polnjenih z marcipanom. Veliko te sladke mandljeve paste se oblikuje v slaščičarske okraske majhne živalice iz marcipana so izredno priljublj ene v času božičnih in velikonočnih praznikov. Sladice za otroke Marcipanove velikonočne figurice Pripravljena marcipanova masa je na voljo v vseh bolje založenih trgovinah z živili. Lahko se odločite, da marcipan naredite tudi sami doma: Sestavine: 200 g sladkorj a v prahu 100-200 g mandljevihjedrc 12 beljaka Priprava: 1. Mandeljne stresemo v krop. Blanširamo jih 15 sekund, nato pajih odcedimo in olupimo. 2. Olupljene mandeljne stresemo na pekač, ki ga potisnemo v prej segreto pečico (50° C), da se mandeljni posušijo. 3. Posušene mandeljne dvakrat ^neljemo. da se pretvorijo v prah. 4. Sladkorju v prahu primešamo toliko beljaka in mletih mandeljnov, da dobimo gosto zmes. ki jo lahko oblikujemo s prsti. Začnemo z oblikovanjem, domišljiji damo prosto pot in iz marcipanove mase oblikujemo zajčke, piščančke in pirhe. Marcipan, ki ga kupimo v trgovini, lažje oblikujemo kol tistega, ki ga naredimo doma. Če pa je marcipan prečvrst, ga poškropimo z nekaj kapljicami vode in gnetemo, dokler ne postane mehkejši, primeren za obdelavo. Jagenjček _ Velikonočni jagenjčekje tradicionalna sladica, ki ima tudi krščansko simboliko. Priprava je preprosta, malo več dela pa je z okrasitvijo. Pomembno je, da model z zmesjo ne nadevamo do konca, saj med samo peko naraste. Priprava: Stepemo sneg in vanj počasi dodajamo sladkor. Ko se masa strdi, jo naprej obdelujemo ročno. Ko je povsem trda, jo naribamo kot za ribano kašo. Razgnetemo po pladnju na papir za peko in v pečici sušimo pol ure pri 60° C. Ohladimo. Pripravimo si vse sestavine, model izdatno namažemo z maslom in ga potresemo z ostro moko. Sladkor, vaniljev sladkor, nastrgano limonino lupinico in maslo stepemo v gladko maso, dodamo jajca, rum in orehe. Moko presejemo skupaj s škrobom, pecilnim praškom in soljo, da se prezrači in se vse sestavine enakomerno porazdelijo. Masa mora biti čvrsta. Nadevamo jo v pripravljen model, ga pokrijemo s folijo, ki smo jo namazali z maslom in damo v pečico. Pečemo v modelu 45 minut pri 160 stopinjah Celzija. Pečenega jagenjčka previdno vzamemo iz modela in ga ohladimo. Oblijemo ga z belim ledom, ki mora biti gosto tekoč. Če je potrebno, ga zgostimo z dodajanjem sladkorja. Ko se led strdi, ga premažemo z beljakom, ki deluje kot lepilo, nato pa jagenjčka potrosimo z »volno« (zmes beljaka in 200 g mletega sladkorja). Glavo pustimo golo. Z brizgo narišemo oči in nosnici. Po želji ga okrasimo z rdečo pentljo in dodamo zastavico, kije tudi del velikonočne simbolike. Sestavine za jagenjčka: 80 g masla 80 g mletega sladkorja 80 g mletih orehov 80 g mehke moke 80 gjedilnega škroba 2 jajci ščepec drobne soli 1 zavitekpecilnega praška 1 zavitek vaniljevega sladkorja 1 žlica rama naribana limonina lupinica mandljevi jedrci za uhlje Sestavine za beli sladkorni preliv: 200 g mletega sladkorja 1 beljak 2 žlici limoninega soka Jagnječji file v roladi Priprava: File (jagnječje meso brez kosti en velik kos) posolimo, popopramo in dodamo ostale začimbe ter pečemo na olju z vseh strani. Testo razvaljamo, po njem razporedimo liste blitve, ki jih na hitro potopimo v vročo vodo in jih posušimo na papirnati brisači, dodamo še rezine slanine in na koncu file. Robove testa premažemo z razžvrkljanim jajcem in vse zvijemo v eno štruco. Premažemo s preostankom jajca, testo na več mestih prebodemo z vilicami in pečemo okoli 10 minut na200 stopinjah Celzija. Medena potica Sestavine: 40 dagjagnječjega fileja 25 dag listnatega testa 1 jajce 4 listi blitve 4 rezine slanine 1/2 del olja malo rožmarina malo bazilike malo origana solin poper Medena povitica ali potica z medom je sladek kolač iz kvašenega testa z nadevom iz medu in orehov. Medena potica je stara slovenska specialiteta. Sestavine: kvašeno testo Sestavine nadev: 350 g ajdovega medu, 20 g sladkoija, 60 g masla, 1 dl mleka, 400 g orehov, 100 g drobtin, 1 jajce, 2 žlici ruma, limonina lupina, cimet, 1 jajce za premaz Priprava: V lončku pristavimo mleko, med in sladkor; ko zavre, počasi kuhamo 8 minut. Orehe preberemo in zmeljemo. V ponvici pristavimo 10 gramov masla, na katerem med mešanjem svetlo prepražimo drobtine. Kuhano medeno mleko odstavimo, potem pa vanj vmešamo 50 gramov masla, narezanega na koščke, polovico zmletih orehov, limonino lupinico, cimet in rum. Vzhajano kvašeno testo zvrnemo na pomokan prt. Nato ga blago pomokamo in pravokotno razvaljamo na pol centimetra debelo. Mlačnemu nadevu primešamo jajce, potem pa ga razmažemo po testo. Bodimo pozorni, daje potica enakomerno namazana tudi ob robu. Po nadevu enakomerno potresemo preostale mlete orehe in prepražene drobtine. Testo previdno in natančno zvijemo in položimo v pripravljen modi, namazan z maslom ter potresen z drobtinami. Pazimo, da potice nepreščipnemo, pa tudi na to, da v modlu ne sega prek treh četrtin njegove višine. Potico po vrhu popikamo s tanko kuhinjsko iglo, zatem pa jo postavimo na toplo, da počasi vzhaj a oziroma da napolni modi. Pečico segrejemo na 200° C. Potico namažemo z razmešanim jajcem. Potisnemo jo na spodnjo rešetko v segreti pečici in pečemo, da porumeni; običajno zadostuje 15 minut. Tedaj temperaturo pečenja znižamo na 160° C. Potica je praviloma pečena v 90 minutah. Pečeno potico vzamemo iz pečice; v modlu jo pustimo 10 minut. Nato jo zvrnemo na mrežast podstavek, zgornjo stran pa namažemo s stopljenim maslom. Pokrijemo jo s papirjem za peko in ohladimo. Med hlajenjem ne sme biti na hladnem in/ali na prepihu. Ohlajeno potresemo s sladkorjem v prahu. Dobrote v jerbasih Najstarejši znan opis »kranjskega žegnja« najdemo pri starosti Valvasorju. V drugi polovici 17. stoletja so dali v jerbas prekajeno svinjino, osoljeno govedino, kuhanajajca in kolač, kije bil vedno iz bele moke. Testo so na tanko razvaljali, ga namazali za prst debelo z nastrganim sirom, ki so mu dodali surovo jajce, mleko in smetano. Nadevu so pridali nekaj vina, sladkorja in rozin. Testo so zvili v okrogel venec. Obvezen je bil tudi jagenjček, ki so ga k blagoslovu nesli prav vsi, tudi najrevnejši. Od Valvasorjevih časov do danes se slovenski žegen skoraj ni spremenil, kar kaže na njegovo močno tradicijo. Za žegen na splošno velja, da ga morajo sestavljati tradicionalna, med ljudstvom močno zakoreninjena velikonočnajedila. Pod prtičem.. V žegnu je ponavadi pecivo, kolač, šarkelj, potica, beli kruh, meso, navadno svinjina gnjat, prekajeno svinjsko stegno, pleče, želodec, klobase, pobarvana ali nepobarvana jajca in hren. K žegnu pa polagajo tudi cvetnonedeljsko butarico, pa oljčne veje, oblate, semena, krhlje, cvetje, zelišča in še kaj. Velikonočne dekoracije Ob praznovanju velike noči so na mizi tradicionalne jedi in dekoracije. Če imamo za praznike obiske ali pa bomo samo v ožjem krogu, lahko okrasimo mizo in prostor z inspiracijo narave. Ideje za dekoracijo mize: Preizkusimo svojo ustvarjalnost in pripravimo mizo na originalen način, gostje in domači bodo navdušeni. Poigramo se lahko z dodatki v istih barvah, kot so naši krožniki. Lahko so to prtički ali trak v isti barvi, s katerim povežete majhen šopek rož. Za vsakega gosta lahko dodamo h krožniku majhnega zajčka ali piščančka. Tako bo vse pripravljeno, da bomo lahko postregli s svojimi velikonočnimi specialitetami. s§ VM:P Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Ivančna Gorica, marec 2009 23 veje (do 3 na drevo) in vzpodbudimo rast novih poganjkov. Na rodnih vejah, ki ostanejo na drevesu, odstranimo stranske poganjke, da ostane enostavna rodna veja z enim vrhom v najbolj naravni liniji, ki ne senči spodnjih vej. Vsaka veja naj ima svojo smer, med seboj naj se ne prepletajo. Droben rodni les prikrajšamo ali odstranimo. Če je drevo staro, a zdravo, bo morebiti potrebno pomlajevanje, da se povrne njegova nekdanja rodnost. Pomlajevalno obrezovanje pri jablanah, hruškah in ostalih pečkarjih izvedemo pozimi, pri koščičarjih pa spomladi in poleti. Odstranimo vse veje, ki se dotikajo tal, ki se križajo, ki so mrtve, poškodovane ali obolele. Sezonsko cvetje Za ljubitelje sezonskega cvetja je zdaj že čas, da začnemo razmišljati o letošnjih zasaditvah. Odločitev je vse prej kot enostavna. Upoštevati moramo naslednja vprašanja: - katere rastline bodo predstavljale ogrodje zasaditve (običajno pelar-gonije), - kako zahtevne so posamezne rastline (izberemo rastline, ki ne zahtevajo vsakodnevne pozornosti), - katere barve bodo ustrezale barvi naše fasade in barvi trajnih rastlin v gredici. Če se bomo odločali o zamenjavi korit, se odločimo za preizkušena korita z vodno rezervo, ki močno olajšajo oskrbo rastlin. Pred nakupom preverimo širino okenskih polic in nosilcev korit na balkonskih ograjah, ker so ta korita nekoliko širša. Če nam veselja ne bo zagrenila višja sila, močno neurje ali toča, bodo rožice naš trud poplačale z bogatim videzom. Irena Ihan PRVE CVETLICE, HOT S© ZVONČKI, IIOiiiTICl SI TELOHI, NAM tf SPOIOCUO, M SE BLIŽJI POMLAD Sonce nas je že vse privabilo na piano in začeli smo z delom na vrtu. Vsi, ki še niste obrezali sadnega drevja, je zdaj še čas, predvsem za drevesa, ki rastejo bujneje, saj z bolj pozno rezjo umirimo rast drevesa. Prej kot izvedemo zimsko rez, bolj pospešimo rast dreves. Rastlina po obiranju plodov nakopiči hranilne snovi v koreni- ne za naslednjo sezono. Ko se zaključi zimsko mirovanje, hranila potujejo po rastlini navzgor, najbolj v najvišje ležeče poganjke. Zato s kasnejšo rezjo z odrezanimi poganjki odstranimo več hranilnih snovi in bolj zaviramo rast kot z zgodnejšo. Na to moramo biti pozorni predvsem pri šibko rastočih drevesih drobnoplodnih sort ('gala', 'zlati delišes', tudi 'idared') in drevesih, ki zaradi kakršnega koli vzroka premalo rastejo. Zaželen je letni prirast 30-50 cm. Rez vrhov na bujno rastočih drevesih je najbolje opraviti po obiranju plodov. S tem zmanjšamo listno površino in tvorbo hranilnih snovi za naslednje leto. Če nam to v jesenskem času ni uspelo, izvedemo rez v zimskem času. Bolje sedaj kot nikoli. Število rezov na drevesu: večje število manjših rezov (drobnejših poganjkov, krajšanje ...) močneje pospešuje rast kot manjše število rezov, s katerimi smo odstranili debelejše veje/poganjke. Eden od ciljev rezi je doseči enakomerno osvetljenost celotne krošnje. To pomeni, da morajo biti veje od spodaj navzgor vedno krajše, da ne senčijo spodnjega dela krošnje. Sicer bi sčasoma prišlo do golenja spodnjega dela krošnje. V nižjem delu odstranimo prazne - NO l O: I VZDRŽEVANJE VRTOV IN POKOPALIŠČ - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESANJE IN OBNOVA ČRK STANKO PERPAR, Zaboršt 16, 1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 www.kamles.si Tiho, kot je živela, je zaspala v večno življenje naša draga mami, stara mama in tašča ANICA OMEJEC rojena Kovač, po domače Videtova Ančka iz Stične 53 Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, nekdanjim sošolcem, kulturnikom, godbenikom in znancem za vso pomoč, ki ste jo nesebično nudili v težkih trenutkih in nam stali ob strani. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev ter za izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se stiškemu župniku p. Maksimilijanu za darovano sveto mašo in lep pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Samarijan, organistu p. Gavdenciju, solistki ge. Ireni Vidic, kvartetu stiskih godbenikov, ZZB Stična in DU Stična ter njihovima govornikoma, g. Milanu Goršiču ter g. Antonu Zaletelju, sosedi Mariji Kovačič in Tončki Arko za ganljive poslovilne besede, ge. Amaliji Go-vekar, g. Francu Skubicu ter pogrebnemu zavodu Perpar. Težko je, ko izgubiš najdražjo osebo, vendar bogati te spoznanje, da v najtežjih trenutkih nisi sam. Hvala vam! Žalujoči sinovi Anton, Andrej in Marjan z družinami ZAHVALA Če ima Bog oltar v srcu matere, potem je ves dom njegovo svetišče. Spomin za mamo je kot pesem. ki v srcu odzvanja, kot cvet, ki nenehno poganja, je svetloba, ki dušo obliva, je ljubezen, ki v srcu prebiva. zfflwyjT"*^ ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in darove za cerkev. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar in gospodu župniku Jožetu Kastelicu. Hvala vsem, ki ste jo prišli pokropit in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni i V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat MILAN ZOREČ iz Ivančne Gorice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, krajanom in znancem, ki ste delili žalost z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in ga priporočili v svoji molitvi. Hvala organizaciji Karitas, ki ga je priporočila v molitev, kaplanu Mateju Pavlicu za lep obred, gospodu Jožetu Kastelic, ki ga je obiskal v njegovih zadnjih urah v bolnišnici, kvartetu opernih pevcev iz Ljubljane za zapete pesmi ter vaščanom Stehanje vasi in Doba za zvonjenje. Hvala društvu upokojencev in vinogradniškemu društvu iz Čateža in vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani. Posebej hvala članom ZŠAM Ivančna Gorica in pogrebnemu zavodu Perpar za lepo pogrebno svečanost ter gospodu Rajku Bivicu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, in vsem, ki ste bili del njegovega življenja in ga ne boste pozabili. Vsi njegovi V 95. letu starosti nas je zapustila draga mama MARIJA ZUPANČIČ po domače Primoževa mama s Studenca pri Ivančni Gorici „ v: . J Rože v šopku ovenijo, sveče hitro dogorijo. a spomini v naših srcih še naprej živijo. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 85. letu starosti za vedno zapustila nam draga mama, babica in prababica MARIJA PAJK iz Ivančne Gorice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Hvala za vse tolažilne besede, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Kastelicu, ki ji je med njeno boleznijo namenil veliko pozornosti in toplih besed. Žalujoči vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane, in je čas, ki se nikdar ne vrne, ko zasanjaš se v spomine. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Tiho je zaspala naša ljuba ANA HORJAK Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v življenju kakorkoli pomagali in ji ga lajšali, ter vsem, ki ste nam ob njenem odhodu in nam še danes pomagate prebroditi hudo izgubo. Žalujoči vsi njeni 1257 Ivančna Gorica, marec 2009 28. februarja si nas zapustil za vedno. Odšel si neznano kam, z zvezdico večnega življenja. Nam pa si zapustil solze in bolečino, ki nikoli ne mine. Ostala je le praznina. Klici: ati, oči, dragi Ludvik so utihnili, v naših srcih pa so še kako živi in ostali bodo večno. Če lahko bi ti pomagali, zdaj ob tvojem grobu ne bi stali. ZAHVALA Ob izgubi ljubega moža, atija, očija in brata LUDVIKA SMREKAMA iz Ivančne Gorice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna pohvala dr. Zupančiču, sestri Darji in drugim sestram zdravstvenega doma Ivančna Gorica ter patronaž-nima sestrama Joži in Mari. Zahvaljujemo se tudi ZŠAM Ivančna Gorica za lep govor in pokop, župniku Jožetu Kastelicu za čustven cerkveni obred in družini Perpar za pogrebne storitve. Zena Zofija, sin Janez z ženo, hči Vesna z možem, sestra Joži z možem Vnuki: Jan, Andraž, Tanja z možem Pravnukinji: Nina in Mamška Ostali so spomini, bolečina, za teboj velika je praznina. Smrt prerana te je vzela, a v srcih naših boš živela. Če bi lahko ti pomagali, ne bi za teboj ob n ojem grobu stali. Ne ljubezen ne solze tebe. draga mama. več ne prebudijo.' ZAHVALA Po zahrbtni, hudi bolezni nas je v 86. letu 6. marca zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica MERY- MARIJA POUANEC iz Gabrovčca pri Krki po domače Špintkova Mery Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in v dober namen, ter vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem ter gospodu župniku za lep pogrebni obred ter molitev ob krsti, krškemu cerkvenemu pevskemu zboru ter pogrebnemu zavodu Perpar za vso pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili v njen novi dom. ^ Žalujoči vsi njeni A Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje zapolnjevalo tvoje je življenje, zato pošle so ti moči. Sedaj spokojno spiš in z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 100. letu starosti nas je tiho zapustila naša mama KRISTINA STAREC iz Mekinj nad Stično Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, cvetje, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste se prišli od nje poslovit in jo pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku Maksimiljanu in gospodu župniku Kastelicu iz Ivančne Gorice za cerkveni obred. Hvala pevskemu zboru Prijatelji za ubrano in ganljivo petje. Hvala gospodu Tonetu Nosetu za poslovilni govor in gospe Ljubi Govekar za vso pomoč. Hvala tudi pogrebni službi Perpar in vsem, ki niso omenjeni; hvala. Vsi njeni Delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje. ZAHVALA Ob smrti naše mame MARIJE MIŠMAŠ po domače Pekove mame s Krke 33 (1914-2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter darove za svete maše. Posebno se zahvaljujemo g. Marku Burgerju za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi in sosedi Lučki za lep govor. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni V nebesih sem doma, od tega ne sveta, tam je moj pravi dom, tam večno srečna bom. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra TEREZIJA MESTNIK roj Mikiavčič, iz Malih Les Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo obiskovali med njeno hudo boleznijo in ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili žalost in bolečino, darovali sveče in cvetje, darove za svete maše in dobre namene. Prisrčna hvala oskrbovalkam in osebju, posebno sestri Metki, v Domu starejših občanov Grosupje za skrbno nego in tolažilne besede. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Marku Burgerju za darovano sveto mašo in molitev, pevcem za zapete pesmi, vaščanki ge. Ireni Slana za poslovilne besede, pogrebni službi Perpar in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Njena dobrota nas bo spremljala skozi naša življenja. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Tiho, vdano in mirno, kakor je živel, tako je v 97. letu starosti tudi za vedno zaspal naš dragi ata, dedek in pradedek IGNACIJ ILOVAR po domače Kopičev Nace iz Skrjanč 6 Bil je kmet v pravem pomenu besede. Na zadnji februarski dan, ko smo ga položili k večnemu počitku, je sonce velikodušno razsipavalo svoje žarke in tako privabilo na rože vencev številne čebele, da so se še te poslovile od svojega čebelarja. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili, mu prinesli vence in cvetje ter sveče. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za svete maše in v dober namen. Hvala vsem sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala šentviškemu pevskemu zboru za lepo petje. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar za lep pogreb. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru in organistki za lepo doživetje v cerkvi. Posebno se zahvaljujemo našemu župniku msgr. Jožetu Kastelicu za prelep pogrebni obred, zvonjenje in mnoge obiske našega ata v času življenja. Hvala vsem za vse, kar ste dobrega storili zanj; ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN JANEZ STEPIC (13. september 1947 -4. april 1989) V naših srcih še vedno tu ... Tvoje p* Že nekaj časa nevidna roka smrti grabila je po tebi, a ti se nisi dal, boril si se do konca, do zadnjega trenutka. A sedaj ko že zavele so pomladne sape, ko toplo sonce prebudilo spečo bo naravo, pošle so ti moči. Odšel si brez slovesa, kar tako naenkrat, čeprav slutili smo, je hudo. Kdo trto rezal bo sedaj, kdo zemljo obdeloval, ko tebe ni, ko tebe ni? A v srcih svojih vemo mi, da snidemo se spet nekoč nekje, med z\>ezdami,... ZAHVALA V prebujajočo se pomlad je od nas odšel FRANC STRMOLE z Vira pri Stični, železničar v pokoju Zahvaljujemo se vsem vaščanom, sorodnikom in prijateljem za darovane sveče, svete maše in izrečena sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot v tako velikem številu. Posebna zahvala za poslovilne besede Milanu Vrhovcu, Tonetu Zaletelju in Juretu Strmoletu. Zahvala velja tudi patru Maksimiljanu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo zapete žalostinke, gasilskemu društvu Stična in Temenica, družini Perpar ter osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Nikoli ne bomo pozabili tvoje dobrote in neizmerne volje do življenja ter sočutja do sočloveka. Počivaj v miru. . Žalujoči vsi tvoji Ni res, da je odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama ANICA BLATNIK po domače Žingerjeva mama iz Krške vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in drugim sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, tolažbo ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Zupančiču in osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica, osebju doma starejših občanov v Horjulu, gospodu župniku za obred, pevcem za lepo zapete pesmi in Novakovim za pogrebne storitve. Vsem še enkrat hvala! Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. Vsi njeni pggSža&v. - Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 Ivančna Gorica, marec 2009 25 NAJ SE IZKAŽE, KOGAR JE KAJ V.....! Bvirk^ Družina je pri kosilu. Naenkrat sinko zavpije na ves glas: »Ata, ata, ata!« »Tiho, med jedjo se ne govori,« zabrunda oče in ostro pogleda svojega naslednika. Ko je bilo kosilo končano, si oče s prtičkom obriše mastna usta in veli sinu: »No, sedaj pa povej, kar si hotel med kosilom.« »Je že prepozno. Hotel sem te opozoriti, da med solato v usta neseš deževnika.« Gost si v recepciji ogleduje račun in protestira: »Zaračunali ste mi uporabo televizorja, saj ga sploh ni bilo v hotelski sobi!« »Seveda ne, zato pa na ta način zbiramo denar, da ga bomo kupili,« mirno razloži blagajničarka. Vic Učitelj pri računstvu: »Peter, tvoj oče je kupil osem litrov vina, vsak liter stane 1,8 evra. Za koliko je kupil?« Peter: »Približno za štiri dni.« Smešruc^ »Metka, le jej špinačo, da boš dobila lepšo barvo,« priporoča mama svoji hčerki. »Joj, mama, jaz sploh nočem biti zelena,« se upre Metka. - He, he, he, pravijo, da bodo po novem hiše obdovčenei - Lojz, zbudi se. Zdi se mi, da je nekdo v sobi naše podnajemnice! lahka križanka s popusti Naša križanka je najbolj zgovorna stvar na svetu. Celo to nam lahko pove, kaj v naših ustih nosi najbolj pametno ime. Če ne verjamete, rešite križanko, pa boste v osenčenem navpičnem stolpcu lahko to prebrali. Kaj pa, če ne bo šlo? Potem bo priskočila na pomoč pesmica, ki govori o tej tematiki. 1 P B 2 v C K 3 D 4 R R 5 0 T 6 0 7 B E 8 N N 9 L J 10 L 11 L 0 v Z 12 H I B Ni I Vodoravno: 1. zalivka, 2. majhna tekoča voda, 3. glavno mesto v Iraku, 4. nasilje, 5. najlepši dan v tednu, 6. gozdna goličava, 7. neroden, neprilagojen, 8. mesto preroka Iona, 9. rimski zgodovinopisec, 10. sladica za lizanje, 11. lega, 12. kamnina. Geslo iz prejšnje križanke: PLINOVOD Pesnitev (pomoč pri iskanju gesla) Usta niso prazen žakelj, to ni luknja kar tako. Z njimi marsikaj počnemo, brez te luknje ne bi šlo. Ustom ni nikoli dolgčas, dela imajo na pretek. Z njimi pihamo in jemo, z njimi vpijemo vsevprek. Kadar se ljubezen vname, pošljemo jih v napad, z njimi se poljub prilepi, levo, desno in na vrat. To je mlin, ki hrano melje, neprestano, spet in spet. V njem stojijo mlinski kamni, teh je dvaintrideset. Kamni nosijo imena, kakor delo kdo vrši. Štirje pa so modrijani, vendar dela zanje>-ni. Dodatek: S poljubi le previdno, da ne zapravimo svoj mir. Kajti med poljubovalci lahko skriva se vampir. ----slovenskimi POL2I 1. Označite besedo z mitološkim pomenom! a)iver b) dver c) hudir 7. Kako dobimo rumeno steklo? a) z dodajanjem kromovih oksidov b) z dodajanjem rumenega korenčka c) z vpihavanjem žveplenih par 2. Katero dogajanje spada v domeno kemije? a) kisanje zelja b) ribanje repe c) odpadanje listja 3. Kaj so naši predniki v davnini imenovali »oni svet«? a) zvezdo danico b) sonce c) luno 8. Kdaj je bil stiski samostan prvič pisno omenjen? 9. Katera bitka je potekala na slovenskem ozemlju? a) bitka pri Mohaču b) bitka pri Frigidu c) bitka pri Slavkovu 5. Kako je bilo ime očetu device Marije? a) Joahim b) Abraham c) Hieronim 6. Koliko venčnih listov imajo ReMtl'e iz prejšnje številke: l.c, 2.c, križnice?....................^.c, 4. devet, 5.b, 6.c, 7.a, 8. a, 9. a Horuk v stare čase Čemu so se smejali pred 100 leti 4. Kdo je oblikoval enačbo E = mc2? a) Isaac Newton b) Leonardo da Vinci c) Alfred Einstein 10. Kaj kaže podoba? Vsak naj skrbi za svoj del Žena: »Tone, še ti malo ziblji otroka, da ne bo skrb samo na meni, saj je otrok napol moj in napol tvoj!« Mož: »Če je tako, potem ti ziblji svojo polovico, zatem bom jaz pa svojo, če še ne bo zaspal!« Natančen petelin Gost: »Gospod birt, petelin, ki sem ga sinoči večerjal, mi je obležal v želodcu; točno ob treh zjutraj so me prebudile težave v trebuhu!« Birt: »Viš ga, ne more iz svoje kože; ravno v tem času je vselej prvič zakikirikal in nas prebudil!« Zanesljivo znamenje »Opažam zanesljive znake staranja,« potoži Polde prijatelju Jožefu! »Ne česnaj neumnosti,« ga tolaži Jožef, »katera pa so ta znamenja?« »Kar poglej, do lani so me spraševali, zakaj se ne oženim, zdaj me pa vsi vprašujejo, zakaj se nisem oženil!« Francu Žandarcu je dvakrat odšel in se dvakrat vrnil njegov režim obarvano tanko ovčje ali kozje usnje natalija verboten lojze rozman kresna ?, sveta ?, poročna? rado časl majhen kozolec francoski pisatelj (jean-paul) lava pred izbruhom kovinski deli za zaščito ali okras nekdanji uradni merilec žita debelejši ploščat kos lesa iz p0d0lžn0 razžaganega debla žaro tušar pisec r0binsona CRUSOEJA (daniel) hidratno živilo planinsko društvo alan hraniteu cutza zaznavanje dišav in smradu skladatelj adamič nasa šahistka (darja) trenutek nasičen lahek ogljikovodik leon štukeu pustolovščina element za oporo kraj južno od maribora kuhinjska naprava zgornji del stopala sosedi črke s velik živalski podočnik notni zapis posameznega glasu obrambna ministrica jelušič vojaška pogodba držav reka v švici obziren, vljuden glasbena uspešnica igralec špik i vladimir čadež i nekdanji avstru. smučar (hans) primorska priloga i h golažu (pridržana 1 oseba, ki 1 služi za izsiljevanje _ i jap. film. režiser 1kurosava albanski literat in državnik (fan stilljan) igralka andress nas akademik (france) količina lesa, predvid. za letni posek naša pokojna tv nap0-vedoval-ka (jana) drugo največje mesto v alžiriji vrtilni moment izvor svetlob. curka poškodovan grafično oblikovanje matevž bokalič simbol za helij divan, otomana, blazinjak mestece v severni bosni kletka za opice svetnica, kigoduje 26. julija kar mora kdo vrniu ali poravnati, zlasti v denarju žarko petan homerjev ameriška ep 0 igralka grškem (hollv) obleganju troje starogrški filozof češki avto avtor marko bokalič korektura napačnega i podatka | celinska zvezna država v zda "IladekT kisel, | grenek. ; pavel i p0red0š mazava mesna jed okleščen kos veje sandi čolnik moški del staršev enaki črki 26 Ivančna Gorica, marec 2009 r UGANKA ŠALJIVKA Katera glava največ prihrani pri luči? Odgovor: plešasta, ker sije. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Joj, kako čas beži. Komaj smo si voščili za novo leto, že je tu marec in z njim pomlad in pomladanska opravila. Mednje sodi tudi suščeva etnološka uganka. Nekoliko starejši se boste zagotovo spomnili delovnega pripomočka, ki ga je do nedavna premogla vsaka kmečka domačija. Velja isto kot doslej; če ne veste imena, pa opišite, za kakšna opravila smo ga uporabljali. V skrajnem primeru lahko tudi ugibajte, saj velja olimpijsko načelo: »Pomembno je sodelovati.« V pomoč naj vam bo podatek, da je pri uporabi tega izdelka malce neprijetno dišalo po okolici. Pričakujem vaše odgovore. Leopold Sever ŠKAPULIRJI Vsa živa bitja imajo nagon po ohranitvi lastnega življenja, povedano drugače: bojijo se smrti. Prizadevanje po samoohranitvi je zlasti očitno pri organizmih na višji evolucijski stopnji, še posebej pri ljudeh. Človek si zategadelj skuša z različnimi sredstvi obvarovati svoje bitje pred posrednimi in neposrednimi nevarnostmi. Prvotna zaščita je bila pretežno mehanska, ta pa je postopoma prehajala na simbolno raven in dobivala duhovni značaj. Že od davna so ljudje ščitili predvsem izpostavljene dele telesa, zlasti glavo, ramena in oprsje. Tako so iz najrazličnejših materialov nastale čelade in ramenska ogrinjala. Pokrivala in ogrinjala kajpak niso bila le za boj, temveč so varovala tudi pred drugimi nevšečnostmi, navsezadnje tudi pred mrazom. Tako so v srednjem veku in tudi pozneje katoliški menihi nosili ramensko ogrinjalo z udomačenim latinskim imenom škapu-lir. Ljudje so tedaj verjeli, da jih pred raznimi nevarnostmi lahko obvaruje že majhen košček tega »svetega« oblačila, še posebej če mu je dodan kak krščanski simbol, na primer: Jezusovo srce, trnova krona, križ in še kaj. Kasneje so se iz tega razvile svetinjice, večinoma z Marijino podobo. Vlogo duhovne zaščite s pomočjo škapulirjev in svetinjic lepo začutimo iz pripovedi Antona Grudna iz Sloke Gore o vojskovanju v Bosni leta 1878. Pripoved je na začetku dvajsetega stoletja zapisal župnik Jereb iz Skocja-na pri Turjaku. Odlomek iz pripovedi: »Trikrat sem bil v ognju: pri Rogelju, pri Jajcu in pri Livnu. Ravno danes je 32 let, ko smo se prvič sprijeli. Najhujše je bilo pri Jajcu. Tu smo se osem ur vojskovali. Bilo je hudo. Hrib, na katerem so bili Turki, smo šturmali (naskakovali z jurišem, op. LS). En čas smo šturmali in vpili ura, nato popadali, spet vstali in spet šturmali. S hriba je Turek tako gosto streljal, da je bila zemlja okoli nas vsa razpraskana, kot bi brano vlekel po Trmniku. Moji tovariši so imeli večinoma pripete škapulirje, Skapulir Marije Omahen iz Višnje Gore. Živela je proti koncu devetnajstega in v ptvi polovici dvajsetega stoletja. S seboj ga je jemala, ko je šla na romarska in dntga potovanja. jaz pa sem nosil svetinjico Matere Božje, naše Ljube Gospe. V rokah sem jo tiščal in poljubljal, pa se me nobena kugla ni prijela, čeprav so okoli mene na gosto pele sek. sek in ziv, ziv...« SLIKA NAM REKLA PRIMIKA PREGOVORIH Za mesec: BREZEN, SUŠEČ, MAREC Kar v breznu požene, nima veljave nobene. Suščev (marca sajen) krompir je najboljši. Če mučence mrazi, zmrzuje še 40 dni. Svetega Jožefa vreme ugodno, obeta nam letino plodno. Če na Rupeta dež pada, jeseni kašča sameva. Ako sušca grmi, dobra letina prihiti. Če brezen z rilcem ne rije, pa z repom vije. Če prah pometa sušeč, napolnil bo trebuhec. NARAVA USTVARJA TUDI V KAMNU Zadnjič so bile na sliki rožice, to se pravi nekaj prihajajočega, spomladanskega, čeprav je v sušcu, kot vidimo po pregovorih, lahko še zelo zimsko. Cvetlice so naši predniki že od nekdaj cenili in veliko razmišljali o njih, zato je malo ljudskih pesmi, ki jih ne bi omenjale. Tudi pregovori so jih polni: V rožah je zdravje. Kovač skuje železne rože. Dekle daj mi rož rdečih. Fantje na travniku rož'ce kosijo. Eno rožo ljubim. Moj fant se koj spozna, ker zelen pušeljc ima. Kdor po rož'cah taca, se mu na obrazu pozna. Najbolj žlahtne rožice slana najprej pomori. Dekle daj mi rožmarin, da se bom postavil z njim. Zimske rože so ledene. Mladost in cvetje sta kratkotrajna. Roža rdeča je ljubezen. Za spomin mi suha rož'ca je ostala. Pa še ena umetelna po Prešernu: »Rodile ve ste cvetja meni malo, še tega rož'ce so se koj osule.« Seveda še ne bomo odnehali! Evo vam nov izziv! opomba: to je bivši FOTOREBUS VREME IN LETINA V LJUDSKIH V pričujočem kotičku smo videli že lepo število »bitij« iz mrtve tvarine. Človeku se včasih zazdi, kot bi hotela neživa narava posnemati živi svet v vsej raznoterosti. Ta namišljena ali stvarna težnja pogosto pripelje do ljubkih in smešnih, a tudi groteskih in strašljivih stvaritev. V skupino slednjih dveh spada kamnita skulptura iz lapidarija Božidarja Kavška iz Malega Črnela. V kamnu različni opazovalci vidijo različne stvari. Mene kamnita stvaritev še najbolj spominja na starinskega polža, lazečega od leve proti desni, gledano s fotografovega položaja. Polži namreč v davnini niso imeli zavitih hišic, temveč ravne in različno oblikovane. O tem pričajo tudi številni fosili. Med vodnimi polži še dandanes najdemo mehkužce s spiralasto lupino, ki ni zasukana. Tale Božidarjeva mrcina je velika okoli metra. Če bi nam stopila na nogo, bi sleherni zaplesal lambado ali še kak bolj divji ples, kajpak ob lastni vokalni spremljavi s kar se da enostavnim besedilom. LS MULJAVA »Domoljubovi bralci so prav gotovo že slišali, da se nahaja prav tik naše vasi sled najfinejšega premoga, tako vsaj trdijo strokovnjaki, ki so stvar že preiskali. To sled so odkrili že pred kakšnimi šestdesetimi leti, ter tudi že kopali precej globoko v zemljo. Kopali so večkrat, zadnjič tik pred vojno, pa so vselej odnehali zaradi nerentabilnosti. Največji vzrok, da ni bilo uspeha, je bilo pomanjkanje strokovnega znanja in kapitala. Sedaj pa je vso stvar vzel v roke neki gospod iz Ljubljane, ki ima korajžo in tudi nekaj pod palcem. Ta bo dognal, koliko je v naši zemlji »črnega diamata«. V petek, 23. januarja so pripeljali vse potrebno orodje, drugi dan, v soboto pa so že začeli z delom. Brez dvoma se Muljavci tega veselimo in želimo gospodu najboljši uspeh. To bo velikega pomena za našo vas in vso okolico. Pripomniti pa moramo, da se za zaenkrat še ni treba oglašati za delo, kakor se je godilo lansko leto, ker rabijo sedaj le dva do tri delavce.« DOMOLJUB, 30. januarja 1935 Ljudska primerljivka Se je smejal kot pečena lisica He, he, he, kajne, da je dobra? Kaj ne bo, saj je ljudska! Voščilo % «M M Vsem bralkam in bralcem g Sive strani želimo lepo SK*Jl ~ i / doživete velikonočne 7 praznike! itn»/ \ * \ i \ Uredništvo Ivančna Gorica, marec 2009 27 N + N m zAoomo voljo Kako \c Fronc gfrokowtiagko sobit ŠtempiharjevFronc sije znal življenje zastaviti tako, da se nikoli ni preveč naprezal. V mladih letih je pasel stričeve krave, kakšen dan zašel v šolo, da se je naučil brati in hudo za silo pisati, nato pri gradbenih mojstrih opravljal priložnostna dela, vmes pograbil kakšno tujo kokoško za juhico in že je prišla druga svetovna vojna. »Fant,« je sam pri sebi dejal Fronc, »pamet nucaj, pa boš preživel.« In res se ni dal ne na levo ne na desno. Šele v drugi polovici vojne, ko je zaslutil, kako se bo vse skupaj končalo, se je previdno zasukal v levo in včasih prenesel kakšno pošto - postal je terenec, kakor so tedaj rekli levičarskim zaupnikom. Po končani vihri je Fronc začutil enkratno priložnost in je v vsem sijaju stopil na piano. Kar bobnelo je, ko se je tolkel po prsih med naštevanjem svojih neminljivih zaslug v boju za zlato svobodo. Postal je tako imenovan »naš človek« in ne smemo se čuditi, da je naglo napredoval na uradniški lestvici in končno zasedel mesto okrajnega sodnika za prekrške - torej strah in trepet vseh črnoborzijancev. Pri izrekanju sodb je bilo treba narediti zapisnik, kar pa Froncu zaradi polpismenosti ni šlo preveč od rok. Toda Fronc ne bi bil to, če se ne bi znašel. Na zaslišanje je povabil več obtožencev hkrati in si kar med njimi izbral pisanja veščega zapisnikarja. Tako se je pogosto primerilo, da so si prestopniki kar sami napisali obsodbo, ki se je redno zaključevala s: »Smrt fašizmu, svobodo narodu.« Na koncu je Fronc glasno udaril žig in se okorno podpisal. Šele dosti pozneje je prišlo na dan, da so »zapisnikarji« zapisali manjšo kazen, kot jo je dosodil sodnik Fronc, ker so vedli, da se zaradi okornosti nerad loteva branja. Škoda, da so današnji sodniki bolj pismeni. Si predstavljate, kakšne popuste bi si človek lahko privoščil, če bi si sam pisal sodbo. LS PREROJEVANJE Odkar se svet vrti, se življenje na njem spreminja - počasi, toda vztrajno. Duh in materija vzajemno in prepleteno iščeta nove oblike za prilagajanje vesoljnim spremembam. Včasih imata pri tem srečno roko, dosti poskusov pa je vsaj navidezno ponesrečenih. Primer, ki ga je posnel Janez Sadar iz Šentvida, verjetno spada v drugo skupino. Janez je na domačem vrtu opazil, kako iz bučnega ploda, po domače bi rekli iz buče, raste poganjek z listi in nastavki za cvet. Nenavaden pojav smemo vsekakor šteti za neuspešen poskus pri iskanju novih vzorcev za preživetje v nastajajočih razmerah; plod je namreč skupaj s poganjkom po določenem času odmrl, ne da bi cvet dal nov zarod. Vsemogočna previdnost (lahko ji rečemo narava ali bog, razlika je samo v imenu) je očitno presodila, da je »novotarija« neprimerna za nadaljevanje, zato jo je v izboru zavrgla. Leopold S. CXXV. REKORD: NESKONČNA iOMIŠUUA NAIAVE V Selih nad Višnjo Goro prebiva France Janežič, dober opazovalec narave in njenih skrivnostnih pojavov. Pred nekaj leti smo že imeli njegov rekord iz naravne stvarnice. Tudi tokrat bo nekaj takega. France je že dobro desetletje opazoval rast smreke, kije imela v spodnjem delu debla nenavadno tvorbo, podobno glavi, pokriti s turškim turbanom. Letos spomladi pa je nek močnejši piš drevo podrl in pokazalo se je, da je narava ustvarila nenavadne oblike tudi pod zemljo, kajti tudi korenine so bile glavate, gomoljaste in sploh škrobunj-cljaste, da je bilo joj. Francetu se je zdelo škoda, da bi nenavadna stvaritev propadla, zato jo je odpeljal domov in po več deset urah trdega dela spravil v stanje, ki ga kaže podoba. Tako bogato razraslo deblo, kot je Francetovo, najbrž nima para daleč naokoli in nedvomno zasluži Klasjevo odličje. Imetnik si ga je prislužil dobesedno v potu svojega obličja, kajti spraskat vso skorjo s tako razbrazdanega debla ni majhna stvar. Iskrene čestitke novemu rekorderju. Kako pride do tako nenavadne oblike debla, je težko pojasniti. Vzroki so lahko v tleh, lahko ga povzročijo mehanske poškodbe, organizmi iz okolja, zlasti zajedavci, dednost in morda še kaj; kdo bi vedel, ko je vse tako prepleteno. Vsak pogled daje drugačno podobo. S te strani se zrast kaže kot glava, pokrita s turbanom. M KCERVO liMiCJiuM» Struna, Matija Trunkelj, Anton Vidmar, Anton Zajec, Jože Žnidaršič, Martin Urbančič, Terezija Adler, Marija Ferlin, Ana Hrovat, Frančiška Lekan, Jožefa Maver, Alojzija Mustar, Marija Rogelj, Ivana Vidmar, Frančiška Zavodnik, Ana Zabukovec, Terezija Zajec, Marija Zelnik, Alojz Kraljic, Mngela Češarek, Ana Kastelic, Marija Lavtar, Jožefa Perko, Frančiška Perko, Terezija Zabukovec, Marija Zaletelj. Glede na to, da so že vsi pokojni, jim recimo: »Večna luč naj vam sveti!« LS V februarski številki Klasja ste lahko prebrali ude Mohorjeve družbe iz Stične (de-kanija Šmarije, fara Zatičina - tako so tedaj pisali) za leto 1896. Nekaj znancev, ki sem jih srečal, mi je zatrdilo, da so članek z zanimanjem prebrali. Kajne, kako se v sto letih spreminjajo priimki in imena v določenem kraju. Tudi statusni položaji in poklici so se v viharnem devetnajstem stoletju spremenili do neprepoznavnosti. Vsak, kije količkaj pomenil, je nosil zveneč dodatek - »cesarsko kraljevi« ta in ta. Kar je res, je res; včasih so znali s temi stvarmi. Poglejte, kako lepo bi se slišalo »cesarsko kraljevi učitelj Leopold Sever«, pa sem postal le ubogi »tavariš« Sever. Joj, kaj sem zamudil; toda, kar je, je, sedaj ni več pomoči. Vsem, ki ste mahnjeni na starinoslovje tako kot jaz, priporočam, da članke, ki bodo sledili, shranite in kasneje med seboj primerjate. Na ta način boste lahko sledili spremembam prebivalstva v domačem kraju in v širši okolici. Tokrat si bomo privoščili zagraške mo-horjane iz dekanije Žužemberk. Župnija Zagradec je manjša in mlajša, zato v njej ni bilo tako imenitne gospode kot v kloš-trski Stični. Podatki so iz koledarja za leto 1903, seznam pa se nanaša na leto 1902, torej izpred dobrih sto let. Poglejmo, kdo je bil tistikrat mohorjan. Franc Češarek, župnik; Ivan Perko, nad-učitelj; šola Zagradec; Terezija Vrančič, gospa, Karla Lunder, cesarsko kraljeva poštarica; Martin Beden, Janez Bradač, Janez Germ, Jože Germ, Jože Gregorčič, Anton Godec, Jože Hrovat, Jože Jernej-čič, Janez Kuhelj, Janez Kuhelj (Ritenski), Jože Kunstelj, občinski sluga; Jože Lekan, Ignacij Košak, Ivan Lobe, trgovec; Franc Maver, Franc Mervar, Franc Mustar, Ignacij Orel, mesar; Franc Perko, Janez Papež, Franc Pograjec, Anton »VČASIH JE LiSTiO BLO« PO bUSTEK 1261 Ivančna Gorica, marec 2009 MANCE, KARIN IN ERIKI TEGA SVETA Novinarska delavnica je za učence in dijake lahko marsikaj - izziv, zabava, priložnost za »špricanje«, zakladnica novih znanj in izkušenj. In vse to je naša marčna novinarska delavnica v Ivančni Gorici, po kateri so nastali novinarski izdelki, kijih boste prebrali v tej prilogi, tudi bila. Foto: Žiga Culiberg, TVSLO Pred srečanjem z mladimi sem se spraševala, kaj jih zanima? Morda vedo, da bodo letos volitve v Evropski parlament? Ali gredo z veseljem na Jurčičev pohod? Kako razmišljajo o odnosih z Romi? Je na Emi letos zmagala prava pesem? Kako bo s slo-vensko-hrvaško mejo? Je na posnetku Jacques Chirac ali Valéry Giscard d'Estaing? Kdo, boste rekli? Ja, eden od nekdanjih predsednikov Francije. Saj ni treba, da so naša obzorja prav omejena, kajne? Nikoli, ne pri 11-ih, ne pri 17-ih, ne pri 68-ih letih. Prav nikoli. In vse to so zares bile teme naše novinarske delavnice, na kateri pa smo govorili tudi o osnovnih novinarskih zvrsteh, o tem, da v poročilu poročamo, v komentarju pa izražamo svoje mnenje, da je potrebno VEDNO, VEDNO, VEDNO preverjati informacije. A predvsem sta me na delavnici presenetili vedoželjnost in odprtost otrok. Ja, tudi trinajstletna deklica, ki bi rada postala igralka, zna pove- dati besedo ali dve o odnosih med Slovenijo in Hrvaško. In ko sem na koncu zelo plašno vprašala, kdo bi se (morda, lepo prosim, dajte, no....) lotil kratke predstavitve Evropskega parlamenta, je Man-ca, ki hodi v 7. razred Podružnične šole Višnja Gora, pogumno dvignila roko. Brez oklevanja. In potem prva poslala prispevek. S sliko! In ko smo vadili javljanje v živo v dnevno-infor-mativno oddajo s finalnega večera Eme, je Erik iz 9. razreda Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični odlično opravil z nalogo. In Karin Kovaček iz 7. razreda Osnovne šole Stična je na svoja ramena pogumno prevzela intervju z županom in napravila dober, in dolg intervju o šentviškem taboru. Zato po tej delavnici rečem le še, klobuk dol pred vedoželjnimi, raz-mišljujočimi in pogumnimi Karin, Mancami in Eriki naših krajev in vsega sveta. Manica J. Ambrožič MATEVŽ, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje Povedal nam je, da rad poje in da so zapeli pesmi Stari medo, Tribučko kolo, Zlata jabuka in še pesem Trata, ki mu je bila še najbolj všeč. Upa na dobro uvrstitev, saj so se skozi vse leto pridno pripravljali na nastop. • • • V četrtek, 12. marca, se je v avli OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični odvijala Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Nastopajoče smo povprašali, katere pesmi so peli in katere imajo najrajši, koliko časa so se na nastop pripravljali in če si obetajo dobro uvrstitev. ŽIGA, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Zelo mu je všeč pesem Fse, kaj lazi po tem sveti, ker je zelo živahna in poskočna. Zapeli so še Cicipre in Dežela igranja. Rekel je, da so se na nastop hitro pripravili in da je prepričan v dober uspeh. TANJA, OŠ Stična, PŠ Muljava Mlada pevka nam je povedala, da ji je zelo všeč pesem Mojemu sinu in pa pesem Jaz smam pa konjiča belega. Zeli si dobre uvrstitve vsaj med pet najboljših. Tajda Ivanjko, 9. b, Erik Roječ, 9. c OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični V četrtek, 12. 3. 2009, je v avli OŠ Ferda Vesela potekal prvi del Območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov pod naslovom Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh. OPZKDKrka OPZ PS Muljava in PS Stična OPZ OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični OPZ OS Stična Vrtec Pikapolonica Predstavilo seje 10 pevskih zborov iz ivanške in grosupeljske občine, vsak zbor pa je zapel tri pesmi. Sodelovali so: OPZ OŠ Brinje (zborovodkinja Monika Purger), OPZ Zvezdice VVZ Kekec Grosuplje (zborovod-kinji Tanja Omahen in Lea Ketiš), OPZ Vrtec Ivančna Gorica (zborovodkinja Suzana Kocmur), OPZ PŠ Zagradec (zborovodkinja Slavka Nahtigal), OPZ PŠ Muljava in PŠ Stična (zborovodkinji Valentina Tehovnik in Marta Okorn), OPZ OŠ Stična (zborovodkinja Bojana Mulh), OPZ OŠ Brinje (zborovodja Emil Kovačec), OPZ KD Krka (zborovodkinja Suzana Kocmur), dvoglasni OPZ Orfej OŠ Louisa Adamiča Grosuplje (zborovodkinja Marta Steklasa), OPZ OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični (zborovodkinja Nina Dolinar). Zbralo se je veliko gledalcev, ki so zavzeto spremljali dogajanje na odru. Še posebno zanimivo pa je bilo, da nobene pesmi nismo slišali dvakrat. Pevski dogodek je povezovala ga. Anica Volkar. Vsem zborom so za ves trud, ki so ga vložili v priprave na nastop, podarili priznanje ter rožo. Po končani prireditvi smo se pod vtisom prijetnih melodij dobro razpoloženi odpravili domov. Drugi del revije je bil v petek, 13.3. 2009, v Jakličevem domu v Dobrepolju. Tjaša Verčič, 7. a OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični Ivančna Gorica, marec 2009 1262 ANZE MEHLE JE POVPREČEN FANT Z DRUGAČNIM SPREJEMANJEM OKOLICE zadoščeno, kajti edini sogovorniki v njegovem življenju so starši. V komuniciranju z ostalimi pa čuti nek odpor, ki ga ne zna razložiti. Takrat je manj odprt in precej zadržan. Njegova želja po priljubljenosti je čedalje večja. Ne želi si odrasti, kajti meni, da je v duhu otroštva lažje spreminjati neka načela. Občutek manjvrednosti mu jemlje določene ugodnosti v življenju in zavira njegove potenciale. Da se ne bi znašel v situaciji, v kateri bi ga družba izsiljevala, si je zadal, da bo raje v ozadju. Kljub vsemu pa meni, da vizualnost ne vpliva na človekov značaj. Njegov življenjski moto pa priča ravno tako, kot je navedel že v samem pogovoru: »Če želiš družbo, me poišči, sem tu kot ostali. Dajaj in sprejemaj, tako boš srečnejši.« Ima petnajst let, njegov videz pa povzroča veliko oviro v njegovem družabnem življenju. V šoli ni priljubljen, posledično pa mu to vzbuja občutek manjvrednosti in ponižanosti. V družbo se težko vključuje, kajti glede na njegove izkušnje je njegova fobija pred izpostavljanjem vedno večja. Čuti potrebo po družabnosti in komunikaciji, vendar mu nikoli ni Z Anžetom Mehletom sem se pogovarjala Sanja Sever VIZ Višnja Gora 1263 Ivančna Gorica, marec 2009 »MATURANC« JE MORJE PROBLEMOV! Večkrat slišimo, kako si moramo ogledati svet z vseh strani, da bomo razumeli, zakaj se kaj dogaja. Prav je, da svet do-živimo v mladosti in si tako razširimo obzorja. Eno takih doživetij je tudi maturantska ekskurzija. Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je ena redkih slovenskih srednjih šol, ki še vedno organizira maturantske ekskurzije v spremstvu profesorjev za dijake tretjih letnikov. Kot vsaka organizacija ne mine brez zapletov, jih je tudi pri »maturancu« kar nekaj. Vendar se vsi zapleti na koncu rešijo tako, da je »volk sit in koza cela.« Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da smo mi mladi zahtevni in samosvoji. Verjamem, da je težko krotiti naše želje in zahteve. Mi se želimo zabavati, sprostiti in uživati v vsakem trenutku. Te naše zahteve pa niso vedno po volji ravnatelju Milanu Jevnikarju, ki želi, da če šola organizira to ekskurzijo, mora imeti tudi »maturanc« nekaj poučne vsebine. Kot sam pravi, nam ne želi odvzeti mladostniške razigranosti, vendar nas želi varno voditi na tej ekskurziji; tudi preko zabavnejših vsebin do kulture okolja in določenega naroda. Spoznavanje kulturno-zgodovinskih vsebin neke dežele v skupini sošolcev in prijateljev je doživetje, ki ga ni moč ponoviti nikoli več v življenju. Meni, da je maturantska ekskurzija zadnja najbolj sproščena oblika pouka z izkušnjami v živo in tako neke vrste psihofizična sprostitev pred maturo. Hkrati je taka ekskurzija priložnost, da s sošolci in profesorji, ki nas spremljajo, kot prijatelji proslavimo tri najboljša leta skupnega druženja v šoli. Čeprav dijaki menimo, da si bomo vse te znamenitosti, ki nam jih ponujajo na ogled na maturantski ekskurziji, nekoč ogledali za dopust, bomo takrat zagotovo raje poležavali z odklopljenimi možgani. Kot vsi dijaki tudi mi radi poskušamo doseči kompromise med našimi željami in zahtevami staršev, šole, ravnatelja in profesorjev. Prepričani smo, da bo tako tudi letos. V skladu s povpraševanjem šole, ki je povzela želje po smereh dijakov 3. letnikov, sta na šolo poslali ponudbe agenciji Mondial in Palma. Naknadno se jima je pridružila še agencija Jupiter, ki pa ni pripravila ponudb v skladu s povpraševanjem, zato je bila v predhodnem postopku izločena iz predstavitev. Ker nas dijakov še niso anketirali, se ne ve, kam se nagibajo naše želje. Šola nam obljublja, da bo spoštovala našo odločitev, saj ji je pomembno le, da je ekskurzija kvalitetna in da je tudi v veselje dijakov. Skoraj vedno se zaplete, ko moramo izbrati destinacijo. Nekatere razre- de mika zibelka naše kulture Grčija, spet druge vleče nogomet v Španijo. A na koncu, po vrnitvi domov, tako pravijo vsi bivši, je zadovoljstvo obojestransko. In zakaj ravno Mediteran? Grčija je kulturno bogata dežela in zibelka civilizacije. Španija je mešanica kulturnega kaosa od Mavrov do novodobnih bogov, nogometašev. Da pa tudi naša potreba po zabavi ne bi trpela, turistične agencije poskrbijo za večerne sprostitve v diskotekah ali pa je zabava in sprostitev vsaj to, da se kopamo v Sredozemskem morju. Še zadnja ovira je izbira turistične agencije in prevoznega sredstva. Turistična agencija mora biti cenovno ugodna in imeti mora dober program potovanja. Prevozno sredstvo mora biti kar se da udobno in zabavno. Koliko je vsega tega, le zakaj se preveč obremenjujemo z vsem tem. Mar ne bi šola in naši starši namesto nas izbrali vse to, samo da se »naš bolj zabavni del pouka proti koncu avgusta« lahko začne. Petra Smolič & Tjaša Jevnikar SS Josipa Jurčiča Ivančna Gorica VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT POGOVOR Z ZERINO LJUBIJANKIČ Jolanda Hočevar in Anja Sever iz 7. a-razreda OŠ Stična sva se odločili, da za Mlado Klasje narediva intervju z najino novo sošolko Zerino, ki je letošnje šolsko leto prišla k nam z družino iz Bosne. Zerina s prijatelji iz OS Gornja Koprivna, BIH Zerina: Da, doživela sem veliko lepih in tudi nekaj nelepih stvari. Doživela sem skoraj malo preveč. (Smeh) 6. Jolanda in Anja: Kako pa si se privadila na predmet slovenščina? Zerina: Na začetku bolj težko. Ko sem prišla iz Bosne, sem znala po slovensko povedati le nekaj besed. Problem je, da imamo v Bosni le ednino in množino, v slovenščini pa je tudi dvojina. To je bilo najtežje, sedaj pa se že kar privajam. Mislim, da so k temu pripomogli dobri učitelji. Zeritia z bratom Adisom (Adis) pred njihovo hišo v kraju Ljubijankič, BIH Jolanda Hočevar & Anja Sever, 7. a/9, OS Stična Zerina Ljubijankič 1. Jolanda in Anja: Kako se počutiš v Sloveniji? Zerina: Zelo mi je všeč, lepo je, vesela sem, da sem spoznala tudi nove prijatelje. Mislila sem, da bo huje, v resnici pa je super. 2. Jolanda in Anja: Ali ti je všeč nova šola? Zerina: Seveda mi je! Lepo je urejena, kar moderna. Tudi zato, ker so učitelji prijazni z mano in seveda zaradi novih prijateljev. 3. Jolanda in Anja: Kako si se počutila, ko so ti starši povedali, da se selite v Slovenijo? Zerina: Bilo je neznosno, najprej sem cel dan jokala. Bila sem zelo žalostna. Potem sem v šoli povedala sošolcem, ki so bili užaljeni. Zatem pa sem spoznala, da se moram s tem sprijazniti, ker ponavadi jok ne pomaga. 4. Jolanda in Anja: Ali imaš danes še vedno stike s prijatelji iz Bosne? Zerina: Seveda! Zelo velikokrat se slišimo, vsaj dvakrat na teden. Velikokrat se vrnemo v Bosno, kjer jih obiščem. To je ponavadi med počitnicami. Z njimi hodim na sprehode in jih povabim v hišo. 5. Jolanda in Anja: Ali misliš, da si veliko doživela? Letos nas znova čakajo volitve, tokrat v Evropski parlament. 7. 6. 2009 se bodo v 27 državah članicah EU ljudje odločali o poslancih v Evropskem parlamentu. Trenutno ima Evropski parlament 785 poslancev, od tega 7 iz Slovenije, ki zastopajo približno 500 milijonov državljanov EU. Volitve v Evropski parlament so vsakih 5 let, vsak državljan EU pa lahko voli in kandidira ne glede na to, kje v EU živi. Glavne naloge Evropskega parlamenta so sprejemanje evropske zakonodaje, demokratičen nadzor nad institucijami EU ter pooblastila glede proračuna Evropske unije. Ne glede na to, da Ev-ropski parlament deluje daleč od Slovenije (deluje v Bruslju, Luxembourgu in Strasbourgu), je prav, da se tudi državljani in državljanke Slovenije z volilno pravico odzovejo vabilu na volitve in izvolijo ljudi, ki nas bodo dostojno zastopali na evropskem odru. Matica Pire, PS Višnja Gora STISKI OSNOVNOŠOLCI RAZMIŠLJAJO 0 SVOJEM OKOLJU TUDI Z LITERATURO Na literarni natečaj Ekologija in kultura, ki so ga prejeli vsi šolarji in dijaki ivanških šol na območnem srečanju mladih novinarjev in literatov v začetku marca, je prispelo lepo število literarnih besedil. V prilogi Mlado klasje objavljamo vse prijavljene prispevke, ki so jih napisali učenci Osnovne šole Stična pod mentorskim vodstvom učiteljice Sabine Zalokar. O našem planetu, okolju, čiščenju in ločevanju odpadkov ter o ohranjanju narave so mladi li-terati razmišljali v pesmih, esejih in v proznih besedilih. Več o našem natečaju in možnostih sodelovanja na: www.kultura-ustvarjanje.si JSKD OI Ivančna Gorica MLADI SMO POKLICANI Stojim na vrhu nebotičnika. Ja, res, prav na vrhu ljubljanskega nebotičnika, ki je priča tolikim dogodkom v mestu, in gledam svet pod seboj. Pa saj to ni res, to ni »bela Ljubljana«, kot so me učili starši, ko sem bila majhna. To je betonska džungla, sestavljena iz betona, jekla in železa. Oko mi šviga sem ter tja. nikjer pa ne najdem čisto malo zelenega. Cisto tam daleč na moji desni vidim nekaj sivozelenega in po vsej verjetnosti je to park Tivoli, ki ga pisatelji in pesniki radi opisujejo in opevajo, mlade družine pa obožujejo, saj je to, kot pravijo, edina svetla točka te »bele Ljubljane«, edini zeleni biserček sredi turobne puščave. S cmokom v grlu se z dvigalom spustim z nebotičnika in pretresena stopim na Slovensko cesto. Takoj me omami vonj izpušnih plinov. Sama ne vem, ali naj si vzamem čas za potepanje po Ljubljani ali naj pohitim na bližnjo železniško postajo in se odpeljem domov, kjer ni veliko bolje, malce pa le. Moja soba je obrnjena proti gozdu. Ne morem opisati, kako lepo mi je pri srcu, ko se spomladi zbudim ob petju ptic iz gozda. Zdrznem se, saj se zavem, da to gotovo ne more trajati dolgo. Izginila bo tudi ta. moja pravljica. Misel me bega. Kaj naj sama storim za to, da bo moj domek ostal v zelenju? Prepričana sem, da je prav, da se zapirajo številni industrijski objekti, ki onesnažujejo zrak živim bitjem, da zmanjšamo število avtomobilov na prebivalca, da se tudi v Sloveniji odločimo za sončne elektrarne, saj je sonce prijaznejše od državnih obveznic, da postavimo vetrnice, da zmanjšamo porabo kemičnih pripravkov v kmetijstvu in s tem ustavimo rast ozonske luknje. Ne, to niso sanje! Mi mladi smo poklicani za to, da spremenimo naš odnos do stvarnice in ustvarimo svet za živet' tudi za poznejše rodove! Ajda Polak, 9. c OS Stična VRBA ZALUJKA 01 REKI KRKI Pozdravljeni! Sem vrba. Pravijo mi Vrba žalujka. Tega mi ne pravijo kar tako, ampak imam tudi jaz svojo zgodbo, kot pravi znan pregovor - »vse ima svojo zgodbo«. Ta zgodba se dotika narave in ljudi ter potrjuje nepretrgano povezanost med nami. Nekdaj, še v starih časih, sem rasla prav tu. Tu ob tej reki Krki. Takrat tu zraven mene ni bilo teh sivih zgradb in velikih črnih dimnikov, s katerih se vali dim. Tu so bile lepe travne košenine, mlini in lepe majhne hiše. Otroci so se vse dni igrali ob vodi, ko pa jim je postalo prevroče, so stopili pod mojo senco. Takrat so mi pravili Vrba veseljka, saj sem se tudi sama veselila in se poigravala s svojimi vejami. Seveda sem bila takrat veliko mlajša. Sedaj pa je vse drugače. Otroci se sicer še vedno kopajo v reki, vendar ne potrebujejo več moje sence, saj imajo s sabo senčnike. Zame se sploh ne zmenijo. S sabo imajo tudi hrano. Vendar papirčke in ostanke puščajo povsod naokoli. Tudi lepe majhne hišice in travnike mojega razgleda so zamenjali stanovanjski bloki, ceste, trgovine in tovarne. Ko sem nekega dne mislila, da bo vse po starem, je prišlo nekaj vmes. Otroci so se kopali in kar naenkrat je začel nekdo kričati. Neka deklica je odplavala v globoko vodo. Začela se je utapljati. Tja si ni nihče upal. A meni se je zazdelo, da bi moje veje lahko segle do tja. Pogumno sem iztegnila najdaljše veje. Otroci so to seveda videli, kot da je zapihal veter ter moje tanke rumene špagice, kot so rekli otroci, ponesel daleč do nje. Deklica se jih je močno oprijela in drugi otroci so jo potegnili na breg. Otroci so o tem doma navdušeno pripovedovali. Od takrat se mi je zdelo, da so ti otroci in njihovi starši skrbeli zame. Prijelo se me je ime Vrba rešiteljica. To ime me je spremljalo zelo dolgo. A nekega dne se je vse obrnilo na glavo. K meni je prišel gospod, ki so mu pravili vaški tat. Porezal mi je veje in moje tanke rumene špagice vrgel v vodo. Ob tem se je zelo nesramno smejal. Ravno tisti dan je bil bolj deževen dan. A neki deček se je prišel vseeno kopat. Začutila sem, da se bo zgodilo nekaj groznega. In se tudi je. Deček je plaval proti globoki vodi. Začel se je utapljati. Nič nisem mogla storiti. A kaj kmalu se je dečkovo kričanje ustavilo. Vedela sem, da je mrtev. Ko so tja prišli ljudje, so dečka potegnili na piano. Videli so, da se je v upanju na rešitev začel oprijemati mojih vej, ki jih je vaški tat vrgel v vodo. Slišala pa sem tudi, da je neki gospod rekel: »Glej ga! To je Vrbarček!« Spomnila sem se, kdo je to. Fantek, ki je sam živel v majhni stari hiši. Ni imel imena. Njegova družina je umrla v vojni. Postrelili so jih. On pa je preživel. Ko so vojaki hodili po hišah, je zaspal nad truplom mame, ker je nad njim jokal. Vojaki so mislili, da je mrtev in ga pustili. Takrat je bil star le eno leto. Sedaj pa ga še vedno vidim pred očmi, kako so ga mrtvega privlekli z vode. To je bil grozen trenutek, a kmalu sem zopet slišala tistega gospoda. Rekel je, da me je posadil fantkov ded in se spraševal, zakaj se je fant ravno tedaj kopal. Zaradi tega dogodka sem dobila ime Vrba žalujka, saj so ljudje govorili, da mi veje ne rastejo, ker žalujem. Ob pogledu name se je vsakdo spomnil na Vrbarčka. Nikoli več se na tem mestu ni nihče kopal. Jaz pa sem uvidela, kako pogubna je človekova samovolja. Eva Boben, 8. a OS Stična DOKLER PLANET SE VRTI Na modrem planetu živimo mi, ki nas za naše okolje ne skrbi. V naravo odvržemo vse mogoče reči, ki jih uporabljamo žive dni. Nenehno planet se vrti, a roža na vrtu od umazanije veni. Kaj, ko enkrat planet, pretežak od smeti, se ustavi? Ustavimo se tudi mi! Kaja Zupančič, 7. a OŠ Stična NAŠ PLANET V vesolju planeti izjemni so vsi, a le na enem se živi. To Zemlja, naša kraljica je, po vrsti tretja, zakaj pa ne. Vode marsikje več ni, a pili bi jo radi vsi. Puščava vse bolj se suši in v njej oveni vse, kar živi. Tud' hrane je premal, da marsikdo je že brez ostal. Ledeniki se tope, o začetku konca govore. Zato le glej, kaj delaš TI, imej smisel za soljudi, da naš planet bo še dolgo za preživet'! Tjaša Bregar, 6. c OS Stična NAŠ PLANET Reklo je BUM in nastala je Zemja, posebna kot agrum in raznolika kot razum. Polna je čudežev življenja, narave-, na njej so tudi predane krave, ki zaenkrat še lahko jedo zelene trave. Na našem planetu veliko smeti leži, odlagamo jih vse dni in noči, a to nas nič kaj ne skrbi, le da na videz srečni smo mi. A narava za to se bo maščevala, pridelkov domačih nas bo okra'la, naravnih nesreč vse več bo poslala. A spremenimo lahko še vse, če pri tej priči poboljšamo se. Erika Kralj, 9. c OŠ Stična MAŠ PLANET ONESNAŽEN NI LEP Na njem smo rastline, ljudje in živali, čez nas pretakata se voda in zrak, na njem je lepše kot na drugih planetih, kjer je mrak. Tehnologija je napredna, smeti pa vedno preveč in to problem je pereč. Podiramo in zidamo, kmalu bomo iztrebili gozd, a nič nas ne ustavi, nič ne more biti nam kos. Kmalu bomo vse uničili, pregradili in podrli, a s tem tudi naš planet izničili in še sami pomrli. Za zaključek: naš planet onesnažen ni lep in tak tudi v prihodnje ne bo za preživet'. Katja Tomažin, 7. a OŠ Stična ZAKAJ? Zakaj svet se podira? Zakaj onesnažen je zrak? Zakaj smeti so na tleh? Zakaj niso avtomobili na vodo, da ne bi dušili nam mest? Zakaj ni več za preživet'? Kdo za vse to je kriv? Zakaj to se dogaja? Kdo, kdo in kdo bo pospravil ta nered? Za vse to kriv je človek in zaradi njega podira se svet. Sabina Pajk, 7. a OS Stična PLANET ZA PREŽIVET? Lepa, čista narava na začetku je bla, taka čist ta prava, za življenje nalašč pripravljena. Pol smo pa mi pršli skupi z našimi brezmejnimi potrebami in brezglavo vse pozidali. Planet smo seb prilagodil, da bi ga z"a naše naslednike ohranil, pa prav nč nardil. To je zdaj naš planet, k je bil včasih za preživet, zdaj pa niti tak več ni, da bi mi lahko na njem normalno dihali. Tina Miklavčič, 9. c OS Stična PLANET ZA PREŽIVET Zemlja je naš planet, kjer se ljudje borimo, da na tem svetu čim lepše preživimo. Na našem planetu so brezmejne dobrave, ki jih prekrivajo barvite trave in neopisne lepote naše narave. Cuvajmo in ohranjajmo te lepote, da nam ne bo potrebno skrbet', ali bo v bodoče to planet za preživet'. Tina Gorenc, 9. c OS Stična PLANET ZA PREŽIVET Planet za preživet je za ljudi cel svet, na njem živimo vsi, ki radi pomagamo si. Od fantov do deklet, ki radi se morjo met, od Amerike do Avstralije, pa vse do mogočne Rusije. Kdor hoče na naši Zemlji živet, mora neki razumet; če živa bitja boš pobijal, boš v zaporu orglce špilal. Evropejcem recesija trga glave, v Afriki imajo suhe krave, v Ameriki tornado preži, v Aziji monsun nori. Iz tovarn črn dim se kadi, zato se naš zrak začne spreminjati, če tega takoj ne ustavimo, svet pri priči zapravimo. Ledena doba že preži, v jamah kmalu spet bomo mi in reveži spet postali vsi, če pri priči ne nehamo pretiravati. Če nočeš uničiti ta svet, ugasni TV in PC za minut pet, da Zemlja si odpočije in srce ji zopet mirneje bije. Gregor Zaje, 9. c OŠ Stična Mentorica: Sabina Zalokar, prof. Ivančna Gorica, marec 2009 1264 JURČIČEV POHOD Sedmega marca, v soboto davi, vsak človek na Jurčičevo pot se odpravi. Stari, mladi, skratka vsi, morda si tam bil tudi ti. Ob 7.00 vsi v Višnji Gori smo stali in da se pohod začne, čakali. Kmalu se po blatni poti odpravili Muljavi smo naproti. Pot se nadaljuje mimo Starega gradu, kjer vsakogar doleti kanček strahu. Na Polževem lahko vsak se okrepča, a pot nadaljuje se mimo Svetega Duha. Ko na Muljavo smo prišli, golaža najedli smo se vsi. Jurčičev pohod je bil končan, Jurčičev dom pa zopet sam. Spela Zupančič, 7. b JERNEJ LAMPRET, ZUPAN OBČINE IVANCNA GORICA IN CSM&S raiSSDS Bi©o □ vid tudi zbore iz Evrope. Tako smo prireditev internacionalizirali. Kaj lahko poveste o taboru kot predsednik? Bi lahko še kaj izboljšali? Tabor slovenskih pevskih zborov ima bogato zgodovino. Imamo bogat program, ki ga vsako leto podrobno pregledamo in dopolnjujemo. Težko je kakorkoli kaj izboljšati. Sicer pa prireditev lahko izboljšajo le pevci, ki prireditev s svojo vznesenostjo in prepevanjem pripeljejo na višek. Ko pride v Šentvid 5000 pevcev, niti ne zahtevajo nekaj posebnega v organizaciji, temveč le priložnost za skupno petje. Petje v Šentvidu je kot glavna jed v meniju. Vse ostalo so samo priloge. In zakaj se Tabor pevskih zborov dogaja vedno prav v Šentvidu pri Stični? Ja zagotovo zato, ker je v Šentvidu nastala osnovna ideja. Tu se je program začel in se tudi nadaljeval. Prav tako je bil ta kraj kaj kmalu spoznan za kraj, kjer se poje in zapoje. Tu je nastala točka, kije pevce povezala in vsi vedo, da lahko računajo prav na Šentvid. Koliko časa ste vodilni člen tega Tabora? Kdo so vaši sodelavci? Predsednik tega Tabora sem od leta 1992. Vendar tu sodeluje že od vsega začetka veliko ljudi. Pri organizaciji sodelujejo domačini, ki pripravijo kraj in vse potrebno. Pred kratkim sem bil na seminarju za zborovodje, ki bodo sodelovali na letošnji prireditvi. Vesel sem, ker sem opazil kar nekaj novih zborovodij. Izvedel sem, da bo tudi nekaj zborov, ki bodo letos prvič prišli. Se pravi, da tradicija živi in se nam vsako leto pridružujejo še novi zbori. Prihajajo tudi mladi ljudje, kar je dobro. Nikakor ne gre izpustiti imen, ki so bili začetniki tega Tabora: Ladko Korošec, Tone Koz-levčar, Jože Krištof, Bogdan Pogačnik, Slavko Videnič, Marjan Kotar, Soštarič in mnogi drugi- Seveda je potrebno omeniti tudi stroko. Ena izmed njih je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in preko njih tudi scenarist prireditve Stane Peček in dirigent Igor Svara. Kaj vam je na Taboru najbolj všeč? Meni je izredno všeč, da so pevci veseli ljudje. Tu so izključno zaradi pesmi in se zaradi pesmi tudi stalno vračajo. Poznam mnogo prireditev, ki v nekem času izzvenijo, Tabor pa ženejo pevci sami. Pred leti so bili zbori številno bolj polni. Veliko je bilo sindikalnih oziroma zborov raznih podjetij. Z drugačno organizacijo gospodarstva (zasebna podjetja ...) in družbenih razmer se je z leti zmanjšalo tudi število pevcev in zborov. Vendar število ni nujno primerljivo s kakovostjo prireditve. Ali ste tudi vi kdaj prepevali v kakšnem pevskem zboru? Ne. Sem pa rajši deloval na področju organizacije. Zagotovo pa sem pripomogel, da Tabor še naprej deluje in se krepi. Povedal bi še enkrat, da v Šentvid prihajajo zbori., ki morda ne zmagujejo, a uspešno obujajo pesmi, ki bi morda zamrle. Tudi letos junija vas vabim v Šentvid pri Stični na Tabor slovenskih zborov na izjemno dopoldne in popoldne. Spraševala in zapisala: Karin Kovaček, OS Stična, 7. a Obiskali sva Jurčičevo domačijo, ki letno privabi okrog 10.000 obiskovalcev. Najprej sva se pogovorili z Borutom Lampretom, ki je oskrbnik Jurčičeve domačije že od leta 1994 dalje. Nato pa sva nadaljevali pogovor s Cirilom Jurčičem, pranečakom pisatelja Josipa Jurčiča. Jurčičev muzej se odpre 1. marca oz. z Jurčičevim pohodom, ki poteka prvo soboto v marcu. Muzej se posodablja vsako leto, največ sprememb pa je doživel leta 1994. Nazadnje so dodali nove razstave v etnografski zbirki. Literarni muzej je bil odprt že leta 1954, etnografski muzej pa 12 let kasneje. Muzej sestavljajo hiša, kozolec topler, Krjavljeva koča, čebelnjak, etnografska zbirka in galerija Kresnička. V muzeju je najstarejši predmet miza metrga in klop okrog krušne peči. Na Jurčičevini potekajo številne razstave, srečanja literatov, prikaz starih predmetov, ljudskih običajev, letno gledališče, leta 2008 se je predstavljal tudi muzej s Poljske. Jurčičev muzej obiskujejo predvsem šolarji in starejši, prišli pa so tudi že iz Argentine, Avstralije in Kanade, zato mora vodič obvezno znati tuji jezik. LETNO GLEDALIŠČE Prva igra na Muljavi se je igrala leta 1911, in sicer pod Gričarjevim toplarjem. Igrali so maturantje iz ljubljanske gimnazije. Zanjo je bilo veliko zanimanja. Leta 1924 so igrali Jurčičevega Desetega brata, in sicer Gasilsko društvo Muljava (Muljavčani). Režiral ga je učitelj Franc. Leta 1964 so igrali prvič na prostem, in sicer Desetega brata, ki ga je režirala Danica Kaste-lic. Prvič so Sosedovega sina igrali leta 1981. Leta 1982 je bila premiera filma Deseti brat, s katero pa vaščani niso bili zadovoljni. Začetek rednega uprizarjanja v letnem gledališču je bilo leta 1984. Rokovnjači so se na sceni prvič pojavili leta 1987. Leto kasneje je bil prvič uprizorjen Jurij Kozjak. Tihotapci so se pojavil leta 1990, Domen pa leta 1994. Lanskoletni Cvet in sad je bil prvič uprizorjen 1996. Okroglega leta 2000 je bil uprizorjen Kloštrski žolnir, ki bo na programu tudi letos. Leta 2001 so si ljubitelji muljavskih iger lahko ogledali Doktorja Zobra. Barbara Tekavec in Spela Zupančič, 7. b Tabor slovenskih pevskih zborov je zanimiva in izjemna slovenska kulturna prireditev, vseslovenski praznik zborovskega petja, ki poteka že več desetletij v mesecu juniju v dolenjskem kraju Šentvid pri Stični. Takrat se na prizorišču ob OS Ferda Vesela zberejo pevci iz Slovenije in zamejstva. Jernej Lampret je zelo prijeten in prijazen gospod. To sem hitro opazila, saj imava oba podobne interese. Jaz se navdušujem nad instrumentalno in plesno glasbo, on pa nad zborovsko. Mogoče je tudi zaradi tega že od leta 1992 predsednik UO Tabora slovenskih pevskih zborov. V pripravah na to kulturno prireditev pa sodeluje že od vsega začetka. Torej bo to letošnje poletje že polnih 40 let. Zagotovo mu ni vseeno, kako prireditev poteka. V tem vidi priložnost za predstavitev različnih zborov, srečanja med enako pojočimi (mislečimi) in seveda tudi promocijo naše občine. Zdi se mu pomembno, da slovenska pesem ostaja vrednota in da se ljudje neprestano vračajo prav v Šentvid. Sicer pa pravi: »Ko se najdeta dva Slovenca, se že sliši tri-glasno petje! Ni potrebno, da si profesionalen pevec. Prav lahko si tudi amater v glasbi. Pri nas velja tudi pesem, ki se zapoje pod lipo ali pa za večjo mizo.« Preden sva pričela s pogovorom, mi je še s svojo pedagoško skrbjo (je profesor športne vzgoje in dolgoletni ravnatelj osnovne šole) ponudil nekaj namigov, ki bi mi morebiti koristili pri prihajajoči izbiri poklica. Tudi novinarskega. Kaj bi povedali nekomu, ki bi prišel k vam in ne bi vedel nič o Taboru pevskih zborov? Kaj bi mu povedal? Šentvid pri Stični je kraj, kjer se vsako leto zberejo številni pevci in v en glas zapojejo slovenske pesmi. Samo v lanskem letu se je tu zbralo okrog 150 pevskih zborov. Slovenska pesem je v našem prostoru zelo velika vrednota in je nihče ne more obiti. Na ljudsko pesem moramo biti še posebej ponosni. To pesem dodatno povzdiguje tudi Šentvid, ki sije pred 40 leti zamislil to veliko manifestacijo, na katero prihajajo pevci iz vse Slovenije. Skorajda ne najdemo slovenskega kraja, od koder ni pevskega zbora, ki pride tretjo nedeljo v juniju k nam. Pridružijo se nam tudi zbori zamejskih Slovencev, ki prav tako uspešno ohranjajo slovensko besedo in pesem. V lanskem letu je naša država predsedovala Evropski skupnosti in tako smo s pomočjo Ministrstva za kulturo in JSKD RS povabili v Sent- 1265 Ivančna Gorica, marec 2009