3
Politični pregled.
Položaj. — Parlamentarni stroj stoji popolnoma. Parlament se je razšel, vlada ga je zaključila, da odstrani dosedanje predsedstvo in Ealkenhavnov zakon, ter je začela vladati in reševati najvažneje stvari na podlagi §. 14, na podlagi §. za silo. Tako so objavljene važne cesarske naredbe za podeljevanje podpor iz državnih sredstev onim krajem, ki trpe bedo vsled letošnjih elementarnih katastrof, naredbe, s katerimi se podalšuje nagodba za jedno leto, naredba s katero se podaljša kvota 70 : 30, kar pomeni za Cislitvansko izgubo več sto miljonov gld. in še razne druge naredbe. Takov je torej 30Jetni jubilej naše avstrijske ustave! Dne 31. decembra 1867 se je proglasila ta ustava, a ravnokar praznujemo nje tridesetletnico s tem. da se vlada brez parlamenta, pomočjo §. §. za silo, da je faktično zistirana ustava, da vlada absolutizem.
Papeževa 6o-letnica. — Dne 31. dec. 1897. je mi-nolo 60 let, od kar je bil sv. Oče Lev XIII. posvečen v mašnika. O tem povodu je bila na novega leta dan velika slavnost v Eimu in je sploh ves krščanski svet praznoval to redko slavnost. Nekako čndno pretresa Človeka misel ob tem slavju voditelja katoliške cerkve! Že v dobi navadnega duhovnika je nekaj svetotajnega, ako je doživel 50-letnico svojega maševanja. Koliko pa jih je, ki bi doživeli celo 60-letnico! A najvišji glavar katoliške cerkve je doživel ta visoki trenotek! Ako se pomisli, kake naloge se stavijo baš v denašnjih dneh na glavarja rimsko katoliške cerkve, naloge, s katerimi so zdrušeni mnogobrojni duševni viharji onega, na katerem sloni vsa odgovornost za čast in veljavo te cerkve, tedaj se mora smatrati zares je veliko nebeško milost, da je Lev XIII. dosegel to visoko človeške dobo, oziroma 60-letni dan svojega maševanja Lev XIII. je še danes jeden najjasnejših duhov, kolikor jih je bilo na zlatem stolu cerkvene vlada rimske. On je takorekoč vir evropskemu miru, kajti njegov močni duh je, ki odganja vojne furije od bivališča evropskega človeštva, in baš radi tega moramo vsi skupno vzklikati k Nebu, da nam še dolgo ohrani ta sveti dragega vir miru v prid človeškega rodu na zemlji. Slava Levu XIII.!
Shod političnega in gospodarskega društva za Notranjsko, kateri se je vršil v Postojni dne 26. decembra je sprejel naslednje resolucije: I. Shod odobrava združenje slovenskih hrvatskih in maloruskih poslancev v državnem zboru na Dunaju v „ Slovansko kršansko-narodno zvezo" ter solidarno postopanje le te s združeno desnico. II. Shod izraža svoje ogorčenje na nečuvenem in skrajno surovem postopanju zjedin-jene levice, ki je z brutalno silo onemogočila v državnem zboru vsako plodonosno delovanje, čestita predsedništvu poslanske zbornice k odločnemu in možatemu postopanju napram zdivjani obstrukciji, — in izraža svojo radost na solidarnem postopanju zjedinjene desnice, trdno   pričakujoč, da ostane ista
združena še v prihodnje v svrho izvršitve popolne jednakoprav-nosti vseh avstrijskih narodov. III. Shod pričakuje od naših poslancev, da bodo z vso dostojno eneržijo in brez mehke popustljivosti vladi ali združenim strankam nasproti zahtevali od vlade nemudno sistematično izvedbo narodnih in gospodarskih pravic za slovenski narod na podlagi vseslovenskega shoda dne 14. septembra 1897 v Ljubljani. IV. Shod spoznava, da je oziroma na politične razmere v državi in deželi želeti, da se narodna in katoliško-narodna stranka v deželnem zboru Kranjskem na podlagi popolne jednakopravnosti in s potrebnimi garancijami proti poljubnemu druženju jedne ali druge stranke s tretjo, dogovorita o sporazumnem postopanji v deželnem zboru. — Shod pričakuje z gotovostjo, da se bode od strani obeh strank lojalno in odkritosrčno delovalo na spora-zumljenje posameznih stanov in slojev na Kranjskem in uva-zevala v javnem življenju umožnost in delavnost in ne le strankarska korist. V. Shod pričakuje posebej še od notranjskih poslancev, da se bodo glede na slabe gospodarske razmere osobito kmetskega prebivalstva na Notranjskem pri vsaki priliki potezali za potrebna sredstva, s katerimi bi se sedanje žalostne razmere zboljšale.
Deželni zbor štajerski. — Takoj v otvoritveni seji 3ež. zbora štajerskega dne 28. t. m., se je je pokazalo, da ne pojde vse gladko, kajti tudi ondi velja načelo gospodujoČih: Doli s Slovani! Nemški nacijonalec Walz se je pritoževal, da se deželni zbor ni sklical že prej in je očital vladi, da krati parlamentarne uredbe in svoboščine. Ta poslanec je rekel, da boio Nemci govorili tako glasno, da se bode slišala vsaka beseda do najvišega mesta in da povedo, kako razburjen je nemški narod in ogorčen iadi vednega kršenja nemških pravic. Menil je, da mora priti do burnih razprav v zbornici in je rekel, da votira proračunski provizorij samo, ker se zanaša na deželni odbor, da bo isti z naj skrajnimi sredstvi branil nemške pravice. No, kaše se, da hoče postati štajerska deželna zbornica mala kopija dunajskega parlamenta v tem nesrečnem letu. Slovenci v dež. zboru štajerskem naj bodo le pripravljeni, da bodo vračali nemškim „Wolfom" „klin s klinom".
Gališki dež. zbor hoče sestaviti spomenico ter jo poslati cesarju. Spomenica bo naglašala potrebo, da se razširi deželna avtonomija, da se utrdijo v državi načela jednakopravnosti, ter da se neha ljuti narodnostni boj, ki zavira obravnavo in rešitev socijalnega vprašanja. V to svrho je bil izvoljen odsek 32 članov, mej katerimi je tudi pet Malorusov. Načelnik je pl. Dunajewski, namestnika pa maloruski škof Czechowicz in David pl Abrahamowicz; poročovalec bo grof Dzieduszvcki.
Nemški poslanci češkega deželnega zbora še doslej ne vedo, kakšno stališče naj zavzemo napram bodočemu zasedanju. Dočim hočejo Schonererjanci, da se Nemci deželno-zborskih sej ne udeleže, agitirajo naprednjaki za udeležbo Načelnik kluba nemških naprednih dež. poslancev, dr. Schlesinger hoče sklicati v Litomefice vse nemške dež. poslance na posvetovanje.
Malorusi. — Strankarski shod maloruskih radikalcev v Przemvslu je sprejel resolucijo, s katero zahteva, naj vlada državni zbor razpusti ter razpiše takoj nove volitve. Politično društvo „Nada Narodna", ki je imelo v Lvovu svoj občni zbor, pa je naglašalo, da treba delovati predvsem na to, da se Galicija razdeli v maloruski in poljski upravni del. Klub maloruskih deželnozborskih poslancev se je konstitutiral tako, ga je deželnega maršala namestnik škof Czechowicz predsednik, Zajaczkowski in Banvinski podpredsednika, Wachnianin pa tajnik. Malorusi se torej politično krepko gibljejo.
Rusija. — Povodom konsekracije novih katoliških škofov v Eusiji bilo je zbranih v Petrogradu več katoliških škofov, ki so doposlali carju udanostno adreso. Škofje zatrjajo carja v svojem in vseh ruskih katolikov imenu   o   nepremični
4
zvestobi in udanosti in se zahvaljujejo vladarju za njega skrb v prilog potrebam prebivalstva rimsko katoliškega. Adresa izreka najtopleja voščila za zdravje carjevo in srečo njegovega vladanja. Car je sporočil škofom svojo zahvalo za ta Čin udanosti.
Rumunska. — Rurnuni v kraljevini rumunski se vedno brigajo za usodo svojih zatiranih bratov na Sedmograškem. Podpirajo jih moralno in gmotno „Kulturna liga**, kateri načelnik je vseux,ilišČni profesor Vladescu, ima že velike zasluge v tem oziru Sedaj, ko hočejo Madjari izbrisati rumunska krajevna imena, so se dvignili tudi Rumuni v Bukureštu ter priredili veliko demonstracijo proti Madjarom. Več tisoč ljudij se je udeležilo meetinga, potem pa šlo pred kraljevo palačo, za-htevaje pomoč va krvne brate. Vojaštvo je demostrante raz-gnalo, a narod se je zbral pred kipom Biteazuja pred akademijo, kjer je neki vseučiliščnik poživljal narod, naj vztrajno podpira težnje lige, dokler se ne ustanovi celotno rumunsko kraljestvo, ki se bo razprostiralo od Tise do ustja Dunava. Razburjeni narod je gromko vpil: „Pereat Madjarija!" — kar je pač Čudno odmevalo v Budimpešti, kjer sta se še nedavno bratila ogerski in rumunski kralj.
Italija. — Novo ministerstvo, katero je sestavil Rudini s pomočjo znanega Zanardelija, je že pokazalo, da je duhovščini posebno sovražno. Novo ministerstvo je izdalo ukaz na vse okrajne načelnike, naj skrbno nadzorujejo tiste duhovnike, kateri se poganjajo za obnovitev papeževe posvetne vlade, in naj proti vsacemu, katerega zasasaČijo pri taki agitaciji, postopajo z vso brezobzirnostjo.
v
Španska. — Tudi novemu ministerstvu se ni posrečilo narediti mir na Kubi. Ustaši so ponudeno jim tesno avtonomijo odklonili in nadaljujejo boj, Zjedinjene države pa iščejo vzrokov, da bi se vmešale v to borbo Španska že oma-guje, zdaj da so še jeli še doma gibati Karlisti in se pripravljati na vstanek. Vse kaže, da nastane na Španskem velika katastrofa.
Kreta. — Krečanski guverner ne bo niti polkovnik Schaffer, niti črnogorski vojvoda Petrovič Njeguš. Sedaj hočejo nekateri, da postane guverner grški princ Jurij. Ta kandidatura da je že naprej nemožna radi Turčije, torej bo treba še dalje izkati.
Turčija. V Makedoniji vre zopet. Glasom poročil iz Bolgarija so zagrešili Turki v štirih mestih in 30 vaseh v Makedoniji nasilja tamošnjim bolgarskim podanikom. Vsled tega se je zasnoval v Bolgariji odbor, ki je v svojem oglasu pozval bolgarski narod na boj proti Turčiji. Turki se izgovarjajo, da so izvršili omenjena nasilja radi tega, ker so Bolgari baje umorili jednega bega in jedno turško devojko, ter da so našli pri Bolgarih mnogo orožja in spisov, poživljajočih na upor.