Poštnina plačana v gotovini
Naročnina za celo leto 12 Din. Posamezna štev. 1.50 Din, za inozemstvo 2 Din. Naroča se pri u-pravi v Ljubljani, poštni predal 290
ZENSKI LIST ©
GLASILO ZVEZE DELAVSKIH ŽEN IN DEKLET
v	Izhaja začetkom
GLASILO STROKOVNE ORGANIZACIJE HIŠNIH POSLOV JUGOSLAVIJE vsakega meseca
Štev. 8
V Ljubljani, 1. avgusta 1933
Leto X
Pozivamo sodružice in čitateljice, da po svojih močeh priskočijo na pomoč našim sotrpinom v revirjih TPD. Žene brezposelnih in le delno zaposlenih rudarjev s strahom zro zimi nasproti ob zavesti, da se že zadnje preperele obleke perila in o-buvala trga s teles njihovih družin. Zberite, kar ne boste same potrebovale ter prinesite, da pošljemo potrebnim.
Upira se sicer naši zavesti, da morajo delavci rudarji čakati na darove, namesto da bi prejemali pravično rento iz tistega kapitala, ki so ga v času dobre konjunkture nako-pičili TPD,
A ista razredna zavest nam zapoveduje, da našim sotrpinom pomagamo prebroditi te težke čase. Pomagati jim hočemo solidarno in tudi končno solidarno zmagati!
Vse prispevke oddajte funkcijo-narjem naših krajevnih organizacij. V Ljubljani oddajte Delavski zbornici (Strokovna komisija), Miklošičeva ulica 22 a.
Zaobljuba delavskih žena!
Hočemo,
da se osvobodi delovno človeštvo od gospodarskega izkoriščanja; da postane enakopravno z vsemi drugimi členi človeške družbe.
Obljubljamo
sestrsko tovarištvo vsem, ki so z nami zvezani za enake naloge in za isti cilj.
Prisegamo
neizpremenljivo1 in neprelomljivo zvestobo svobodbim strokovnim organizacijam, ki naj nas vodijo, in katerim hočemo služiti.
Zaobljubljamo in prisegamo
zvestobo
" borbi za boljšo bodočnost človeštva, borbi za ohranitev svetovnega miru, zvestobo
delavskemu razredu in socializmu.
S-s.	!
Lepa pravica.
Budnemu opazovalcu se prav nazorno kaže, da ta gospodarska trenja, katerih račun plačuje delovno ljudstvo, vendar razjedajo kapitalizem sam, prav pri korenini.
Prav občutno se majejo njegovi temelji. O tem nam tudi nekoliko pričajo zadnji dogodki v Trbovljah.
Ves ustroj kapitalistične družbe sloni na privilegijah in protekcijah. Eni imajo poleg stalne prav dobro plačane službe ali visoke pokojnine še nebroj postranskih služb, medtem ko drugi s svojimi družinami stradajo.
Tako se je dogajalo tudi v revirjih TPD, da je en del delavcev bil trajno zaposlen, medtem ko so očetje šestih ali več otrok mogli delati samo po pet do šest šihtov na 14 dni za borih 190 Din. Že od leta 1931 so se vršile intervencije in konference pri TPD, banski upravi in ministrstvih, a brez uspeha. Gospodje delničarji TPD so ostali gospodarji položaja. Kaj jim mar državna oblast, kaj cerkvene in božje zapovedi, kaj kultura, kaj civilizacija, kaj človekoljubje in etika. To je vse za plebejce, za ljudstvo. Za njih so samo visoke dividende!
Tudi sladkorni baroni n. pr. se ne sramujejo in jih ne peče vest, ko spravljajo milijonske dobičke in 53% in še višie dividende, medtem ko postaja tuberkuloza že jugoslovanska bolezen. Da, tako je tudi po ostalem svetu.
Prav visoke vsote požro mednarodne konference, na katerih naj bi se uravnalo mednarodno sožitje.
Razorožitvena konferenca je bila odgodena brez najmanjšega uspeha, ki bi mogel narodom dati majhen žarek upanja.
Na gospodarski konferenci, od katere so naivneži pričakovali rešitev iz sedanje bede, so razpravljali o zmanjšanju produkcije žita in drugih življenjskih potrebščin, medtem ko milijoni ljudstva stradajo. Kako dolgo še? Trbovlje so pokazale. Trbovelj-I ske rudarske žene so se odločile in
zastražile dohode v rove s parolo: »Vsi na delo, ali nobenden!« Mesarji in trgovci so jih v tem podpirali s tem, da so stražarke za silo nahranili. Tudi trgovci in obrtniki so se začeli zavedati, da je njihov obstoj o-grožen in uničen, ako delavec ne zasluži.
Prišla je komisija raznih oblasti, se prepričala na licu mesta in obljubila pomoč, katero baje že izvaja. Kako, poročajo jeseniški kovinarji na drugem mestu tega lista. Kako dolgo bo trajala ta pomoč? Privatna lastnina ne dovoli, da bi se iz njenih blagajn vrnili prekomerni dobički, ki so črpani iz žuljev onih, ki sedaj s svojimi rodbinami životarijo od nezabeljene polente, salate brez olja in žitne kave brez sladkorja. Za rudarji bodo pomoči dobrih src potrebne družine vseh drugih delavskih skupin. Blagajne humanitarnih in diletantskih društev se bodo tudi izpraznile. Privatna dobra srca bodo sama potrebovala tolažbe v obupu radi lastne bede.
Ne obupajmo, beda in izkoriščanje naj nas ne ostrašijo; bodimo trdne volje in solidarno kljubujmo v razredni zavesti vsem, ki se v teh težkih časih trudijo zlomiti naš moralni odpor.
Ženam — borkam.
Po zadnjih redukcijah v premo-gokopu TPD jih dela le malo število in še ti samo po par dni v tednu, vse drugo je brezposelno. Kar je bilo pričakovati in je bilo neizogibno, se je zgodilo. Beda in lakota naših rudarskih družin sta prikipeli do vrhunca. Žne-matere niso mogle več prenašati obupnega stanja, ki je nastalo in traja že delj časa po naših rudarskih revirjih Zbrale so se vse žene in šle na cesto in k oblasti, da jim odpo-more iz tega obupnega položaja, v katerega jih je dovedel kapitalizem.
Ugotovimo dejstvo, ki so jih privedle do tega. Kakšen je zaslužek onih rudarjev, ki so še v ugodnem položaju, da smejo po nekaj dni v
tednu opravljati svoj težek posel pod zemljo.
L L je v 14 dneh opravil 5 ših-tov po Din 38.— = Din 190.—. Odtegljaji za provizijsko blagajno, bolniško blagajno, prispevek za Delavsko zbornico, za brezposelni fond, razsvetljavo, podporni sklad in godbo so znašali Din 160.—. Za živila, nakupljena v konzumu, je porabil Din 47.76 in je prejel čistega izplačila v denarju Din 30.—. Družina šteje 7 otrok. Nekaj nepojmljivega je to, kako še more živeti 9članska družina, ki je v 14 dneh porabila za živila Din 47.76 in dobila ostanek za nadaljnjih 14 dni Din 30.—, torej z Din 77.76 za hrano in vse drugo. Devet ljudi Din 77.76 za 14 dni. To so dejstva, ki neizogibno vodijo k počasnemu umiranju od lakote in jetike.
To priliko obupnega boja rudarjev bi radi izkoristili cerkveni gospodje v svoje pobožne namene. Oni s svojimi pridigami o socialnih dolžnostih in z obljubami na onem svetu uspavajo ljudi v mrtvo vero na boljše, ki bo samo od sebe prišlo, odvračajo jih od boja in so zato soodgovorni za vso bedo. »Slovenec« objavlja, da se bo vršil dne 23. julija evharistični shod. Taki shodi so seveda le za proletarijat. TPD ni dobila povabila za shod, pa tudi če bi prišla, bi obudila kesanje ter prejela vesoljno odvezo in vse bi šlo po starem naprej — če se bodo rudarske žene zanašale na evharistične shode in na »Slovenčevo« grmenje v besedah proti kapitalizmu.
Med tem ko se možje, ki morajo težko delati in njih družine vzdržujejo pri življenju s solato in borovnicami in lipovim čajem brez sladkorja, se par gospodov iz TPD z denarjem, pridobljenim po dividendah, zabava po raznih rivierah in siplje bogastvo v svojo naslado. Pred našimi očmi pa tisoče mož, žena in otrok u-mira od lakote. To je velik zločin.
Odgovorne oblasti so šele sedaj, ko so se pojavile žene na cestah, sklenile odposlati komisijo, ki naj u-gotovi tamkajšnje razmere. Kaj bodo storile potem ko bodo ugotovitve napravljene je pa drugo vprašanje. Do-sedaj so rudarjem razdelili nekaj tisoč dinarjev in nekaj hrane. Obljubljene so jim tudi kuhinje. Kaj pa je vse to? To je miloščina, ki jo vržejo beraču, da ga odpravijo. Žene pa niso šle na cesto beračit, one zahtevajo delo in kruh.
Materi, ki drži na rokah izstradano dete in so okoli nje še štirje lačni otroci, in ve, da bodo prej ali slej morali umreti od lakote če pride do skrajnosti, taki materi je vseeno, ali bo šla z vso družino terjat svoje pravice v takih ali drugačnih okoliščinah. Če je pogin neizbežen je bolje končati z enim udarcem kot pa nočasi umirati. Toda trboveljski proletariat noče poginiti, temveč hoče z bojem do zmage.
Tovarniška delavka.
Martferita Gagg je napisala knjigo: Žena v švicarski industriji, ki je tudi za nas zanimiva in poučna. Zato podajamo njen kratek posnetek.
Delavko uporabljajo v industriji ker:
1.	je najcemejiša delovna moč, 2. ima gibč-nejše prste od moških, 3. ima več smisla za barvo1, boljši okus in več ličnosti. Zato nastavljajo za žensko delo izključno ženske in nameščajo moške le tam, kjer ne morejo žensk. To seveda samo radi dobičkarstva, čemur je dokaz dejstvo, da je kvalificirana delavka plačana komaj takoi kot nekvalificiran delavec.
Delitev dela med spoloma se vrši sicer na podlagi telesne sposobnosti po načelu, da se ženska ne uporablja pri telesno težkih delih, toda ne iz socialnih in človeških ozirov, temveč zopet iz gospodarsko1 dobičkarskih: pri telesno težkih delih ženska ne zaleže toliko kot mož. Vse žensko delo je v principu telesno netežko delo, vendar pa ne obratno: vse telesno netežko delo izvršujejo žene. V praksi ni potegnjena natančna meja med ženskim in moškim delom, ker je pojmovanje telesno težkega dela zelo različno. Z gotovo upravičenostjo se lahko trdi, da je značilna razlika med ženskim in moškim delom ta, da sprejemajo ženske v delo one industrijske panoge, ki so gospodarsko šibkejše.
Ovire ženskega tovarniškega dela.
Žensko delo ni zmagpmosno zavojeva-nje. Lažje ga primerjamo okomi, težko se dalje pomikajoči masi, ki -se vedno znova ustavlja pred nenadoma se ponavljajočimi ovirami.
Poleg drugega ovira žensko tovarniško delo tudi pomanjkljiva izobrazba. Nekatere lahke industrije, rt. ipr. izdelovanje ur, potrebujejo dve- do triletno izobrazbo in mnogoletno izkušnjo1. Toda dekleta se je ne oprijemajo zadostno, ker one, ki imajo sposobnosti in sredstva, ne gredo v tovarne, navadno se posvetijo raje drugim poklioom. Tudi fluktuacija (valovanje) ženskega delavstva ovira razvoj ženskega tovarniškega dela. Ako se namreč dekle poroči, ali če se starši presele, navadno zapusti svoje dosedanje delo.
Ali žensko delo izpodriva moško?
Pri današnji racijonalizaciji se zdi. kot bi žensko delo izpodrivalo moško in bi bil konec razvoja gospodarski nesmisel:	indu-
Otto Felix Kanitz:
Proletarski otrok v družini.
II. poglavje.
I. Proletarska družina — vzgojevališče.
Izraz »proletarska dirtižina« vsebuje, če si tfa natančneje ogledamo, nasprotja. Kajti družina je družabna ustanova, ki je nikjer pri modernem proletarijatu ne nahajamo v popolni obliki in, ki je cvetela v času, koi še modernega proletarijata ni bilo-. Kajti isti družabni razvoj, ki je poklical proletarijat v življenie — torej razvoj kapitalističnega produkcijskega načina — razkraja družino. Vse od onega časa, ko je porajaoči' kapitalizem I iel^ iztrgavati nrodukcijo- družini, da bi jo izvajal v velikih delavnicah, od onih časov, ko sta tehnični napredek in delitev dela, ki je zavzemala vedno večji obseg, delo malega obrtnika zapostavila, od onega časa, ko so v skupnih delavnicah zbrali može. žene in otroke in tako družina ni bila več delavnica. Od onih časov je družina izgubljala svojo nekdanjo moč, vse od tistih časov se vrši neizbežni proces razpadanja družine. T_e težko si moderni proletarec predstavlja obseg družinskega življenja v dobi procvjtania družine, ko je bila še de-
lavnica. Otrok je bil rojen v družini. Zrasel je v naročju rodbine, odkar se je zavedal, je opazoval očetovo delo, ki je delal v družini v krogu svojih vajencev in pomočnikov. Oče pa je bil hišni gospodar, družinski poglavar, kakor tuidi lastnik svojega podjetja. Tako so otroki vzraščali v produkcijo (proizvodnjo). Njihova igra je bila deloma posnemanje doma opazovanega dela. Dečki so posnemali očeta, deklice mater. Šola — če so sploh poznali kaj šolskega pouka — jih je jemala kaj malo časa. Ko je bil deček dvanajst ali ali štirinajst let, se je šel učit očetovega rokodelstva v očetovi hiši, ali pa SO' ga za vajenca sprejeli v kaki drogi družini — živel je torei zopet v družini. Če se je pomočnik odpravil na potovanje, je v tujini delal in živel zopet pri kakem obrtniškem mojstru1 — torei zopet v družini. Kadar ie napravit moistrsko delo1, si je ustanovil družino. kateri ie bil vse življenie gospodar. Če se ie nostaral in ni bil več za delo, ie pre-živlial večer svojega življenja, častiti pa-triah fočanecl v »krogu svoiih in svojih otrok«. Tu. po poslednjem počitku je zatisnil svom ne,: v narogi,, SVoie rodbine — često v prav istem prostoru, v katerem je bil rojen.
Jasno je, da so tudi deklice vse svoje življenje preživele v rodbini. Do poroke jim je bil družinski poglavar oče, ki je svojo
oblast predal družinskemu gospodstvu njihovega »zakonskega poglavarja«.
Družina je bila v oni dobi (v srednjem veku in do konca osemnajstega in devetnajstega stoletja), ki jo- Müller- Lyer po pravici imenuje visokodružinsko1 epoho (dobo), delovna in življenjska enota. Ljudje so morali živeti v družinah, sicer so morali1 v samostan ali na ulico.
Tako so bile družine središča vse družabne kulture.	Tam je bilo1 središče	dela,
vzgoje,	vere,	družabnosti,	gostoljubja,
umetnostnega snovanja — čeprav tedaj še skromnega — in umetnostnega sprejemanja, starostne, bolniške in nege sirot. Kajti država, ki je danes prevzela večji del teh nalog, je	imela	takrat še mlečne	zobe.	Močna pa je	tedaj	bila družina pred	vsem	zato1,
ker ie bila delavnic,a za skupno delo1 vseh družinskih članov pod očetovim vodstvom. Če bi se bila družina tedaj razkrajala, bi to pomenilo konec produkcije (pridobivanja), razpad vse srednjeveške družbe. Zato je naimočnejša duhovna sila, cerkev, ščitila cerkev; prizadevala si je za njeno trdnost m oeločLivost. V tej družini, ki jo je z,u-lanje utrjevalo verstvo, cerkvena oblast in stare šege, notranje pa gospodarska nujnost. je vladal oče kakor neomejen povelj-m „ glavar družipie. Žene in otroci, pomočniki in stein čad, vsi so bili podvrženi njegovi neomejeni (absolutni) oblasti. Tudi
sirijska idriava z Ibrezposelnimi moškimi. Ali torej res izpodrivajo žene može pri delu? Na -podlagi statistike ugotavlja pisateljica, da je ibilo zaposlenih 1. 1900 29.4% žen, 1. 1920 ipa 31.9%. V teh dvajsetih letih je naraslo torej žensko -delo -splošno za 3%. Toda še vedno je od 100 -delazmožnih žen zaposlenih samo 41, medtem ko so skoraj vsi možje v starosti od 15—65 1. v pridobitnem delu. (Tako je bilo -v času konjunkture, prčevita, pred ikrizo; pisateljica ne razpravlja o razmerah, nastalih vsled krize). Tako ima žensko delo dovolj obsega, da se lahko širi, saj jih je -od 100 še 59 nezaposlenih in je to pravi vzrok -dviga, kateri je itak -dovolj majhen, v 20. letih le za 3%. Pri samem tovarniškem -delu pa sploh ni opaziti nikakega razvoja1. Tu je ostalo žensko -delo na isti višini. Udeležba žen je bila 1. 1927 38% kakor pred 20 leti. Ako pa primerjamo -današnje razmere z onimi -pred 40 leti vidimo, da je udeležba žene pri produkcijskem procesu padla kljub silnemu razmahu industrije in kljub vojni, ko so morale žene nadomeščati može. L. 1888 je -bilo 46% -delavk, 1. 1927 pa jih je le 38%. Vzrok temu je, da je žensko delo le eno od raznih -sredstev štednje. Sedanja tehnika, ki je v kapitalističnih -državah v oblasti kapitalistov, daja z eno roko in jemlje z drugo. Racijonalizacija koristi le podjetniku in peha na cesto delavstvo obojega spola.
Iz navedenega je torej razvidno, -da žena ne izpodriva moža pri delu in da ni ona kriva moževe 'brezposelnosti. To nam izpričuje tudi zgodovina, ki nam kaže sledeča dejstva: 1. Pred vpeljavo stroja so bile žene v tekstilni obrti glavne nosilke produkcije, saj so le žene predle in napravljale obleko. Šele stroj je ustvaril v tej panogi tudi moško delo. 2. Razvoj tehnike je omogočil razne industrijske panoge in tudi in-dustrijo strojev, ki šteje toliko delavcev, kakor vsa tekstilna -delavk.
Moderna tehnika je torej ustvarila pogoje za sodelovanje delavcev in delavk v industriji in ne za medsebojno konkurenco, ('Konkurenca nastaja zato, ker so stroji lastnina podjetnika in njihovo izlboljšanje prinaša dobiček samo njemu, ki vsled tega odpušča -delavstvo; -brezposelni in tudi še za-
posleni se pa morajo zadovoljiti z najmanjšim zaslužkom, ki ga mnogokrat odvzamejo celo svojemu sotrpinu v zadnji obrambi pred poginom -od lakote — pripombe prevajalke).
Posebnost ženskega tovarniškega dela.
Ker zdravju žene tovarniško -delo bolj škoduje kakor možu, je tudi socialna zakonodaja temu primerna. Zato so ženski delovni pogoji različni -od moških. Tu je iskati razliko med moškim in ženskim delom. Torej ne -delo- samo, temveč ženin različen telesni ustroj, njeno -spolno bistvo, ustvarja iz ženskega dela poseben -problem (vprašanje).
rro-oiematiika Zenskega tovarniškega dela je siede-ča:
1.	Mlada delavka je gospodarsko prisiljena k pridobitnemu delu, V nadi na možitev prevzame -dieto le kot mimo-gredočo možnost zaslužka, iako-jšen zaslužek ji je važnejši nego način -dela in višina zaslužka, lako privzame tovarniško delo značaj pro-vizordčniosti, kar neugodno vpliva na -plačo in na razmere -delovnega trga sploh.
2.	Za telesno slabotno in v slabih razmerah živečo ženo je tovarniško delo prenaporno. lo se kaže v večji umrljivosti tovarniških delavk in v tem, da bolezenska nagnjenja mnogo pogosteje izbruhnejo v bolezen.
3.	Žena je vsled tovarniškega -dela ogrožena neposredno in posredno v svojih materinskih nalogah. Neposredno že kot mlado dekle, v kolikor njeno nepopolno razvito telo ne more več vršiti tozadevnih dolžnosti. Neposredno pa upliva tovarniško delo na spolne organe in jih poško-duje, ali pa tudi slabo upliva na nosečnost.
4.	Tudi otrok je večkrat še v nedonošenem stanju vsled škodljivega dela matere poškodovan v svojem razvoju.
O poklicnem prevrednotenju tovarniške delavke.
Vsako delo ni za vsakega, tako tudi tovarniški delavki vsako odkazano delo ne gre od rok z enako spretnostjo. So nekatere, ki se čutijo zelo nezadovoljne pri gotovi vrsti -dela in dobe veselje, če ga zamenjajo z drugačnim-. Včasih zavisi to -delo od teles-
nega ustroja, n. pr. če se mora majhna delavka preveč iztegovati pri gibih v višino, namesto da bi bila zaposlena tu telesno visoka -delavka. Zato bil bilo treba uplivatl na delavke, -da ne mirujejo prej, dokler jim ni odkazano delo, ki jim gre lahko od rok in jim daja s tem tudi večji zaslužek. Ni pravično, če govorimo vedno le na splošno o »tovarniški delavki«, medtem ko razlikujemo delavke v obrti po raznih panogah dela. Prav tako kakor pri teh bi morali ločiti tudi v tovarnah tkalke, pre-dice, prešivalke itd. Saj je tudi v življenju naša dolžnost označiti z naslovom osebni poklic in položaj.
Od poklicnega prevrednotenja si pisateljica obeta mnogo, če bo-do pravične tudi učne razmere, napredovanje in plača. To je tudi prvi p-og-oj za to, da postanejo delavke same zastopnice lastnih interesov in dobe potreben smisel za solidarnost delavstva in razumevanje za strokovne organizacij-e. Misel, da ne bodo ostale stalno v pridobitnem delu in tako tudi od uspehov -strokovnih organizacij, ki se jim obetajo šele v 'bodočnosti, ne bodo imele dovolj koristi, ovira zavest solidarnosti. In to tem bolj, ker je pristop k organizaciji v mnogih obratih zaru-žen z -bojaznijo, da bodo izpostavljene neprijetnostim od strani delodajalca. Tu pomaga le propaganda, dviganje poklicne zavesti in tudi pojasnilo, da jim gre pri poklicnem delu za trajno večletne stanje in ne — kot menijo dekleta — za kratek provizorij. Kjer so ugodne razmere, -delajo -dekleta v tovarnah pred možitvijo povečini 6—10 let. Ako -pa ostanejo same, ali če so primorane -delati tudi kot poročene, je mnogo delavk, -ki imajo 15—30 službenih let in tudi s 40 leti nis-o redke.
Važno je tudi stanovanjsko vprašanje delavk. One, ki -delajo v tujem kraju, so preveč prepuščene samim sebi, morajo plačevati drago stanovanje in hrano. Temu -bi se odpomoglo, če bi živele v skupnem gospodinjstvu s koleginjami iste starosti. Na ta način bi lahko imele boljšo in cenejšo hrano in oskrbo in postrežbo v bolezni in prostem času. Z dobro voljo bi se rešilo to vprašanje tako, -da bi bila -dana možnost medsebojne prilagoditve ne -da bi bila okrnjena osebna svobo-da.
srednjeveška družina je ibila, kar je rekel, Müller-Lyer v -svoji vsekakor čitanja vredni knjigi »Družina«: »Suženjsko razmerje, ki ga posvečuje običaj, postava in vera.«
Kaj moremo vsega tega najti pri proletarski družini? Družina ni več delavnica (tvornica). Male in prav pomilovanja vredne ostanke nahajamo -pri malih obrtnikih in delavcih, ki jemljejo -delo domov. Kmetska družina pa je po veliki večini ostala še tvornica. Tudi v kulturnem oziru je kmetska rodbina še najbolj podobna srednjeveški družini. Važen del vzgoje, celokupen pouk, posredovanje znanja -je iztrgano družini, odkar je država prevzela in izoblikovala šolstvo. Za tujce imamo danes hotele, za sirote sirotišnice, za bolnike bolnice, za starce zavetišča. Družabno življenje se vrši skoraj vedno izven družine — družina je le še skupna jedilnica in spalnica. Iz življenja polne produkcijske in življenjske enote preteklosti je nastala enota sedanjosti, ki samo konsumira (porabi1) in ki je kulturno siromašna. Po pravici im-enuje Rühle proletarsko družino »V stanju skrajnega razkroja in razpadanja, z vsemi pomanjkljivostmi -disharmonijami in hibami propada obremenjeno malomeščansko družino.«
Čez dan dela oče drugje. Poleg dela pa kličejo iz družine često -družabne, organizacijske dolžnosti ali želja po zabavi. Mati j pogosto ni več »vzorna gospodinja«, ki vlada I
doma, med tem ko mora mož v »sovražno življenje«. Davno že je napredujoči razvoj potegnil tudi žene, celo otroke v »sovražno življenje«. Število v poklicu -se udejstvujočih žena stalno narašča. In navadno so to žene, ki imajo veliko otrok, ki jih pomanjkanje sili v pridobitno delo. Tako ostajajo otroci prav pogosto z delom ali brez dela sami doma v stanovanju, v katerem ni staršev. Če so starejši, tekajo, sami sebi prepuščeni na ulico, kjer so izpostavljeni vsem telesnim in duševnim nevarnostim ulice. Le nekaj otrok je po zavetiščih, kjer jih pa večinoma vzgajajo v -duhu preteklosti. Manjši pa so izročeni po večini nazadnjaškim vrtcem, navadno pa sosedam, ki imajo -dovolj otrok in dela, ali so pri starih starših, ti so zaverovani v preteklost, ali pa so izročeni v varstvo potrebnim starejšim otrokom. (Spomnimo se prim-era šestletne deklice, ki smo jo omenili v prvem poglavju.) Po Riihleju ®o leta 1914. v Nemčiji cenili število malih otrok, ki so bili brez mater, na dva in pol milijona. (Op. prev. Koliko bi jih našteli -danes?) Med -njimi je -bilo pol milijona takih, ki so bili popolnoma brez nadzorstva. Tako se dogaja, da so ti mali proletarci pogosto izpostavljeni nesrečam, o čemer dovolj žalostno poročajo -statistike.
Kdaj se torej v proletarskih družinah, kjer so zaposleni oče, mati in starejši otroci družina shaja?	|
Včasih na nekaj idni — če ne minejo tedni. In v taki družini naj bi se razvila zavest za skupnost? Alfred Adler pravi o Dostojevskem, »da je dognal pojm slučaj-nostne družine, kjer živi vsak posameznik popolnoma zase in ki negujie v otrocih nagnjenje k nadaljtni osamelosti, k samoljubju. Če je kje moči najti to družino, potem jo lahko najdemo v proletarijatu, kjer tira pomanjkanje moža, ženo in otroke na delo. Tako usahne v milijonih proletarskih otrok čustvo skupnosti, tako uspeva v milijonih proletarskih otrok -prizadevanje po samoljubju«.
-Prištevati moramo še večne razprtije v teh »slučajnostnih družinah«. Rastoče število ločitev tudi med drugim to dokazuje. Kaj vse prinašajo take zakonske katastrofe -duševnemu razvoju otrok, je vsakomur jasno. Nezaupanje, zagrenjenost, hujskanje, pretvarjanje, sovraštvo — to je le nekaj nujnih spremljevalcev otroških -duš v takih ponesrečenih zakonih. Ravno proletarci čutijo — morda to ni prenapačno — odpor pred sodišči in uradi. Dalje so ločitev navadno -draga zadeva. Nesporazumi jenja torej navadno ne vodijo k ločitvi, marveč leto za letom zagrenjujejo in razdirajo vsakdanje življenje.
(Dalje prihodnjič.)
Potreba zdravstvene zaščite mladostne delavke.
Zdravniki -smatrajo mladostno -dobo- za u-goidni čas, ko- se lahko- ipo-pravi ono-, kar j-e bilo za-mu-jeno v otroških letih. To pa, kar se opusti v mladostni dobi, se ne more izboljšati nikoli več. Po tem lahko s-odimo, koliki duševni in telesni preobremenitvi je izpostavljeno -doraš-čajo-če -dekle, ki mora pohajati v tovarno- že od i!5. ,ali 16. leta zato, da olajša staršem preskrbo, Žalibo-g čujemo vedno le o takih mladih -delavkah, ki žrtvujejo čas in denar zabavi in n-ečimerno-sti, ne pa tudi o onih, ki -dajo ves zaslužek domov in morajo zvečer tin oh -prostem času še opravljati vsakovrstno domače delo. In vendar je teh večina.
Kljub zaščitni zakonodaji so- mladostne delavke in -delavci, ne iglede na specijelni na-čin -dela in ž njim združene nevarnosti, ovirani -v -svojem telesnem razvoju že vsled 8—10-urnega delovnega -časa, zgodnjega začetka -dela ali poznega svr-šetka, vsle-d -dolge poti, ki -jo -imajo mnogokrat v -tovarno in vsled tega, ker imajo premalo -dopusta.
V bistvu je tragično, ,da mora -postati kdo -v naši -družbi šele »-potreben«, da se zanj zanimamo in mu pomagamo.
Bolj gospodarsko bi bilo, ako bi smatrali z-dravje za prvo dolžnost in bi šele potem premišljevali, kako naj po-magam-o -onim, ki so zboleli kljub dobri zdravstveni politiki. -Na ta način bi s preprečevalnim principom državno skrbstvo -ukinjali, namesto -da bi -ga -bilo treba ustvarjati. To -bi ne bil le socialen, temveč mnogo socialnejši cilj.
Organizacija hišnih poslov.
Hišni ali gospodinjski posli.
Za hišne in gospodinjske posle je izdala deželna vlada za Slovenijo pod št. 224 z dne 18. junija 1921 posebno naredbo, s katero so uredili službeno razmerje hišnih ali gospodinjskih poslov v Sloveniji in velja ta naredba še sedaj za ozemlje cele Dravske banovine.
a)	Kdo so hišni ali gospodinjski posli?
Hišni ali gospodinjski posli so one osebe, ki opravljajo gospodinjska dela proti plačilu v gospodinjstvu -gospodarja ali gospodinje in so sprejete v družino. K takim poslom prištevamo kuharice, sobarice, pestunje, dojilje, dekle. Če pa so take osebe redno zaposlene tudi v obrtnem ali poljedelskem obratu -gospodarja, ne velja zanje ta naredba.
b)	Počitek in dopust hišnih poslov.
Naredba za hišne posle je uvedla novost, da mora dobiti posel vsako drugo nedeljo in vsaki drugi praznik za oddih in razvedrilo prost popoldan najmanj 5 ur, po dveletnem službovanju brez presledka pa ima posel pravico dopusta 1 tedna. Za čas dopusta mora dobiti posel poleg cele plače še tudi doklado za hrano v višini polmesečne plače v gotovini, ka- j t:ro mora gospodar (oziroma gospo- 1
j dinja) odšteti poslu ob nastopu dopusta.
c)	Zavarovanje poslov za bolezen.
Temeljem zakona o zavarovanju delavcav št. 329 z dne 17. novembra 1921 morajo biti hišni ali -gospodinjski posli zavarovani zoper bolezen pri Okrožnemu uradu za zavarovanju delavcev.
č) Poselska odpravnina.
Daljno zanimivo novost je uvedla naredba za hišne posle s §-om 20, ki določa, da mora biti hišni posel po nepretrganem 10-letnem službovanju odpravnino v znesku četrtine letne plače v gotovini. Z vsakim nadaljnjim polnim službenim letom pa naraste ta odpravnina za 5% vsakokratne letne plače, dokler se ne izenači z njo. To pravico odpravnine pa posel izgubi, če je lahko gospodar službo odpovedal iz tehtnih razlogov, n, pr. če posel zakrivi tatvino, poneverbo, prevaro ali drugo kažnjivo dejanje, se uda pijančevanju, očitnemu nravnemu življenju, občutno žali gospodarja ali rodbino, zanemarja osebno snago in podobno.
d)	Veljavnost občega državljanskega
zakonika za posle.
Ostalih podrobnih -določil te naredbe se tukaj ne more navajati. Ima jih vsak uslužbenec v »Poselski knjižici«, katero mora imeti v vsaki službi.
e)	Pristojnost za razsojanje poselskih
zadev.
Važno je opozoriti, da se morajo obrniti posli radi sporov, ki nastanejo iz njih službenega razmerja, najprej na pristojni občinski posredovalni urad, da se poskusi poravnava. Takšna poravnava ima veljavnost sodnih poravnav. Šele po neuspeli poravnavi lahko stranki uveljavita svoje zahteve pred rednim sodiščem. Tožbi je treba priložiti potrdilo, občine, da je bil poizkus poravnave brezuspešen.
Posel pa lahko toži pri sodišču, v katerega okolišu ravno službuje.
(Po dr. Reismanovi knjižici »Delovno pravo«.)
Iz podružnic.
Jesenice.
Podporna akcija za rudarje.
Jeseniški kovinar je bil oni, ki je iprvi uvidel to strašno -gladovno umiranje v revirjih in zaklical; pomagajmo -jim’. Dasi -sami v mezdni borbi, -da-si samimi grozijo redukcije, -dasi pravijo gos-po-dje, če -jih reduciramo, jim dajemo -podporo v bratovski sklad-nici, je jeseniški kovinar dal prvi iz svojega -brezposelnega sklada, katerega še danes amortizira -po Din 10.— mesečno, rudarjem Din 15.000.—, In ko je to dalo polbudo Stre- ,
kovni komisiji, da je tudi ona začela z-birati v vseh svojih organizacijah in -članih dinarske -pris-pevke na bloke za rudarje, je -prejel naš kovinar prv-o pošiljko teh blokov in jo -dal martinarjem, je sam ta obrat vrgel 1.500.—, je pisal še za -bloke, ,pa so -prišli in bili tudi takoj prodani, telefonira še po bloke in še nakaže iz -brezposelnega sklada po bratovski skladnici ponovnih 10.000_____, sku-
paj Din 25.000,— -brez blokov, niti -en meščanski list ne ve in ne -prizna te akcije, kljub temu, -da je razgibala vse druge, vztrajno molči, vredno zapomniti, pač pa piše:	Sokol je dal za Sokole-rudarje Din
5,000,— itd.
So-drogi rudarji! Ne pišemo te-ga zato, da bi Vam kaj očitali, -daleč stran smo od tega, pišemo zato, da osvežimo spomin se-bi, in Vam ... da se ne -pozabi, da se poznamo in, da ko se razmere ustalijo-, da se zopet najdemo.
To so-drugi rudarji, je naš namen, ko boste -pre-ma-gali tudi to Kalvarijo, takrat se spomnite na zgoraj navedena dejstva in po delih nas -boste ... in se bomo . . . sodili.
Tako so zapisali jeseniški -kovinarji. Me žene pa še pristavljamo: Vemo, da še živijo priče, ,0-d časa pred preteklimi desetletji, takrat so žene -trboveljskih rud-arjev tudi stale pred -rovi, so v tropu korakale proti Celju ali niso klonile. Priborile so s svojimi sodra,gi boljši položaj sebi in -družini.
Ko pa so postale brezbrižne, zanemarile organizacijo — tako tudi premnogi so--dru-gi —■ so- začele kloniti, njihov -in njih družin položaj se je iz -dneva v dan slabšal.
Naše jeseniške žene je bodril s-pomin trboveljskih so-dr.užic pred desetletji, kako SO’ takrat vztrajale.
In tudi naše žene so vztrajale 15. marca lanskega leta. Videle pa smo tudi že 15. marca 1932 žalosten položaj trboveljskih sotrpink in tudi to nas je spodbujal-O' vztrajati.
Zbudile pa so se trpinke Trbovelj in zahtevale Dela in Kruha.	e
Tudi me smo- se -priključile podporni akciji, ali -povedati -moramo tako- glasno, -da se bo slišalo na vsa merodajna -mesta. Podpore so trenotne, miloščine ponižujejo' zdravega in delav-oljnega človeka, zato- je skrajni čas, da merodajni faktorji z resnostjo -delajo za ureditev delavskega položaja. Vsem dela in zaslužka za človeka vre-dno življenje! Mi pa vsi n-a straži za svoje pravice in boljšo bodočnost naših v mukah in skrbi rojenih otrok.
Pozdravljamo sotrpinke iz Trbovelj v njih borbi, tudi me jih hočemo podpirati po-sebno še moralno-,
Drage Sodražice, tudi me moramo -biti na straži, ker tudi pri nas se je že napovedala redukcija 40 delavcem, katera se je zaenkrat -ublažila, ,ali za koliko časa??? Sliši se, da bi imelo priti: da se odpove 200 delavcem. Žene, matere, sestre, neveste, treba je misliti, kam -z brezposelnimi? Silijo nas roditi otroke in ti -otroci naj gla-dlu poginejo, ako njih o-če nima -dela. Uboga mati je vzredila sina, hčer -do 20. leta, sin je o-d-služil svoj vojaški rok, sedaj je brezposeln, s čim naj -ga še nadalje preživlja uboga mati
—	vdova?
In naši starčki — rentniki, ali naj poginejo v obupu s to mnogo pre-pičlo pokojnino? Sin, hči, vnuk, zet, -kdo naj jim pomaga, ak-o so sami brez dela in s tem brez jela. Čeprav je življenjskih potrebščin v izobilju
—	so nedosegljive za nemaniče.
_ Torej še enkrat, pozdravljene Sodražice črnih rovov — ramo ob rami, roko v roki se borimo za človeka vredno življenje!
Zahvala.
Po-d-pisana Ana M-ikelj se »Zvezi delavskih ž-en in deklet«, -podružnica Jesenice, Ja-
vornik najlepše zahvaljujem za nakazano mi podporo iz podpornega fonda Din 100.— ob smrti mojega moža.
Ana Mikelj.
Zahvala.
Podpisana Bincaj Anica se inajiskreneje zahvaljujem »Zvezi delavskih žen in deklet« za poklonjeno mi podporo Din 50.— v času daljše bolezni mojega moža.
Slov. Javornik, 28. junija 1933.
Bincaj Anica.
Ptuj.
Nekoliko o občnem zboru naše podružnice, ki se je vršil dne 24. junija t. 1. Tega se je udeležila kot zastopnica centrale s. Brezarjeva, ki je na najprej vršečem se javnem zborovanju poročala o akciji za ureditev porodov, ter predložila spomenico, ki je bila soglasno1 sprejeta.
Potek občnega zbora sam nas ipa ni v celoti zadovoljil, kajti na žalost so še vedno vmes članice, koje s svojim nastopom dokažejo, da še niso zrele za organizacijo.
Kakor ne gre odrekati dela in požrtvovalnosti članicam starega odbora, tako je želeti, da se novi odbor z vnemo loti dela, ki ga ima dovolj v svojem področju. Zato naj one članice, ki niso ponovno bile izvoljene v odbor ne bodo užaljene, kajti na prihodnjem občnem zboru se bo že videlo, kdo vse dela v interesu društva.
Na zadnji seji novega odbora se je razpravljalo o bodočem delu. Govorili smo o tečajih za nemški in esperantski jezik, o tečaju za ročno delo, začele ibi z pevskimi vajami in prirediti je potrebno Higijenski teden, to pa le takrat, ako dobimo zagotovilo vseh članic, da nas bodo podprle in z vnemo sodelovale.
Zato vse članice ponovno prijazno obveščamo, da se redno udeležujejo mesečnih sestankov, takrat da poravnajo članarino, kajti list tudi stane denar in kjer ni posebnih fondov na razpolago, morajo člani oz. članice v dokaz zavednosti strnjeno pokazati, da skupni »MI« doseže vse. Zato učimo in izobražujmo se.
Izvolil s,e je sledeči novi odbor: Predsednica Podlaha Ana, tajnica Domanjko Rezi, podpredsednica Delpin Lidija, namestnica Zupančič Antonija, blagajničarka Weisenstein Justa, namestnica Kukovec Mici, odbornica Simonič Pepca. Za nadzorstvo Kun-tara Zofi in Brunčič Marija.
Odbor se je nadel nalogo, da bo delovanje podružnice v Ptuju ojačal v dobrobit vsega našega ženskega pokreta.
Prihodnji sestanek 7. avgusta ob 20. uri.
Podlaha Ana.
Iz Zagorja.
Zvedele smo v Zagorju, kako težko zdržujejo ženske stražo pred vhodi v rove v Trbovljah. Odločile smo se, da jim gremo na pomoč. Šle smo v pondeljek 3. t. m. ob 3. uri zjutraj. Zbralo se nas je okrog 120. Dospele smo v Trbovlje nekaj ipo 4. uri. S solznimi očmi so nas sprejele in se nam zahvalile za pomoč. Bile smo tam do 2. ure popoldne. Trboveljske sodružice so nam preskrbele kosilo pri trboveljskih mesarjih in trgovcih, ki iim gredo prav lepo na roko. [Pač vedo, da brez delavskega zaslužka tudi trgovec nima obstoja. Op. ut.). Bil je najlepši red in disciplina med ženami, samo to se je zahtevalo: »Vsi delat ali pa nobeden, ker smo vsi lačni,!« Potem smo bile tudi pri ravnatelju, kjer je bil ravno g. Strgar. Ko so stopile predeni Trboveljčanke in tri Zagorjanke, jim ie obljubil pomoč. V Trbovljah so že dobili, Zagorju pa zadostuje samo rbljuba,
Ko smo odhajale iz Trbovelj, so nas žene spremile in nas povabile za 5. t. m. na shod. Da naj pridemo kolikor nas more in brez mož. Tako smo tud j. storile, šle smo čez hribe poraznih potih, kjer so nas ustavili orožniki. Rekli so, da ne smemo naprej, ker je shod prepovedan, A ženske so le hotele naprej, a orožniki niso dovolili. Orožniki so postopali dokaj dostojno z ženskami. Vsaj g. komandirju ni kaj očitati. Začul mi.
Ko je pa bila komisija v Zagorju, je stopila prednjo žena, ki ima 12-člansko rodbino in komisiji potožila svoje gorje vsled bede, se ie neki gospod izrazil: Družba (TPD. namreč, op', ur.) vzame v službo samo delavca, ne pa celo družino. Za družino on,a ne odgovarja. (Treba si je to zapomniti. Op. ur.). Potem naj pa Še rodimo otroke, ko družina ni nič!
Razno.
Ženski protidraginjski shod v Ljubljani.
Zveza gospodinj v Ljubljani, odsek Splošnega ženskega društva, je sklicala protidra-ginjski shod dne 3. t. m. v dvorano Delavske zbornice. Shoda se je udeležilo lepo število žen. Otvorila in vodila je shod dvorna dama gosp. Franja Tavčarjeva. Predsednica sveze gospodinj gosp. dr. Kraigherjeva je v svojem stvarnem govoru utemeljevala potrebo, da se zlasti žene-igospodinje dvignejo proti brezvestni spekulaciji iz življenskimi potrebščinami, Zlasti proti previsokim cenam sladkorja. Podala je račun gospodinjstva z mesečnim dohodkom 2000 Din.
Gosp. Likarjeva je prečitala spomenico o razmerah na sladkornem trgu. Gosp, Derganc, ravnatelj mestnega tržnega nadzorstva, je v imenu mestnega načelstva odobraval to akcijo in obljubil vso podporo tržnega nadzorstva.
K besedi se je javila tudi s. Brezar v imenu navzočih delavskih žen ter izjavila, da se delavske žene strinjajo z akcijo za pocenitev sladkorja. Povdarila je pa, konzum sladkorja ni padel toliko zaradi zvišanja cen, kakor je to rekla predgovornica, nego da je padel konzum vseh življenjskih potrebščin zaradi do skrajnosti padle kupne moči konzumenta. Le malo je danes rodbin, ki so tako srečne, da bi imele 2000 Din mesečnih dohodkov. Naši rudarji ter tudi vse ostalo delavstvo bi se ob takem dohodku štelo med gospode kapitaliste. Dalje je razgalila bedo in obup, ki se vrši ob pomanjkanju najnujnejše prehrane in povdarila skrb gospodinj, kako nadomestiti n. pr. rjuhe, ki se že zadnje trgajo na posteljah, ravno tako ostalo perilo'.
Izrazila je mnenje, da je edina možnost, vrniti ljudstvu blagostanje v tem,, da kr. vlada ukrene potrebno-, da se vrne domov denar, ki so ga gotovi ljudje znosili v inozemstvo in tam plačujejo zanj celo ležarino. Ta denar naj se izroči prometu, da podjetja začno zopet obratovati. Ako bo delavstvo zaslužilo, bo kmalu pokupilo sladkor, katerega je še od lanske produkcije 1500 vagonov v zalogi, da ga ne bo treba zmetati v Donavo, kakor je povedala predgovornica, ravno tako ne bo treba sežgati ostalega blaga, ki j-e v skladiščih.
Konstatirala je, da odobravanje, ki spremlja njena izvajanja, priča, da zboro-valke same čutijo vso pezo današnjih razmer ter da gotovo razumejo delavstvo, kadar terja svoje pravice. Saj delavstvo ne zahteva i drugega kakor možnost življenja.
Predsednica gospa F. Tavčarjeva je dala na glasovanje spomenico za pocenitev I
sladkorja, ki je bila sprejeta, vendar so zborov alk e protestirale, ker predsednica ni sprejela dodatka delavskih žen k resoluciji.
Dodatek je zahteval, da se stori vse, da se v gorenjem zmislu vrne denar v države ter z njim poživi razvoj gospodarstva.
Tudi me zahtevamo!
-Katoliške žene so priredile v nedeljo, dne 11. t. m. .protizborovanj-e proti zborovanjem, ki se vršijo za dovolitev raznih indikacij pri odpravi telesnega plodu. Sprejele so resolucijo, ki samo zahteva in postavlja za najvažnejšo zahtevo, »da državni zakon ščiti vsako, tudi nerojeno življenje« in zahteva tudi »naj -se zakonito kaznuje vsaka propaganda za zločin zoper nerojeno življenje«. In utemeljitev tega :pa najdemo morda v govoru univ. prof. dr. Ujčiča, ki je izjavil m. dr.: »Drug hud zločin je oni, ki ogroža življenje plodu v materinem telesu, in sicer zato, ker je to že živo človeško bitje, ima neumrljivo dušo in je poklicano, da pride v nebesa.« Me tudi zahtevamo in naša glavna in temeljna zahteva je:	Zahtevamo kruha!
Šele iz neizpolnjevanja te zahteve izvirajo vse ostale naše zahteve, in med njimi so: Zahtevamo življenja za človeka, ki je stal narodno gospodarstvo- že veliko -deset-tiso-čev in ki je že sposoben, da ustvarja dobrine. Zahtevamo kazen za vsakogar, ki ima sam polno mizo, a obenem brez usmiljenja (toni na cesto desetine, stotine in tisoče družinskih očetov, ki morajo potem z ženami in otroci, rojenimi in nerojenimi, stradati in hirati, ter ,polagoma odmirati! Zahtevamo najstrovo kazen za one, ki si z zlatom in srebrom polniio zakladnice, obenem na mirno p-ustv-o milijone že rojenih Hudi, ki menda tudi niso- brez vsake vrednosti, da podle-'t?:o jetiki, raku in lakoti, ker nimajo ob vsem sijaju ustanov in loo-s-am-eznikov ničesar ne za usta ne za telo! Zahtevamo naj-str-oške. Mnogo diružin lie bilo zarubljenih in palače posameznikom ali nekolicini privilegirancev, obenem pa milijoni nimajo strehe nad glavo, niti -postelje pod glavo! Zahtevamo najstrožjo kazen- za one, ki kljub božji zapovedi »rodite in množite se«, te zapovedi ne izpolnjujejo in — dasi bi materij-elno in fizično mogli — ne skrbijo za ohranitev po božjem Tiku ustvarjenega človeškega rodu. nego — brez da bi dali -dober in -pošten vzgled — silijo in naganjajo -samo druge k množenju, ne glede na trpljenje in pomanjkanje že živečih ljudi, ki nastane zaradi tega! Zahtevamo, da se da onemu človeku, ki je rojen, tudi možnost za življenje, in to za človeka vredno in spodobno življenje, kajti drugače vse skupaj ni nič drugega kakor rojstvo in smrt, krst in pokop, za kar pa imajo tudi neki sloji interes! Zahtevamo, dia človeško živlienje ne postane — če izha--iamo iz teh sled — njih predpostavk — kšeift! In še enkrat zahtevamo predvsem kruha! S tem bo pa rešeno vse.
S—s.
Z občnega zbora »Protituberkulozne lige«.
11. junija se je vršil občni zbor Protituberlmlozne lige v Ljubljani.
, iz poročil, ki so jih podali gospodje. ki so se posvetili človekoljubnemu: delu) za odvrnitev te ljudske kuge od našega naroda, posne mamo sledeče:	Tuberkuloza je,
smemo reči, jugoslovanska bolezen.
Razširjena je zelo med šolsko mladino in celo med vojaštvom, tako, da ko vojaki odslužijo vojni rok, okužujejo z njo svoje družine,
ZA CANKARJEM) DRUŽBO
prispevajte že sedaj tedensio po 50 para, ali mesečno po 2*50, da boste Imeli do septembra ali oktobra članarino Din 20*— polno vplačano In s tem pravico do štirih lepih knjig. Ne odlašajmo, temveč delajmo In ustvarjajmo!
Procentualno se deli na sloje našega prebivalstva tako: 48 odst. je odpade na delavstvo, 40 odst. na kmetsko prebivalstvo in 10 na intelektualne sloje.
Vendar je tuberkuloza ozdravljiva bolezen, seveda pod pogojem, da se jo začne pravočasno lečiti.
G. dr. Matko, docent na internem oddelku mariborske bolnice, je obširno orisal nehigijenične razmere, v katerih naše ljudstvo živi, ki tvori glavno leglo te zavratne bolezni. V izvlečku naj bodo tu podana priporočila in zahteve, ki naj služijo za ozdravljenje in preprečeni e tuberkuloze pri nas, ki jih je v svojem izčrpnem referatu podal g. dr. Matko ter predložil občnemu zboru tudi tozadevno resolucijo.
Glavna sredstva za lečenje tuberkuloze so: Mir, hrana, zrak. Treba je urediti socialne razmere tako, da bo vladalo blagostanje v družinah. Sanatoriji naj bodo dostopni vsem slojem, ne samo bogatašem1 (milijonarjem). Za rekonvalescente po odpustu iz zdravilišč je treba ustanoviti invalidno zavarovanje, za neozdravljivo bolne pa izolirnice in hiralnice. Ker so zdravilišča in bolnice prezadolžena, naj se te dolgove uredi skupno s kmečkimi dolgovi.
K sanaciji in vzdrževanju zdravilišča Golnik naj prispevajo tudi druge banovine, zlasti one, ki nimajo lastnih takih zdravilišč.
Skrbi naj se tudi za počitniške kolonije.
Posebno pažnjo je treba posvečati preventorju (preprečenju obolenja). Zakonitim1 potom je treba primorati babice, da prijavijo vsak slučaj suma tuberkuloze pri materi novorojenčka.
G. dr. Matko je pozval gg. zdravnike, da se posvetijo proučevanju cepiva zoper tuberkulozo.
K protituberkulozni borbi je treba pritegniti vse sloje.
Pozivamo naše čitateljice in članice Z. d. ž. i. d., da pridno posedajo zdravstvena predavanja, oz. da
jih v svojih krajih prirejajo in se po slišanem kolikor le mogoče ravnajo, da tako tudi delavske žene podpremo delo onih, ki se trudijo za odvrnitev te zavratne bolezni od nas.
Tako žšvEmo me!
Pod tem naslovom je ugotovil ženski referat dunajske zbornice za delavce in nameščence v izvrstni razpravi, kako delavske žene v Avstriji delajo, koliko zaslužijo, kako stanujejo in kako se odigrava njih dela, skrbi in težkoč tako polno življenje. Sod ružica dr. Käthe Leichter, ki je voditeljica tega referata, je izvršila zaslužno in izredno važno delo, kajti nihče ne more številk zatajiti, še manj pa more zatajiti kdo dognanja, ki so bila ugotovljena s pomočjo razposlanih vprašalnih pol in s pomočjo ustmenega izpraševanja prizadetih delavk. Žal se tu ne moremo baviti s številnimi zanimivimi in zanimivih izsledkov bogatimi izvajanji in podrobnostmi knjige in priporočamo, da bi si jo nabavile vse naše važnejše knjižnice in organizacije, da bi nje izsledki postali znani in upoštevani tudi pri nas. Vendar pa bomo iz te knjige posneli eno poglavje, ki je važno za vse naše žene in gospodinje in potrebno bi bilo, da bi se tega poglavja zavedle prav vse do zadnje. To poglavje nosi naziv
Dolgovi in odplačevanje na obroke,
in tul ga bomo v prevodu; objavili v celoti. V tem poglavju čitamo m. dr.:
»Tedenski zaslužek delavke smo že spoznali. Če odštejemo odtegljaje, tedaj prinese delavka, o kateri v naši razpravi govorimo, na izplačilni dan domov povprečno 30 šilingov, veliko češče manj, le redko več,
Ta nizki dohodek v obliki mezde je pri več kakor polovici delavk obremenjen z dolgovi in odplačilom obrokov. Samo 47 odstotkov naših delavk je prostih od dolgov. 53 odstotkov delavk pa je zmanjšalo svoj pičel zaslužek z dolgovi in z odplačili obrokov, večina delavk iz obema. Če se bo gospodinjstvo šele osnovalo ali pa če gospodinjstva zaradi brezposelnosti več družinskih članov ni ali s prejetim zaslužkom sploh ni mogoče imeti, s-e vrše nabave potrebnih stvari večinoma samo z od,plačevanjem na obroke, jemljejo se predujmi, napravljajo se dolgovi pri nakupu življenjskih potrebščin ali pa se zastavljajo' gospodinjske stvari oz. oprema. K skrbstvu za vodstvo gospodinjstva pride za delavko še skrb za pravočasna odplačila, strah, da zapadejo že vplačani obroki, upniki opominjajo', trgovci z živ-Ijenskimi potrebščinami ne morejo pa nič več zapisovati. In treba je z zaslužkom računati še bolj mrzlično ter kako naj se vodi domače gospodinjstvo s to mezdo, ki je zmanjšana za obroke.
43.5% gospodinjstev mora odplačevati dolgove, skoro prav toliko gospodinjstev mora odplačevati obroke, večina pa oboje. Poročene delavke so bolj zadolžene kakor pa samske. Od poročenih delavk jih ie 49.7% zadolženih. 47.7% oa jih mora odplačevati obroke; od samskih delavk pa ima 35.2% dolgov, 37.1 % pa odplačevani na obroke. Močnejša obremenitev poročenih delavk je razvidna spet tudi tukai. Delavka, ki živi v gospodinjstvu s starši ali pa, ki živi sama, se vendar lahko preživlja s svojimi dohodki boliše. kakor pa ona, ki ji ni treba vzdrževati le samo sebe, nego še vso rodbino. Iz teh poročil točno vidimo, kako so dolgovi
in kupčije na obroke razširjeni v delavskih krogih. Vendar hude zadolžitve ne najdemo samo v delavskih slojih prebivalstva, marveč lahko uvidimo, da tudi uradniki in nameščenci zelo trpijo pod zadolženjem in pod kreditnim gospodarstvom. Leta 1928. je bila izvedena statistična preiskava v teh krogih in pri tem je bilo ugotovljeno', da je preza-dolžitev uradništva v Avstriji dosegla 100 milijonov šilingov (do 1 milijarde dinarjev). Kako zelo se ljudi pri tem kreditnem gospodarstvu izkorišča, lahko pač najbolj potrdijo tele številke:
Neki uradnik se je za ureditev lastnega gospodinjstva izposodil 3000 šilingov, izplačali so mu jih pa samo 2700 šilingov, 300 šilingov je bilo pridržanih za prvotne stroške (kolke, provizije itd.). Uradnik je potem odplačal v petdesetih mesecih 4300 šilingov, bil pa je po izkazih doposlanega mu obračuna dolžan še 1800 šilingov.
Ta znesek je plačal potem takoj; in tako je prejel ta uradnik za nominalno posojilo v znesku 3000 šilingov samo 2700 šilingov, a odplačal je pa zanje celih 6100 šilingov. Od teh 6100 šilingov je treba odšteti okroglo 900 šilingov, ki jih je 'posojilodajalec plačal v tem času za zapadle zavarovalne premije, vendar še ostane 2500 šilingov za obresti in stranske stroške ter pristojbine, kar znači preko 20 odstotkov letne obremenitve za obresti in stranske stroške! Pa tudi pri1 majhnih nakupih strašno izkoriščajo ljudi. Tako so posodili nekim delavkam blaga za 5 šilingov. Trgovec je napravil ovadbo, ko delavke te majhne vsote niso mogle plačati, in potem so morale žene plačati celih 55 šilingov, ker so morale plačati tudi še odvetniške stroške za obtožbo. V nekem kraju v Češkoslovaški je neki trgovec bankrotiral. Vse njegove terjatve so prišle v konkurz.no maso in zneski so bili brezobzirno sodnijsko izterjani. Dolžniki so morali poleg toda nositi še vse odvetniške in sodne stroške. Mnoog družin je bilo zarubljenih in morale so oddati svoje zadnje premoženje. Kakor ie že res težko pri današnjih pičlih dohodkih izhajati brez dolgov, tako važno ie vendar, da mi vsi spoznamo: Dolgovi niso nikakšna pomoč, oni pomnožijo samo po-manikanm in skrbi. Iz preiskave vidimo tudi, da 47% delavk nima nikakšnih dolgov, dasi te nimajo nikakšnih večjih dohodkov kakor oa one. ki napravljam dolgove. Teh 47 odstotkov delavk ie dokaz, da je tudi brez dolgov mogoče gospodariti.«
Najkvarnejša uredba današnjega gospodarskega reda je fo, da ta red človeka, ki ima premalo denarja, nekako premami z mislijo, da si je mogoče gospodarsko pomagati, če se delam dolgovi. Dolgovi niso samo ena oosebna oblika izkoriščanja konsumentov, kakor to prikazuje uradnikov -primer, nego tudi pooštrenje gospodarske krize, kakor je t-o dan za dnem jasnejše razvidno iz vsega razvoja današnje rf-o-spodarske krize. Če ho-rpmo izbolišati slabe razmere, v ' katerih dandanes živi delavski razred, potem mo-nam-o odpraviti tudi kvaren kreditni sistem, ki ie nekak bistveni znak današnjega kapi-talisfirnerfa družaibnerfa in gospodarskega reda. 7aradi tega se delavstvo in zlasti zadruge tvidi hore za plačevanje v gotovini in preti rr,odaji na up ter obročnemu kupovanju sploh.
Prir. H. K.
Tiskovni sklad.
Za Tiskovni sklad so dale sledeče: Šober Ivanka, Zagorje, Din 1.—, Kopitar Terezija, Zagorje, Din 1.—. Skupaj Din 2.—
Tiskar:	Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru; predstavnik:	Josip Ošlak v Mariboru. Odgovorna urednica: R. Krištofova.
Maribor. Izdala »Zveza del. žena In deklet«, Ljubljana; predstavnica: R. Krištofova.