Gospodarske stvari. Lembaški panji ali koši. VI. Stojak (Stiinder) je po koncu postavljen ležak, ki ima dva, tii ali ae več oddelkov ali etaž vloženih s satovniki. Stojak se da Bamo od zadnje strani odpreti, kder ima dverce. Prednja atena in postranske stene so 0.040 Mm. debele, pod in pokrov je iz 0.025 Mm. debelih desek, ravno tako dverci, ki bo ob 6traneb za O.OOo Mm. zarezane, da ee lepo prilegajo. Stojak je od znotraj visok 0.425 Mm., širok 0.236 Mm., in globok 0. 410 Mm.; od zunaj je po zgoinji dobelosti sten viaok 0.475 Mm., airok 0.316 Mra. in dolg ali globok 0.475 Mm. Od znotraj ima dva oddelka: zgornji oddelek je za male, spodnji pa za veče satovnike; v vsakem oddelku ima 10 satovnikov postora. Najpopiej se napolni spodnji oddelek in potem, 5e je treba, se epustijo čebele v zgornjega, ker se nad satovniki ležeče deakice odstranijo. V spodrjjem oddelku je pri podu 0.010 Mm. prazen piostor pod satovuiki, kteri visijo na postranakib stenab v zarezah dd), ki so 0.010 Mm. globoke in 0.014 Mm. visoke; nad temi zarezami ste pribiti dve letvici ali lašti 0.007 Mm. debeli in široki, ter po potrebi dolgi, kamor se položijo deskice pnmerao dolge in 0.007 Mm. debele, 0.025 Mm. pa široke, a kterimi se satovniki zakrijejo; te deskice se odstranijo, kedar je treba zgornjo etažo obljuditi, karaor se obesijo mali satovniki, ki vise v zarezab bb), ktere so 0.010 Mm. globoke in 0.017 Mm. visoke. Kakor pri ležakib se tudi tukaj satovniki zakrijejo na zadnji strani z okeacem, skoz ktero je moči čebele gledati in opazovati. To okence pa ne sme viši biti, kakor je satovuik, da ni na poti, in da se v zarezo lepo obesi; tudi pretesno ne sme biti, da se da ročno odpirati, kedar je tieba. Za zgornji oddelek mora biti drugo primemo visoko in airoko okence ali deska, da se zamore vse lepo zakriti in zadelati, pa tudi po potrebi razsiriti ali zmanjšati. Zreio je na sredi prve strani 0.010 Mm. visoko in 0.060 Mm. široko za izletanje 8ebel prevideno s zatvornico kakor pri ležaku. Korau je te mere stojak premajben, zamore si večega dati napraviti, da ga za eno etažo zviša, ali za nektere satovaike razširi. Za naše kraje tukaj je mali dovolj visok, ker je še ta redkokrat napolnjen. Za pitanje čebel se pri ležaku in stojaku dve pokrivalni deskici vzdignete in toliko nazaj položite, da je luknja od zadaj pod pokrivalom zakrita; zdaj se položijo na satovnike leseneS&oritca ali kopanjke s stidjo, in od zadaje straai se z drugimi primerno dolgimi deakicami panj zakrije, da čebele nazaj ne morejo; kedar je vae povžito, se piazna posoda odserani in panj z deskicarui spet zakiije. Kar tukaj popisane obriae satovnika, stroja in panjev zadeva, je vse bolj obsirno in prostrano prituerjeno, da 8e opravilo pii čebelab ne overa, ako je mizar ktere dele za kaki Mm. veče ali menjše naredil. Res najbolj sitno je, če niao vsi eatovniki in vsi panji enake mere, ker je delo pri čebelab težavno, ter se ne da lebko ravnati, kakor bi bilo treba; zato je glavno ravnilo in pravilo to: za vse panje enake satovnike, kar se po gori popisanem stroju za izdelovanje satovnikov lehko doseSi da — in potem je veselo biti čebelar. Satovnik in ntroj za izdelovanje satovnikov, kakor tudi panji tukaj narisani in popisani so zato ,,lembaški" irneuovaui, ker se tukaj po tej meri in tej sostavi delajo in rabijo, ter so kakor najročnejši spoznaui. Izdeluje pa jih po primerni ceni g. Janez Žižek, mizar v Lembabu. H. Smreka, koristno drevo. Vsak dan vidimo po železnici les v tuje kraje odvažati; treba tedaj skrbeti, da nam ga ne bo zmanjkalo, in pred vaem, da spodrejamo gozde, ki nam največ dobička obetajo. Bor je res dobro drevo, ker hitro raste in veje dobro služijo za grobanje vinogradov; alj borov lea" je le samo za kurjavo, za drugo porabo ne služi. Memo bora je smreka več vredna, ker v pripravni zemlji naglo raste, daje lesu za stavbe in za marsiktero drugo rabo, ako je le bila dobro oskrbljena in subib vej o piavem času otrebljena. Kdor boče smiekov lea za rabo imeti, naj skrbi pred vsem za to, da se v deblo -Petrovib klinov", toje: subib vej in grč ne vraste. Smreka namreč posebno mlada rada košato raste, nastavlja od spodaj obilno poatianskib vej, ktere se sčasonia posušijo, pa vendar ne odpadejo, temu. se v deblo vraatejo in delajo grčast les, ki ni kaj prida, ker grče rade iz desek, ko so se posušile, izpadejo, in tako nastanejo lnknje. Kdor hoče tedaj lep les za deske in diugo rabo imeti, mora poatranske veje mladih smrek pridno trebiti, to je: dve tretjini dieveane dolgosti mora gladko pri deblu odžagovati, da se rana lebko zaceli. Tudi velikim drevesom je dobio nepotrebne veje do dve tretjini drevesne visokosti odstraniti, da deblo lepo gladko postane; viae se pa drevo ne sme klestiti, sicer bi mu to akodovalo in ga v rasti zaviralo. — Pa ne samo z ozirom na les, ampak tudi glede 8 t e 1 j e je dobro črn les marljivo zasajati. Kadar nastopi sneg in zima, preden je še listje z drevja odpadlo, kakor lanake jeseni, pnde goapodar v največjo zadrego, ako mu stelje menjka. Če pa ima črnega lesu in ga skoz leto dobro apoga, bo imel za zimo dovolj stelje, ki daje tudi najboljši gnoj. V največi sili se da iz smrekovja tudi pri globokem suegu stelje dobiti. Gospodarske skušnje. Žveplo dober pomoček zoper krompirjevo bolezen. Ziezan krompir za seme se neposreduo pred sajeDJem z žveplovo moko dobro potroei in potem eadi. Pozneje, ko mlade kiompirjeve zeli že skozi zemljo poženejo, se tudi te z žveplom tako potroaijo, kakor je to pii rinski trti v navadi. Na Tirolskein so neki 8 tem dober vspeh dosegli. Orehovo listje živini strup. Dostikrat se nabajajo orehova drevesa na pašnikib. Zgodilo se je, da je troje goved, ki so na paši pod orebom listje, ki je bilo že črno, pleaujivo in mazljivo, s travo vred povžila, v 24 urab poginila. Našli so, da so se z orebovim listjem ostrupila. Toraj pozor! Porezovanje korenin sadunosnim drevesom rodovitnost povišuje. To se pa takole naredi: Odgiebe se okoli debla prst, da se korenine pokažejo in potem tiste, ki niso zdrave, piecej močno prikrajšajo. Jama se z dobro gnojno prstjo zasuje, močno zalije in rodovitnost drevesa je povišana. Tudi prikraj.anje zdravih korenin ne škoduje, ker se stare korenine tako silijo nove tanke sesavne koreninice pognati. To delo se moia pa kratko prej storiti nego začne sok v drevo stopati, tedaj zarano spomladi, ko Be zemlja raztali, ali pa jeseni m. septembra. Pridjati dobre gnojne prsti je že samo ob sebi koristno, boljše je še pa, ob enem tudi korenine prirezati in drevesu tudi še vrh nekoliko pristriči. Kako trsovje rezati? Navadno se pri nas reže z vinjeki. Paziti je na to, da se odreže tako, da ostane zgornje ok6 za odrezo od zadi. Če nastopi deževno vremo, se deževne kapljice odcejajo po odrezi navzdol, kjeročesani, in tako se biani zadi skrito oko zmizljave, ki spomladi po deževju rada naatopi. D. Stojak s satovnikom vložen. i 1 i- a t .... .... J 1 '¦C e -i] d Merilo 0.010 Mm. — 0.050 Mm.