_ 2
Kako se obvarujemo infiaence ?
Kakor smo e omenili, je prvi val influ-ence ali panske bolezni zadel e tudi Slovenijo. Bolezen prihaja od severa, zlasti preko Avstrije iz Nemije. Opaali so jo najprej v obmejnih krajih, posebno v Mariboru ter je sedaj preplavila Slovenijo.
Bolezen se pojavlja po mestih in po deeli najbolj seveda tam, kjer pridejo ljudje v veji meri v oseben kontakt. Iz zdravnikih krogov pa se nam zatrjuje, d*a je influenca topot lahke narave, brez posebnih komplikacij in da zlasti nima za posledico pljunice, ki je v prejnjih letih, posebno pa leta 1918. in 1919. zahtevala mnogo rtev.
Kakor izvaja zdravstveni nadzornik dr. E. Maver v svoji informativni knjiici Na-lezljive bolezni, bolezen povzroajo infiuenni bacili. Okuitev se izvri tako, da pridejo ti bacili, ki jih vdihamo s kapljicami sline bolnega loveka, v nos in sapnik ter povzroe bolezen. Bacili sami ostanejo na zraku zelo teko virulentni, zato upravieno domnevamo, da se siri bolezen po kontaktu od loveka do loveka.
Epidemije infiuence se pojavljajo pcnaj-ve jeseni, pozimi in spomladi. V zadnjih 400 letih so bile velike epidemije po vsej Evropi. Ena izmed najvejih ji bila v zadnjem asu leta 1918. in 1919.
3
Inkubacija pri infiuenci traja dva po tri dni. Bolezen se prine z vroino do 40%. Bolniki dobe boleine v elu in kriu; pojavi se jako moan nahod in vnetje oesnih veznic. Mandelja v vratu nekoliko oteeta; bolniki kaSljajo, vasih se pojavi okoli ust izpuaj; jezik je obloen, tek slab. Bolniki kaljajo zaradi katarja, ki se napravi v sapniku. Telesna toplota ostane na prvotni viini, vekrat pa se tudi menja. To stanje traja tri do sedem dni. V tejih sluajih se pridruijo mone bronhitide, ki se lahko razvijejo v pljunico in vnetje rebernice. Vroina ostane precej visoka; bolniki dobe tudi de-lirije. Vasih se pridrui tudi vnetje moganskih open in pojavijo se tudi duevne motnje. Dostikrat zapusti influenca nevrastenijo. Pripeti se tudi, da pri infiuenci oslabi srce in da muijo bolnika srne slabosti leta in leta. Lahki sluaji infiuence konajo skoraj vedno dobro. Influenca pa postane nevarna, e se pojavijo druge komplikacije.
Da se po monosti obvaruje infekcije, se obinstvo opozarja, naj se ogiblje ognji, kjer se pojavlja ta bolezen. To svarilo velja predvsem onim, ki so slabotni, slabokrvni ali v viji starosti, otrokom in ljudem s kroninimi nahodi in kaljem. Zlasti se influenca lahko prenese na ta nain, da bolnik okalja zdravo osebo.
Kot dobra preventivna sredstva, da se ljudje obvarujejo infekcije, priporoa znani docent dr. Matko: zmerno ivljenje, dobro prebavo, pridno izpiranje ust, snaenje zob in podobno. Naj se ne obiskuje javnih shajali, kjer se zbira mnogo ljudi. V sluaju obolenja naj se bolnik hitro vlee in naj poklie zdravnika, ki mu olaja boleine pri kalju in da mu primerne nasvete, da ee izogne komplikacijam, ki so mnogo nevarneje kot bolezen sama.
Svariti je treba obinstvo se posebej pred nezmiselnim popivanjem ganja, vina in drugih opojnih pija. Pijanevanje slabi telo. Pri infiuenci je torej kot pri vseh boleznih najbolja zmernost. Proti elji naj uivajo bolniki gorak aj, toplo mleko, toplo radensko vodo, toplo limonado in juho.
Na vpraanje, kaj misli o velikik dozah salicila, je odgovoril docent dr. Matko, da se salicil ordinira navadno v polgramskih dozah vsako tretjo uro. Proti vroini naj se dajejo obkiactki s prestano vodo okoli prsnega koa in trebuha trikrat na dan. Pri slabotnih ljudeh pa je treba opreznosti glede dobe obkladkov, ker bi predolgotrajni obkladki utegnili pri njih delovati kodljivo.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si