Let® št. 3. PeStnina pJaJaaa v gotovini. ¥ Uubljast!, w cei?§@& 5, fanuaria 1®22. P©sssn. §4.59 par. IIPREJ Glasila Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dau. Uredništvo in upravništvo: L ,j u b l j a n a, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise irankirajte in podpisujte, sicer s® ne priobčijo. Rokopisi se nc- vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Zedinjenje. Kakor je bilo pričakovati, jc sprejel naš strankin zbor v Trbovljah dogovor o zedinjenju vseh treh socialističnih strank v Jugoslaviji soglasno na znanje. K n a stranka smo, nič več ne bo bratomornega boja med zavednimi proletarci, združeno bomo nastopali proti^ skupnemu nasprotniku kapitalizma, če bomo imeli kaka nesoglasja med seboj, kakor jo razumljivo in naravno, da ne moremo biti popolnoma enakih misli, ker ima vsak svoje misli in hrepenenja ura v tako, kakor imamo vsak svojo glavo — ne bomo jih reševali s kolom, temveč skupaj se bomo vsedli vsi, ki vemo, da je kapitalistični družabni red za vse delavno ljudstvo enako pogubotiosen iti da ga moramo zato izpremeniti v boljšega, socialističnega, v katerem bo vladala pravičnost za vse, ki delajo in si z delom služijo svoj vsakdanji kruh. Skupaj se bomo usedii vsi, ki imamo proletarsko zavest delavnega razreda in bomo med seboj sami reševali svoje spore in nesoglasja in ne bomo poslušali kapitalističnih hujskačev in razdiračev, ki nas hočejo raz-družiti, da bi nas razdružene tem lažje držali na uzdi. Kmetski in tovarniški delavec sta se združila, ker vesta, da sta tepena oba. Ročni in duševni delavec sta se združila, ker vesta, da izkorišča kapitalizem oba. Krasni in dosegljivi so naši cilji, če bomo zanje delali res v soglasju, ki jc potrebno za vsako veliko stvar. Združili smo se pa tudi socialisti vseh treh plemen v Jugoslaviji — opustili smo vse dosedanje socialistične stranke in ustanovili eno samo, veliko, enotno stranko za celo državo, ustanovili smo »Socialistično Stranko Jugosia-vije> (SSJ). Na Slovenskem bomo imeli odslej samo pokrajinsko vodstvo stranke, ki bo odločevalo samo v upravnih in organiza-toričnih zadevah, dočim bomo v političnih iu taktičnih vprašanjih delali to, kar bodo sklenili naši zaupniki skupno z zaupniki Hrvatov in Srbov v Glavnem strankinem odboru, v katerega pošljemo od vsakega plemena po pet sodrugov, tako, da bo volja enotna, moč razmnožena, uspeh večji in naš cilj torej bližji. Toliko zaželjeno zedinjenje je končno doseženo. Pa ne morebiti kar tako zaradi lepšega, da nas bo več, temveč stvarno zedinjenje, ki ima v sebi gotovost, da bo ostalo trajno, ker temelji na skupnem dogovoru, katerega se hočemo držati vsi, zaupajoč drug drugemu, kakor brat bratu, ki imata čiste račune med seboj. Delavno ljudstvo! Kakor so na dan sv. Stefana tvoji delegati soglasno sklenili to zedinjenje, tako boš ti v vseh organizacijah sprejelo ta sklep s soglasnim odobravanjem. Vedi pa, da odobravanje in navdušenje za dobro stvar še ni dovolj! Delati je treba zanjo, delati od moža do moža, od žene do žene, da se zanese zavest delavnega razreda v vsa proletarska srca, da se združijo vse pro- letarske roke k skupnemu delu za skup-, ne naše cilje. * Organizacije KDZ ostanejo še naprej lahko kakor so sedaj. Le 10. točka pravit osrednje KDZ sc izpremeni tako, da velja odzdaj pripadnost namesto k JSDS k SSJ. Davek se jc izpremenil v toliko, da morajo vsi zavedni, torej pred vsem vsi vodilni sodrugi plačevati toliko več, ko--likor več imajo dohodkov in toliko manj, kolikor več imajo otrok, ki morajo zanje skrbeti. Davek, za katerega se je posebno naš list že dolgo zavzemal, davek, ki hočemo, da ga vpelje tudi država, nc pa da nalaga vsa davčna bremena na rame delavnega ljudstva, bogatih dobičkarjev, se pa nc upa lotiti. S tem, da jc stranka' uvedla ta davek, bo razširila med ljudstvom tudi poznanje tega edino pravičnega davčnega načina. S poznanjem pa' raste tudi volja in moč, razširiti dobro stvar. Ko bo ljudstvo povsod spoznalo, da je to velik korak k izboljšanju sedanjih krivičnih razmer, bo zmagalo s to' zahtevo; danes pa ne more zmagati, ker, ga vodijo kapitalisti za nos, češ, da to ni! mogoče.. Potem bo ljudstvo odgovorilo:! Kak da ne bi bilo mogoče, saj mi to že imamo, čeprav pravite, da nič ne znamo!) Zedinjenje strok, organizacij v Jugoslaviji. Zedinjenju političnih organizacij mo ra slediti tudi zedinjenje strokovnih, ki edinstva niso nič manj potrebne kot politične. Dočim jc bilo pri političnem zedi-njevanju treba premostiti med raznimi skupinami načelne diference — čeprav le, male — teh težkoč pri strokovnih orga-iznacijah sploh ne bo. Strokovno gibanje je usmerjeno le v dva pravca: Amsterdam in Moskva. Ti dve smeri sta tako strogo ločeni, da med njima ne bo prej sporazuma, dokler ne pokaže bodoči raz^ voj, katera ima prav. Večina strokovnih organizacij v Ju*? goslaviji deluje v amsterdamski smeri, zato med temi načelne razlike sploh ne obstojajo. , In te organizacije imamo v mislih*, kadar govorimo o zedinjenju. Ideja zedinjenja je med delavstvom tako razširjena, da tudi s tega stališča ne bo nikakršnih težkoč. Časnikarstvo v Tennesee. (Dalje.) „No, vseeno — pri. tem vremenu je tako ne rabimo. Poznam človeka, ki je to storil. Ga že dobim. Tako, tu način, kako bi naj bile take stvari napisane/4 Vzel sem rokopis. Tako je bil s črtami in vmeski popisan, da bi ga lastna mati ne spoznala več, če bi jo imel. Glasil sc jc sedaj, kakor sledi: „Difh teimesseeškcga tiska.“ ..Nepoboljšljivi lažnjivcl pettedenskega ,Potresa* delajo očividno zopet na to, da natvezejo plemenitemu in vitežkemu ljudstvu eno izmed svojih ničvrednih in neotesanih laži glede najslavnejše domislice devetnajstega stoletja, železnice, ki bi naj vozila v Ballyhack. Domislek, da bi Duzzardville ostal na levi, sc je porodil v njihovem gnusnem možganu — ali pravzaprav v tisti vsedlini, ki jo oni smatrajo za možgan. Bolje bi storili, da po- žrejo svojo laž, če hočejo svojim zavrženim kačjim trupjom prihraniti, izbičanje, katerega tako bogato zaslužijo. .,Tisti osel, Blossom priimkovan, od :Groma in bojnega klica svobode* v flig-ginsvilleu, se zopet potepa krog nas. .,Opažamo, da spravlja abotni tepec cd Jutranjega vrišča* iz Mud - Springsa po svoji stari naklonjenosti do laži v svet vest. da ni Van Werter izvoljen. Od nebes potrjeno poslanstvo časopisja obstoja v tem, da seje seme resnice, da pobija zmote, da vzgaja, da oplemenjuje, da dvigne javno moralo in navade, da dela celokupno človeštvo milosrčnejšc, bolj čednost-no, bolj usmiljeno in na vseh poljih do-brotnejše, svetejše in srečnejše; in vendar ponižuje ta črnosrčni lopov svoje vzvišeno poslanstvo v blato z razširjevanjem laži, očrnjevanja, sleparstva in najuizkot-nejših zasramovanj. „Blathersville potrebuje Nicholsonov tlak -- ječo in ubožnico potrebuje še nuj- J»eie. Kaka misel, da bi tak krmežljavi Krajcek tlakovali, katerega celokupne zanimivosti tvorijo dve žganjarni, ena kovačnica in tisti gorčični obliž, kar je vsa-. Kodnevni ,Hura‘! Čemu si ne izposodijo tlaka v Memphisu? Tam jc to blago zelo poceni. 1 ista plazeča se žuželka, Bucknei*, po imenu, ki urejuje .Hura*, vpije kakor osel s sebi lastno budalostjo vsakovrstne neumnosti v svet in si domišljujc, da govori umno.“ * * * „iako, to jc časnikarski recept —: n.*, poprati do skrajnosti. Vaš mlečnosladkt žurnalizem mi povzroča slabost." V tem trenutku je priletel kos opeke skozi okno, z velikim truščem raztreščil I šipo in me precej udaril po hrbtu. Odmak-. nil sem se iz strelnega tira — začutil sem, da sem v napoto. Glavni urednik je dejal: To je bil najbržc stotnik. Pričakujem ga že dva dni. Takoj bo tn.“ Najtežje' vprašanje je ureditev enotne uprave, ki pa ni nič manj važno kakor kako taktično vprašanje. Za ureditev tena vprašanja je treba treznega razmiš-Ijevanja in prav natančnega dogovora. Žc ureditev enotnih prispevkov in podpor se no da rešiti kar tako na dveh aii treh sestankih. Treba je pomisliti, da ima vsaka organizacija svoj opravilnih, kateri je bil sprejet na kongresu in more biti predrugačen le zopet na kongresu. Žc za take spremembe je treba med Članstvom mnogo agitacijskega dela, če hočemo, da bodo člani sploh razumeli, za kaj gre. Naše organizacije v Sloveniji upravljajo razne fonde, katerih na jugu nimamo. Treba bo načrta, kam pojde ta denar, kdo ga bo upravljal, ali bomo te fonde še vzdržavali ali ukinili itd. Istotako je z gibanji. V Sloveniji vodijo vsa gibanja centrale, dočim je na jugu navada, da podružnica sama uredi svojo zadevo. Ce bi se tako zedinjenje izvršilo brez zadostnih priprav, bi nastala lahko zmešnjava, katero bi izrabili razni elementi za hujskanje proti edin-stvu, češ: sedaj je še slabše, nego je bilo prej. Za ureditev teh vprašanj je treba torej časa in resnega premišljevanja. Res je, da odbori onih organizacij, ki se niso razbile, nimajo vedno na razpolago časa, da bi o teh vprašanjih do dobrega raz-mišljevali ter izdelali podrobne načrte in predloge; nestalne draginjske razmere zaposlujejo vse centrale z vednimi mezdnimi gibanji, ki zahtevajo vsekakor mnogo pozornosti. Nikakor pa ni s tem rečeno, da je za zedinjenje še časa dovolj. Poudarjamo lc, da naj se o vsem natančno premisli, kajti kar bo sklenjeno, ne bo več mogoče izpremeniti pred novim kongresom. PoSitlin® vesti. H-1 »Rimski katoliki v popovskih in posvetnih haljah!« kriči »Slov. Narod« razkačeno v svojem včerajšnjem uvodniku. »O bizantinizmu in bizantinistih«. Vzrok tej demokratski besnosti sta rim-sko-katoliška časopisa »Slovenec« in »Novi Čas«, ki sta na neusmiljen način opljuvala naprednjake, ki so poročali v »Jutro« in »Narod« o vseli potankostih ob priliki kraljevega lova v kamniških planinah s tako spretnostjo, kakor da so vsi rojeni pesniki. »Slov. Narod« jezno poudarja, da so klerikalci ovijali svetniško krono ne samo Francu Ferdinandu, temveč tudi Karlu in Žiti. Naše dobro Ijud- Govoril je resnico. Trenutek pozneje sc je prikazal stotnik na vratih, z drago-narskim samokresom v roki. Rekel je: „Gospod, ali imam čast, da govorim s figovcem, ki urejuje ta ničvredni listič?" „To čast imate. Sedite, gospod. Toda bodite previdni s stolom, ima samo tri noge. Mislim, da mi je čast, govoriti s ši-rokoustnim lumpom, stotnikom Biathcr-skitom Tecumsehjem«" ...To sem jaz. Z vatni bi se rad pomenil. če imate kaj časa, pričniva." „Moral bi dokončati članek o spodbujajočem napredku nravnega ter umstvenega razvoja v Ameriki”, vendar pa ni še take sile ž njim. Pričnite." Oba samokresa sta se v tem hipu sprožila. Glavni urednik je zgubil koder svojih las in stotnikova krogla je končala svojo pot v najbolj mesnatem delu mojih bokov. Stotniku je nekoliko prikrajšalo stvo so vsestransko premišljeno varali, tako da gleda danes z nezaupanjem na našega narodnega vladarja, ki ni nič v sorodu z anostoli in kardinali in papeži. — Ej, danes ve že zadnji kozji pastir, da si lahko podajo liberalci in klerikalci složno roke, zakaj grešili so v toliki meri, da se ne bodo kmalu oprali, še najmanj pa, če bodo dregali s tako vnemo v tako-zvani »avstro-ogrski gnoj«. ~'r Nove volitve pripravljajo na Angleškem. Zbornico razpuste najbrže še pred 30. t. m. Lloyd George je ustanovil novo narodno stranko, ki mu pa ne bo mnogo več pomagala. Za nas bodo posebno zanimivi volitveni izidi za angleško delavsko stranko, ker nam bodo pokazali, v koliko so jo zadnji težki raz-redni boji okrepili.________ Okrepitev lastnega zadružnega kapitala mora smatrati vsak prepričan zadružnik - - za prvi pogoj zadružnega gibanja. - - VSEM ORGANIZACIJAM IN ZAUPNIKOM. Vse računanje se začne z novim letom v dinarjih. Tudi stranka je morala torej uvesti dinarsko veljavo. Zato je sklenil zbor izdati tudi novo razpredelnico tega davka, obenem je pa odstranil dosedanji dvojni davek: temeljnega davka ne bo več, odslej bomo plačevali stranki samo davek po razpredelnici, ki jo bomo objaviii jutri. Tudi se je vsled zvišane draginje zvišala najnižja mera dohodkov, pri katerih se začne davek zviševati: prej je bilo žc pri 1000 K ali 250 Din. plačevati več, odslej pa velja najnižji davek 1 Din. za vse, ki imajo manj dohodkov nego 2000 K ali 500 Din. na mesec; davek se začne višati šele pri 500 Din., za sodruge, ki imajo enega otroka, šele pri 600 Din., za tiste z dvema otrokoma šele pri 700 Din., s tremi pri 785 Din., kdor pa ima 10 nepreskrbljenih otrok, ki se naj ga Bog usmili pri tej draginji, za te se zviša šele pri 1170 Din. Ta razpredelnica je bila na zboru soglasno ^ priznana kot popolnoma pravična. Posebno všeč je bila delegatom določba, da naj plačajo bogati sodrugi, ki imajo več nego 1500 Din. na mesec, kar celo desetino za stranko, če ne marajo, niso vredni nositi ime socialistov. Samec, ki ima 1500 Din. na mesec, ložje pogreša 100 Din., nego rodbinski oče s 499 Din. 1 Din. Natančno poročilo o zboru, program itd. začnemo prinašati prihodnjič. — Na delo! Beseda naj postane meso in kri! levo ramo. Še enkrat sta. sprožila. Oba-dva sta to pot zgrešila drug drugega, toda jaz sem odnesel svoj del, namreč stre! v roko. Od tretjega strela sta bila oba gospoda nalahko ranjena, meni pa sta izbila koščico. Potem sem dejal, da, je pametno, če grem malo ven, da se nasrkam malce svežega zraka, ker je ta razgovor čisto zaseben razgovor in ker mi je radi moje rahločutnosti nekako sitno, da bi se ga še nadalje udeleževal. Toda oba gospoda sta me prosila, naj le mirno obsedim in sta mi zagotavljala, da jima nikakor nisem v napoto. Moje mnenje je bilo drugačno. Nato sta se nekaj časa pogovarjala o volitvah in o žetvi. V tem sem se jaz ba-vil z obvezovanjem svojih ran. Toda cmalu sta z veliko živahnostjo zopet za-utrila ogenj, in vsak strel je zadel — ven-lor si ne morem kaj, da bi ne pripomnil, ta je padlo pet strelov od šestih na moj •ačun. Pri šestem jc bil stotnik smrtno ra-* Uhotr® vesti. Časopisni glasovi. »Jugoslavija« pravi, da ne odgovarja našemu včerajšnjemu' komentarju njenega socialnega Čuta. Se marsikdaj ne bo odgovarjala.—Zdravja nam »Jutro« želi. Hvala. Ko smo prebrali njegove zabavnosti, nam jo bilo takoj bolje. Med nami na uho: Ali ne r*rirne tudi »Jutra« tako nekaka, kako bi rekli, odvajalna slabost, ko prebere samega sebe? Od iniiiard, ki jih razsiplje vlada za našo armado, odpade velika vsota na oficirje, smo zapisali včeraj. Od teh miliard je proračunanih za letošnje leto za vojno mornarico, o kateri vemo zopet samo to, da jo tvori lepo število mornarskih oficirjev, nič. več in nič manj kot 312 milijonov kron. Slovenski proletarec, ali veš, kdo jih bo plačal? Toda naše finančno ministrstvo ne bo prišlo v zadrego, saj sedi v njegovih uradih samo 900 uradnikov! Kakor listja in trave je državnih uradnikov samo v Belgrad«. V Belgradu imamo samo okoli 7000 državnih uradnikov. Če vemo to, potem vemo tudi, zakaj deluje tako neverjetno klaverno ves državni parat. Državni uradi so zavzeli samo v privatnih hišah 3000 prostorov. Pregled invaidov. Vsi oni, ki doslej šc niso bili pri invalidskem pregledu, naj se priglase za naknadni invalidski pregled pri občinskih uradih svojega bivališča. K zglasitvi je prinesti vse vojaške listine. V Ljubljani stanujoči naj se tozadevno čimpreje zglase v vojaškem uradu v »Mestnem domu«. Ljubljana. Danes, v sredo, točno ob 8. zvečer se bo vršil v dvorani Flharmonične družbe prvi koncert, odkar je prešla ta dvorana v slovenske roke. Počastimo ga Z obilnim posetom! ____________________ SHODI IN SESTANKI. 6. januarja t. 1. Rošpoh: ob 9. uri dopoldne sestanek v gostilni Vodenik. 6. jan. L 1. Lajteršperk: ob 2. uri popoldne sestanek v gostilni Požanko. 6. jan. L L Rogoza: podr. S. K. S. J. občni zbor ob 9. uri dopoldne. 6. jan. 11. Maribor: ob pol 10. url javen shod v gostilni Puntigam. 7. jan. L I. Tezno: ob 4. uri popoldne shod v gostilni Volmajer. 7. jan. t. L Radvanje: ob 7. ur! zvečer v gostilni Anderle. 7. jan. t-» Nova vas: ob 6. uri zvečer v gostilni Rušlč. njen in z rahl" šegavostjo je pripomnil, da. mora sedaj reči ../bogom!" ker ima gori v mestu še nekake opravke. Potem je povprašal za pot h grobarju in se poslovil. Glavni urednik sc je obrnil k meni m rekel. »Pričakujem družbo za kosilo in pr G pravim vse potrebno za sprejem. Veliko uslugo mi napravite, če preberete korekture in opravite s strankami." Ob misli, da bom ime! s takimi strankami posla, sem se zdrznil, vendar pa me je bila kanonada, ki mi je še brnela po ušesih, tako zmešala, da nisem mogel misliti na to, da bi k temu poverilu kaj odgovoril. Nadaljeval je: „Jones bo krog treh tu — izbičajle ga. Gillespil bo morda nekoliko preje prišel — vrzite ga skozi okno. Ferguson pride tam okoli štirih -- upihnite ga. Mislim, to bo za danes vse. Če vam ostane kaj časa, napišite plamteč članek o policiji -- POVERJENIKOM SLOV. SOC. MATICE! . Ako Se niste nabrali in odposlali Vam odkazanega števila naročnikov »Naših Zapiskov«, storite to nemudoma! Do 15. januarja mora novo naročnino vsak zaupnik odposlati. (Do takrat moramo vedeti v koliko številkah naj se list tiska). Častna dolžnost vsakega je, da izvrši v polni meri, kar od njega pričakujemo! Načelstvo. % Sledeči poverjeniki Slovenske Socialne Matice so se odzvali dosedaj našemu vabilu in nabrali od uprave »Naših Zapiskov« njim odka^a^o -■ • naročnikov: Rud. Čebular (Celje), Tomaž Lozinšek (Ptuj), Rudolf Kordelič (Ljubljana). Ciril Gašperin (Faia), Ivan Faganel (Rečica ob Savinji), Franc Boršnjak (Ljubno). — Naprej na delo! Točnost v malih žrtvah ustvarja veliko! v SODRUGI! Če hočete biti bolje, poučeni o kulturnih, gospodarskih in političnih nadevali slovenskega delavstva, naročite »NAŠE ZAPISKE«. Lisi stane letno 100 K in se naroča ori upravi »Slovenske Socialne Matice«, Ljubljana, poštni predal 13. Haf8?©TOiš@„ RADIKALCI ZA ANGLEŠKE »DEMOKRACIJE*4. ~ŠTEDENJE“ pri koritih IN S KORITI. NESKLEPČNOST!. LDU. Belgrad, 3. jan. Danes dopoldne je odbor za poslovnik razpravljal o nadaljnjih točkah poslovnika za zakonodajno skupščino.. Na dnevnem redu so bile odredbe, ki urejujejo vprašanje skupščinskih odborov. Radikalci, posebno dr. Markovič. so se sklicevali na običaj angleškega parlamenta in zahtevali, da dajejo prednost večini, takoda dobi polovicoplus dva člana od števila članov v odboru. Temu predlogu so se protiviii delegati drugih strank, ki so stali na stališču, da se mora v no\i poslovnik sprejeti načelo preporci-onalnega reda, zato se je vprašanje odgo-dilo. Radikalci so zahtevali, da bi njihov predlog obveljal vsaj za verifikacijski odbor. — P°*em ie odbor razpravljal o predsedništvu , zakonodajne skupščine. Odbor se je strinjal, da bo imela dva podpredsednika, ne pa treh kakor dosedaj. Plača za podpredsednika se je določila na 1500 Din. mesečno, razen poslaniških dnevnic. Glede tajnikov so sklenili, da se njihovo število zmanjša na štiri s plačo dajte višjemu nadzorniku nekoliko grenkih občutiti, biči leže ped mizo. strelno orožje ;e v predalu — strelivo v ketu --platno in obveze so tam gori na policah. Če se vam pripeti kaj človeškega, pojdite doli k Lanoetu, h kiruigi.'. V našem listu oglašuje • - tako izenačujemo svoje račune med seboj." Proč je šel. Stresel sem se. V teku treh ur sen: preživel take nevarnosti, da sta mi izginila ves duševni mir in veselje. Gillespše je prišel in uiuie skozi okno vr-Jones 'e *očno dospel, in ko sem se Pripravljal, da mu oskrbim izbičanje, mi ic sam odvzel ta oosei. Pri spopadu z ne-i’hii tujcem Ki ni bil no v zp o redu, sem izgubil kožo na glavi, brim tujec, poimen''-nia liicmpson, me je zapustil kot ladjo, ki jo j« vihar vrgel na pesek, kot razvalino samih cunj. -Berlingske Ti-dendec poroča: Kakor javlja riški list »Sevodnja«, je odposlala sovjetska vlada posebnega odposlanca v Peking, ki bo predlagal Kitajski vojaško zvezo zoper Japonsko. koljen od razdražene množice urednikov, postopačev, politikov . 82 stranke. Blagajnik ljubljanske politične organizacijo posluje izjemno, ker je v petek praznile, v četrtek od 6.—7. in v soboto od 6.—7. zvečer v Šelenburgovi ulici 6, H.nadsiropje, levo, IJ. vrata na levo in poživlja vse sodruge, da v označenih urah vplačajo prispevke do konca 1. 1921. oziroma prinesejo obračune. — Ker se gre za red, se poživljajo vsi sodrugi, da sigurno v določenem času izvrše svojo strankino dolžnost! Zanpniški sestanek se bo vršil danes zvečer ob 7. uri 30 minut v »Zadružnem domu«, Spodnja Šiška. is strok. gifeasfe Rogaška Slatina. Podružnica delavstva Dr. zdravilišča v Rogaški Slatini sklicuje za dne 6. t. m. redni očni zbor, ki se bo vršil točno ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne. — Sodrugi v Rogaški Slatini uvidevajo potrebo organizacije ter se zavedajo, da brez nje ni življenja proletarijatu, zato je udeležba nujna in potrebna, da se da smer delavanja naše podružnice za leto 1922. Vestnife Svoboda, Centralno tajništvo »Svobode« v Ljubljani se je preselilo in se od srede, 4. t. in. dalje nahaja v Židovski ulici 1, I. nadstropje. Ravnotam se od srede dalje nahaja tudi uredništvo in uprava družinskega lista »Kres«. Redni občni zbor S. K. »Svobode« v Mostah se bo vršil 6. januarja 1922 v društvenem prostoru pri Mauserju v Vod-matu ob 10. uri dopoldne. Člani udeležite sc ga za gotovo! — Odbor. Zagorje. Dne 8. januarja 1922 ob 2. uri popoldne se bo vršil v prostorih »Občnega konsumnega društva« na Lokali pri Zagorju, redni letni občni zbor »Delavskega izobraževalnega društva Svoboda« Zagorje. Poživljamo vse člane »Svobode«, da se občnega zbora gotovo udeleže ter da vsak član prinese s seboi člansko legitimacijo v svrho legitimiranja. — Odbor. Gospodarstvo. — Na koliko ie ceniti vrednost žetve v Jugoslaviji? V naši državi se pridela najvažnejših poljskih pridelkov za ogromno vsoto 80 miliard. Po odbitku onega dela, ki se porabi za setev, preostaja še vedno vrednost 70-tih miliard. Največ vreden je pridelek koruze, koje pridelajo letno nad 33 miliard in rži in pšcnice, koje pridelajo letno nad 25 miliard. Vino in krompir dosegata komaj po 6 miliard. (Po cenah v decembru). = Pregled izvoza in uvoza med Jugoslavijo in Trstom v mesecu oktobru. Po pregledu, ki ga je objavila v svojem zadnjem vestniku trgovska in obrtniška zbornica v Trstu, so uvozili meseca oktobra lanskega leta iz Jugoslavije v Trst po morju za 23.966 q blaga, z železnico pa 109.230 q. V istem času so izvozili iz Trsta v Jugoslavijo no morju 22.685 a. z železnico pa 52.462 q. Skupno Je tedaj izvozila Jugoslavija v Trst 133.196 q blaga, uvozila iz Trsta pa 171.573 q. Meseca oktobra sc je v razmerju s prejšnjim mesecem riaš izvoz povečal za 34.930 q, uvoz pa zmanjšal za 96.426 q. To smo občutili po oadahid naše valute! Sodrugi.< Ali se nahaja „NAPREJ“ v vseh javnih lokalih, v katere zahajate ? —' Krivica, Premoženjski prirastek znaša v Jugoslaviji po dosedanjih cenali gotovo nad 10(J miiiard. Delavec, ki zasluži na leto nad 20.000 K plačuje za leto 3 920. samo na dohodarini in plačarini 9.4 procentov vseh dohodkov. Kje pa so neposredni davki, — trošarine, carine in drugo? Po novem finačnem zakonu je odmera dohodnine sicer nekoliko nižja, — vendar jo ves naš__ davčni sistem še vedno velika krivica. Ce bi bili vsi sloji tako obdavčeni, bi ne bilo treba tiskati vedno novih bankovcev. = Kaj je Jugoslaviji najbolj treba? Da bi tisti možje, ki rešujejo naše gospodarske težave, ne bili podobni možu, ki seka vejo, na koji sedi. — Trgovinska sklepanja med Čeho-slovaško in Rusijo. Kakor poroča »Tribuna«. so že izdelali trgovinsko pogodbo med Cehoslovaško in Rusijo ter jo bodo v bližnjih dneh predložili sovjetski vladi, da jo potrdi. — Naša buržoazna Jugoslavija' zaslepljeno prezira socialistično Rusijo, in namesto da bi mislila na prijateljske odnošaje z njo, podpira caristične V/ranglovcc in drugo tako pritepeno bando, ki je ubežala iz Rusije, pač ne zaradi tega, ker je imela čisto vest. Naš finančni minister je priznal, da izda njegovo ministrstvo za te Ruse letno 30 milijonov dinarjev! Ampak smemo li verjeti našim ministrom, tla so povedali natančno vsoto ?! Zadružništvo. Enotno konsanmo društvo rudarjev za Slovenijo? V nedeljo, dne 22. januarja se snidejo zastopniki vseh konsumuih društev rudniškega revirja trboveljskega v »Delavskem domu« v Trbovljah na posvetovanje o spojitvi vseh konsumnih zadrug v revirju v eno samo konsumno društvo s primerno samoupravo za posamezne kraje. Želimo tem posvetovanjem čim najboljšega uspeha, ker v slogi je moč in napredek. Lep zgled delavske zavednosti. Iz Severne Amerike iz Wcsterporta je vložil sodr. L. K. v hranilni oddelek konsum-nega društva za Slovenijo vsoto 20.000 kron. Zraven nam je poslal pismo, ki nam dokazuje, kako se naši amerikanski so-urugi zavedajo pomena naše zadružne organizacije. V težkem položaju, v kojem se" danes nahajajo, so vendar v stanu, spremljati preko oceana s svojimi simpatijami naše delo. In mi? UTRINKI. Ustvarjati nov rod in novo mišljenje, to pomeni veliko nalogo in s trnjem posuto pot, na koji bodo mogli vztrajati le tisti, ki so .žrtev zmožni in v kojili srcu gori velika ljubezen do idej, ki jih dolbe v človeške misli usoda. ' Dvanajst ribičev je premagalo cc-sarski Rim. Ne z zlatom ih legijami, ampak s silo vere in požrtvovalnostjo ljubezni. Kaj je toraj pred vsem potrebno? V veselem ustvarjanju, pa tudi v vztrajnosti, imošfevanju težavnih okoliščin, potrpljenju in blagohotni kritiki so kali velike bodočnosti. Skupno prestani boji združujejo naj-jačje srca in misli. Po svetu. — Razporoka starega, od Boga potrjenega zakona. »Prager Tagblatt« poroča: Kot začetek akcije za ločitev cerkve od države pripravljajo v češkoslovaškem naučnem ministrstvu zakon, po katerem ustanovijo samostojno cerkyeno občino. Kot vzgled bodo služile judovske verske občine. — Anatole France je opozoril tiger-sko Francijo. Glasovi« francoski pisatelj-socialist Anatole France je opozoril Francijo na mogočno Anglijo, ki sc je morala umakniti mali Irski. France jc dejal: »Ljubim Francijo, toda ljubim tudi Evropo. In to Evropo ^ideen usoda rimskega cgsarstva, če ne bo Francija pazila na svoje korake napram Nemčiji. — Angleške žene za svetovni mir. V Londonu je bilo velikansko zborovanje ženskih organizacij, ki so zastopale nad štiri milijone članic. Z zborovanja so poslale zvezi ameriških žen v Washingtou poslanico, v kateri izjavljajo, da ne sme biti nikdar več take vojne kakor jc bila zadnja. — Ameriške novice. Tako velikanskega prepada med kapitalizmom in delavstvom, kakor je v Zedinjenih državah ameriških, ni menda v nobeni drugi državi »zmagovalcev«.. Na eni strani dobro pitani, v razkošju in preobilici plavajoči ameriški kanitalizem, na drugi _strani^ pa ! otroci nezaposlenih revnih staršev iščejo ' po smetiščih, za katera se niti psi ne j zmenijo, skorjice plesnivega kruha. Iz J •Amerike smo prejeli dva kratka dopisa, toda ta oovesta več kot debele knjige. nam piše: »Kako se godi nam rudaiient tukaj v deželi, kjer se cedi med in mleko,' ki je najbogatejša država na svetu! Če Vam povem, da sem od 1920. leta do danes 1. decembra 1921. delal samo 96 dni, mi skoraj ne morete verjeti. Toda to je čista resnica! Rudarji v državi Kansas se nahajamo že 63 dni v protestni stavki, ker so zaprli naše voditelje. Kajti v državi Kansas imamo takozvani industri-alni zakon, ki krati delavcem pravico do stavke. Toda naši voditelji, vedoč, da sc krši delavcem pravica, Id je zajamčena v ustavi Zedinjenih držav, se niso ozirali na zakon, katerega je sprejela postavo-daja države Kansas. Ko jc premogarsku družba prelomila pogodbo, katero je sama podpisala, so naši voditelji, ne oziraje se na zakon, proglasili stavko. Zato so bili aretirani in obsojeni na 6 mesecev zapora. Rudarji pa so, v zavesti, da imajo njihovi voditelji prav, kot en mož stopili v protestno stavko za izpustitev voditeljev.« — Sodrug iz države Ohio nam pa piše: »Tovarne in pretnogokopi počivajo, na milijone delavcev je brez dela, otroci revnih staršev si iščejo po smetiščih skorjice kruha. Poginja in davki so vedno večji, kar jc posledica vojne. Kapitalisti zmanjšujejo mezde, radi česar so stavke na dnevnem redu...« In neki ljudje si upajo vpiti, kakšne so razmere v Rusiji, katere so pravzaprav povzročili »zmagovalci«! — Velika bitka ameriških železničarjev pred durmi. Železniške družbe, ki delujejo severno od Ohia in vzhodno od Mississipija, so zadnji petek naznanile, da zahtevajo znižanje mezde od 10—30 odstotkov za svoje uslužbence na vlakih, progah in v železniških delavnicah. Prizadetih jc okrog 750.000 delavcev. Listnica uredništva. Sodr. N. Žlemberger, Glencoe Ohio: Prejeli smo, kar Vie nam poslali 4. decembra 1921. Vaše pozdrave sporočimo. Pišite nam večkrat, da bomo vedeli, ka-! ko se Vam godi, ki vas je nemila usoda i tirala v daljno tujino. Kapitalistični mo-loh nas tare tukaj ravnotako kakor proletarce po drugih deželah, toda sedaj smo mu postavili po robu svojo zedinjeno moč in mlade sile in marsikaj se bo izboljšalo. Pozdravljeni! Izdajatelj: Zvonimir Bevnot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: Franco Svciek. Evo jih: Sodrug rudar iz države Kansas Tisk UCitcljske tiskarne v Ljubljani. Neraztržljivi kavčukovi podpeiniki za čevlje. t.nm Ninn»rWw> m v • • priporoča Tovarna Barva vsakovrstno - -.........blago. Kefiiično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. SvetloSika Podružnica: šelenburgovaul.3. ovratnike, zapestnice in srajce. PedruSnSce: im vok, | Maribor Novomesto Kočevje spei. 1WM Ml Slrtjžt in teles,: ,_____ Uubliana, Sodna ulica 7. | Pohištvo Spalne in Jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klubove garniture ter* kuhinjske oprave po nizki ceni iiita te Llijn. Mm Gosposvetska cesta št. 13.