Leto XLVI - št. 22 - CENA 50 SIT Kranj, petek, 19. marca 1993 Skoraj polovico bruto družbenega proizvoda za državni proračun Malo za knjige, še manj pa za puške Z Jurijevo karikaturo v sredinem Delu, ko obrambni minister Janša ponuja kulturnemu ministru Pelhanu topnjačo za uprizoritev kakšne gledališke predstave, ne bo nič. Pelhan bo moral oklestiti kulturo, Janša pa letos ne bo dobil topnjač. Ljubljana, 18. marca - Premier dr. Drnovšek in finančni minister Gaspari sta očitno ministrskim kolegom na ponedeljkovi večerni seji vlade jasno povedala, da bo v letošnjem proračunu samo toliko denarja in nič več in da bodo kakršnakoli prizadevanja in pritiski na povečanje proračunskih sredstev za-jnan. Nezadovoljni niso samo kulturniki, ki so v sredo protestirali v Cankarjevem domu, ampak je v sredo pred časnikarji javno pokazal svoje nezadovoljivo tudi obrambni minister Janez Jan-*a z besedami, da se mu letos obeta realno za 14 odstotkov manj denarja kot ,ani in da bo šlo za obrambo le 1,6 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar Je najmanjši odstotek za obrambo v Poračunih evropskih držav. Ministrovo ne prevzema nobene odgovorno-st,> ker ne bomo izpopolnili sistema 2račne, morske in protioklepne obram- be, ampak bodo odgovorni tisti, ki bodo proračun sprejeli. Letošnji predlagani proračun glede na zmožnosti gospodarstva in državljanov ni majhen. Proračun naj bi imel za 291 milijard tolarjev obveznosti, kar predstavlja kar 48,9 odstotka bruto družbenega proizvoda. Lanska kompletna javna poraba je pobrala dober odstotek manj. S skoraj 50 odstotki smo pri vrhu evropske lestvice proračunske obremenitve bruto družbenega proizvoda. Neposredno naj bi v proračunu zbrali 270 milijard tolarjev, za 21 milijard pa naj bi se zadolžili, za tretjino doma, za dve tretjini pa na tujem. Proračunski primanjkljaj, torej 21 milijard, znaša 2 odstotka bruto družbenega proizvoda. Položaj nam otežuje še podatek, ki je tokrat pricurljal v javnost, da državni dolg ni tako majhen in da znaša 4,3 milijarde ameriških dolar- jev ali kar 36 odstotkov letošnjega ocenjenega družbenega proizvoda. V letošnjem proračunu imajo absolutno prednost sanacija bank in podjetij v povezavi s takojšnjo privatizacijo ter zaščita standarda državljanov. Za druge pa je dostop do proračunskih jasli priprt. Takšen je osnutek proračuna. Sedaj gre v državni zbor, ki naj bi ga sprejemal šele aprila in ne marca, kot je bilo predvideno in bi bilo normalno. V poslanskih klopeh lahko pričakujemo novo prerekanje. Ne toliko med ministri, ki so si že povedali svoje na vladnih sejah, ampak predvsem med strankami. Denarja je toliko kolikor ga pač je, Drnovšek pa utegne odgovarjati z besedami, ki jih je te dni že uporabil: če kdo poskrbi za dodaten denar, potem lahko proračun takoj povečamo. • J. Koš-njek dvojni sklad prodal prvih pet podjetij LTH-jevo livarno kupilo avstrijsko podjetje UJ> kupec je za livarno odštel 4,3 milijone mark in postal večinski lastnik. f-iubi Jana, 18. marca - Sklad za razvoj je prodal prvih pet pod-kof-rned ni'm' Je 7 Gorenjskega LTH-orodjarna in livarna iz r,nJc Loke, v teku pa je prodaja desetih podjetij, med njimi ^a Ikosa. lJe 0n t CVo orodjarno in livarno je kupilo avstrijsko podje-Ser2ern Gmbh- ki Je hčerska fi rma nemške firme Perl Mo-Sakcijo entWerke, sklad za razvoj je praktično le izpeljal tran-' SaJ so se s tujim kupcem dogovarjali prej le sami. Kupnina je znašala 4,3 milijona mark in kupec jo je že poravnal v gotovini in tako postal 51-odstotni lastnik. Z dodatnim vložkom v opremo bo še letos svoj lastninski delež povečal na 67 odstotkov, s pogodbo pa se je zavezal, da bo v prihodnjih treh letih v posodobitev tehnologije vložil še 9,2 milijona mark. Tehnoloških presežkov delavcev ni bilo, kupec pa se je obvezal, da bo v prihodnjih dveh letih ohranil število zaposlenih, seveda razen naravnega odliva, (več na 9. strani) # M. V. Sr weca v nesreči pod Krvavcem Šolarji na prevrnjeni prikolici j>fy n^ l8- marca V torek dopoldne se je med vožnjo proti Tihi dolini prevrnila traktorska prikolica, ki 'Judi vm'm '»peljala na led. Dogodek ne bi zbudil pozornosti, če ne bi na prikolici sedelo več kot trideset n>l »šolarjev in vzgojiteljev i/. OS Antona C.lobočnika v Postojni. Na srečo se ni v nezgodi nihče huje ra-' Prav lahko pa bi bile posledice veliko bolj tragične. lu F|0°!nskl u&nci so bivali v penzio-Pod Krrjana SlatnarJa nad Ambrožem naravj !avccm. kamor so prišli v šolo v ravai n tnikov si" Tone jih je name-rnoč im,lWti v Tiho dolino, kjer je šc blizu SSu V strmini M gorski cesti je pr P°Cltniškega doma Merkurja ga drseti „ctl1 ,ed. zato je traktor začel breg Pre J: Pr'kolica se je po trku v Potnil;^™'1'1 po strmini, na srečo pa ",S(; pod njo. *°n dovoljuje le izjemne prevoze do petih pomočnikov pri razkladanju tovora. Tega voznik ni upošteval, saj je bilo na prikolici več kot 30 oseb; za 23 udeležencev nesreče se je prevračanje končalo samo z buškami, vodjo šole, enega od vaditeljev smučanja in enega učenca so odpeljali v ljubljanski klinični center, dvema učencema so nudili prvo pomoč v kranjskem zdravstvenem domu, enemu pa v cerkljanskem. Ker poškodbe niso bile hude, so se lahko še isti popoldan vrnili na kmetijo. Za nesrečo pod Krvavcem so policisti zvedeli dokaj pozno, zato so si kraj nezgode ogledali skupaj z dežurnim preiskovalnim sodnikom in namestnico javnega tožilca iz Kranja šele proti večeru. Po informacijah iz kranjskega tožilstva so proti vozniku traktorja in voditeljici šole v naravi že prejeli ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja za povzročitev splošne nevarnosti. • S. S. Ponedeljek, 22.3.1993 Dan Merkurja v GLOBUSU 10% POPUST za vse blago Bencinski servis še letos <škofja loka, 18. marca - Po znanem zaprtju "centralne" škofjeloške bencinske črpalke na Kidričevi cesti pri križišču / odcepom v Poljansko dolino se mnogim škof |t loi anuni postavlja vprašanje, kdaj bo to mesto dobilo ustreznejši tovrstni objekt. Sa zadnji seji občinskega i/vršnega sveta je predsednik Vincencij Demšar obvestil člane, da potekajo "vroča" pogajanja o nakupu zemljišč na predvideni lokaciji pred mostom če/ Susuo (gledano iz škofjeloške smeri) in da po informacijah, ki jih ima, vse kaže, da bo zemljišče uspelo kupiti podjetje OMV (torej ne Pelrol). Sklenjena je že načelna pogodba, dosežena cena zemljišča in participacija na marži pa so skrivnost. Cf bo nakup kmalu uresničen, pravi predsednik škofjeloške vlade, se i/gtadnja lahko začne sorazmerno hitro, kar pomeni, da bi jeseni /e imeli nove črpalke. • V/ Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko so žebljem glave še ročno "počoftali' Hokejisti polnijo dvorano in gole Slovenski športni "čudež" Medtem ko se naša Planica pripravlja na zaključek letošnje skakalne sezone, saj prihodnji konec tedna na Gorenjsko prihaja svetovna skakalna elita, pa srca ljubiteljev športa te dni utripajo za naše hokejiste. SI - lo - ve - ni - ja ! vpijejo v en glas tako navijači Jesenic kot Olimpije, hokejisti pa pridno polnijo gole nasprotnikov in dvorano." "Naši hokejisti so polfinalisti! Pomagali jim bomo, da bodo z našo podporo postali tudi prvaki skupine C in se uvrstili na kvalifikacije za olimpijske igre!" so najpogostejše besede številnih ljubiteljev hokeja po vsej Sloveniji, ki skoraj ne morejo iz blejske in ljubljanske ledene dvorane ali izpred televizijskih zaslonov. Malokdo lahko razume hokejski čudež, ki te dni "drži pokonci" več tisoč Slovencev, malokdo je verjel, da bo sicer ne preveč kvalitetno prvenstvo skupine C tako odmevalo med ljubitelji tega pri nas kot kaže najbolj popularnega športa.... In čeprav na koncu naša reprezentanca ne bo dosegla želenega cilja (ali bo igrala za prvo ali tretje mesto, bo jasno že danes zvečer), bo hokej pri nas ostal med prvimi športi... vsaj dokler ga ne bo nadomestila Planica. In ni težko verjeti, da, glede na tradicijo in uspehe naših skakalcev, povsem enakopravno. • V. Stanovnik Klavnica v Tržiču ponovno dela Izdelovanje hrane za mesojede Tržič, 17. marca - Podjetje Mercator - Meso - Izdelki iz Škofje Loke je v tržiški klavnici začelo izdelovati hrano za mesojede domače živali. Dva delavca sta od začetka tedna na razpolago tudi za zako-le živine v sili in klanje govedi, konj in svinj po naročilu. Ob povečanih potrebah bo najbrž ob koncu leta v tržiški klavnici zaposlenih pet delavcev. Po končani posodobitvi klavnice v Skofji Loki so klavniški obrat v Tržiču zaprli. Občinsko vodstvo se je s predstavniki podjetja Mercator - Meso - Izdelki dogovorilo, da bodo klav-niške naprave obnovili. Adaptacija je stekla konec lanskega leta, po ureditvi pa so pripeljali tudi nekaj strojev. Odločili so se namreč za izdelavo hrane za mesojede, ki poskusno poteka od sredine februarja. Od 15. marca je klavnica v Tržiču pripravljena tudi za za-kole živali v sili in uslužnostne zakole. Tako bodo lahko kmetje iz okolice, zasebni mesarji in drugi interesenti naročili zakol govedi, konjev in prašičev, kar naj bi postopno zmanjšalo "črne" zakole. Kot je med drugim seznanil tržiški izvršni svet Tomaž Slibar iz loške klavnice, naj bi Mercator pozneje dopolnil program dela v Tržiču še s sortiranjem naravnih črev za potrebe podjetja in domači trg. Za domačine je gotovo pomembno, da sedanji programi ne povzročajo hrupa in onesnaževanja v okolju. Zaenkrat delo opravljata dva delavca, ob povečanju potreb po hrani za mesojede in po zakolu živali pa bi se v Tržič vrnili še trije delavci. Ker klavnica ne potrebuje več nekdanjih hlevov in prostorov uprave, jih namerava oddati za dejavnosti, ki ne bi motile živilske proizvodnje. • Stoja n Saje SLOVENIJA IN SVET Vsa pota so vodila na Hrvaško Pretekli dnevi so bili v znamenju intenzivnih slovensko-hrvaških pogovorov o reševanju nerazrešenih in spornih vprašanj, od meje do sociale in kriminala. V sredo je bil na Hrvaškem zunanji minister Lojze Peterle. Obiskal je Karlovac, kjer vlada pravo vojno stanje, nato pa se je v Zagrebu sestal z namestnikom hrvaškega zunanjega ministra, ker je minister zbolel. Peterle je dejal, da so bili pogovori zelo odkriti in da bodo v desetih dneh znani predlogi za rešitve odprtih vprašanj. Sledilo naj bi medvladno srečanje in nato zadnji fazi: sprejem ustreznih sporazumov na obeh vladah in ratifikacija sporazumov v parlamentu. Državni sekretar v notranjem ministrstvu, zadolžen za varnost, Bogo Brvar se je s sodelavci na Otočcu srečal s predstavniki hrvaškega notranjega ministrstva. Aprila naj bi državi podpisali posebej sporazum o skupnem boju zoper kriminal in o vračanju oseb. Tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar se je na Otočcu pogovarjala s hrvaškim resornim ministrom Josipom Jurasom o sklenitvi meddržavne konvencije o socialnem zavarovanju, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter drugih oblikah varstva. Državi pripravljata sporazum o uresničevanju pravic vojnih veteranov in žrtev vojne ter urejanju grobišč. Konec aprila bi bila konvencija lahko že nared. Hrvati predlagajo tudi sklenite^ posebnega sporazuma o tistih delavcih, ki hodijo vsak dan v službo v sosednjo državo. Vroče pred Rimom Pred nadaljevanjem pogovorov med Italijo in Slovenijo 25. marca v Rimu (Slovenija je nasledila 49 sporazumov in pogodb, ki sta jih sklenili Italija in bivša Jugoslavija) se je Lojze Peterle srečal s predstavniki občin, ki mejijo z Italijo, vodja naših pogajalcev Ignac Golob pa s predstavniki Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji. V naši soseščini v Italiji, predvsem pa v Trstu, se dviguje temperatura pred pogovori. Tržaški desničarji od italijanskega zunanjega ministra Colomba zahtevajo, naj prekine pogajanja in trdijo, da hoče Slovenija s privatizacijo uničiti premoženje Italijanov, ki so iz Jugoslavije pobegnili v Italijo, in da je bila dosedanja odškodnina le simbolična. Najbolj odmevno pa je bilo zagrebško srečanje slovenskih in hrvaških strokovnjakov za določitev državne meje, ki sta jih vodila dr. Borut Bohte in Vladimir Ibler. 536 kilometrov dolgo mejo so strokovnjaki razdelili na I I sektorjev. Obravnavajo vsakega posebej. Kot so povedali po sestanku, je problematika v petih sektorjih že rešena. Očitno bosta najtrši oreh Trdinov vrh, kot pravimo mi, ali Sveta Gera, kot pravijo Hrvati, in Piranski zaliv. Trdinov vrh tokrat ni bil na dnevnem redu, o Piranskem zalivu pa je bila razprava začeta. Hrvati želijo potegniti mejo po sredini Piranskega zaliva z nesprejemljivih točk na celini, Slovenija pa vztraja na celovitosti zaliva kot je bilo doslej. Hrvati pa so postregli z ugotovitvijo, da je Trdinov vrh hrvaški in da je bilo tako že dogovorjeno med vrhovi slovenske in hrvaške države. Janez Janša je ob tej novici dejal, da za to prvič sliši. • J. Košnjek Konfederacija sindikatov 90 Zahteva: ukinitev zakona o plačah Brnik, 16. marca - Na Brniku se je sestal svet Konfederacije sindikatov 90 Slovenije in razpravljal o novonastalem položaju po sprejetju zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač. Spregovorili so tudi o ukrepih, katerih cilj je odpraviti omenjeni zakon in v polni meri odpravilo sistem kolektivnih pogodb. Že ob napovedi sprejetja tega zakona se je Konfederacija 90 opredelila tudi do splošne stavke, vendar bo dokončna odločitev sprejeta šele po širši obravnavi v naslednjih desetih dneh. Večina članov konfederacije pa ocenjuje, da sta razpoloženje in presoja članstva na strani stavke. V primeru odločitve za napoved splošne stavke se bo konfederacija usklajevala z drugimi sindikati. V času priprav na morebitno splošno stavko so se v svetu Konfederacije 90 dogovorili tudi o drugih sredstvih: o razpisu referenduma na podlagi 90. člen« Ustave RS in ustavnem sporu, o takojšnjem nadaljevanju pogajanj za sklenitev splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in negospodarstvo, o pogovorih o socialnem Matu, ki jih napoveduje vlada in ki se jih bo konfederacija udeležila pod določenimi pogoji, med katerimi je eden poglavitnih ukinitev zakona o plačah. • D. ž. Kmetje in upokojenci v vladnem uradu Drnovšek je lahko le obljubil Ljubljana, 19. marca - Premier dr. Janez Drnovšek, minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun in minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr Jože Osterc so delegaciji Zadružne zveze Slovenije. Slovenske ljudske stranke in kmečkega gibanji pri Slovenskih krščanskih demokratih obljubili razumevanje /a reševanje problemov kmetijstva Do 25. marca, ko naj bi vlada sprejela "paket" kmetijskih ukrepov, bodo kmetje tvorno sodelovali z vlado in s svojimi stališči seznanili predsednike parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin, pripravljajo pa tudi pogovor s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije. Upokojenci pa so na torkovem protestnem shodu v LJubljani (dan prej je bil v Mariboru) posredovali protestno izjavo predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku in predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, ki je tudi sprejel delegacijo upokojencev Obljubil je, da bo takoj, ko bo mogoče ukinjeno omejevanje rasti pokojnin. Zamrznitev pa je bila nujna zaradi ohranitve gospodarske rasti • J. K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA V sredo je zasedal državni svet V V Dr. Bučar užalil državne svetnike Državni svet je sprejel protestno izjavo zoper sodbo poslanca državnega zbora in bivšega predsednika slovenske skupščine dr. Franceta Bučarja, da državni svet krši ustavo in si prilašča oblast. Ljubljana, 17. marca - Nad 20 državnih svetnikov je javno izrazilo svoje ogorčenje nad besedami dr. Bučarja v časniku Republika 17. marca. Svet je sprejel protestno izjavo, v kateri je zavrnil Bučarjeve očitke in ocenil, da uresničuje le svoje ustavne pravice in dolžnosti in da je ocena dr. Bučarja žaljiva, nestrokovna in tendeciozna. Državni svet, ki je v sredo obravnaval zadeve, ki bodo konec meseca na dnevnem redu državnega zbora, je terjal čimprejšnji sprejem zakona o varuhu človekovih pravic in zakona o ustavnem sodišču. Po oceni svetnikov je varovanje človekovih in državljanskih pravic v sedanjih razmerah hudo ogroženo, ustreznih lastnih zakonov še nimamo, morali pa jih bomo imeti, saj bomo 14. maja sprejeli v Svet Evrope. Obdržali naj bi tudi sedanje družbene pravobranilce samoupravljanja. vendar bi jim kazalo dati drugo vlogo. Državni svet je na predlog dr. Ljuba Bavcona in dr. Leva Krefta sprejel Memorandum Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Svet končuje svoje delo, nadomestil pa naj bi ga varuh človekovih pravic oziroma ombudsman, kot je predvideno v 159. členu ustave. Ko bo sprejet zakon o ustavnem sodišču in bo ta organ delal v popolni sestavi, bomo lahko na osnovi ustave uvedli tudi instrument ustavne pritožbe. Državni svet je soglašal s predlogom za izdajo zakona o visokem šolstvu. Z njim naj bi dali Univerzi mesto in vlogo, kakršno ima v Evropi. Zakon daje Univerzi strokovno svobodo in tudi svobodo notranje organiziranosti, pa tudi možnost integracije obeh slovenskih univerz ob obdržanju določene samostojnosti posameznih fakultet. Zakon je treba po mne- Vlada naj sodeluje s svetniki Državni svetniki so dolgo razpravljali o organizaciji svoje strokovne službe, v kateri naj bi bilo 6 ali 9 ljudi, prav tako pa niso zadovoljni s pojasnilom predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika, da bo zbor v primeru odložnega veta sveta samo ponovno glasoval, ne pa tudi razpravljal. Državni svet tudi terja spremembo zakona o vladi. Vlada naj ima do sveta enak odnos do do državnega zbora. nju svetnikov čimprej sprejeti, saj velja sedaj še preživeli za-kon o usmerjenem izobraževanju. Zakon o gozdovih prihaja P° skoraj dveh letih spet v parlament. Svetniki so bili za sprejem zakona. Se vedno ni dovolj iasen odnos med zasebnim >n javnim, skrb za vzdrževanje gozdnih cest (v slovenskih goZ' dovih jih je 11.500 kilometrov) in sankcije za tiste, ki onesnažujejo gozdove. Svetniki so menili, da je javna funkcija *e vedno premalo poudarjena- Državni svet je sprejel zakon • trgovini in zakon o varstvu konkurence. Svetniki predlagaj0-da bi bila trgovina v odmaknje' nih krajih lahko popoldanska obrt. Tako rešitev predvideva tudi zakon o gostinski dejavnost'- . , • J. Košnje* Vlada sprejela resolucijo o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Ob političnih tudi vojaške povezave Zasnova nacionalne varnosti bo predložena državnemu zboru in po sprejemu bodo do konca leta sprejeti ustrezni zakon* osnovo za urejevanje obrambnega področja pa daje tudi ustava. Ljubljana, 17. marca -Obrambni minister Janez Janša je na sredini predstavitvi resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti, ki jo je v ponedeljek zvečer sprejela vlada in je rezultat dela obrambnega, notranjega in pravosodnega ministrstva, dejal, da je z njo konec tako imenovane usmeritve Slovenije k oboroženi nevtralnosti. Ce se bo Slovenija vključevala v mednarodne oziroma evropske gospodarske in politične povezave, bo prevzela tudi pravice in odgovornosti, ki jih take povezave terjajo na obrambnem področju. To še toliko bolj, ker zainteresirana za vzpostavitev učinkovitega sistema kolektivne varnosti v svoji soseščini, Evropi in svetu. Resolucija omenja kar nekaj možnih virov ogrožanja Slovenije. Ti so vojna in neurejeni od Slovo teritorialne obrambe V zasnovi je uporabljen izraz Slovenska vojska. Janez Ja0^ je povedal, da se bo z novo zakonodajo sedanja Teritoria' obramba preimenovala v Slovensko vojsko. Sestavljajo K predvsem enote kopenske vojske, v njeni sestavi pa s° "JL, manjše letalske in mornariške enote. Te enote že imamo, dar brez letal in bojnih plovil, je dejal minister Janša. tega še ne bo. Za to ne bo odgovorno obrambno ministrs • ampak tisti, ki bo proračun sprejel. Bistveni zahtevki °^ra.r0. nega ministrstva niso upoštevani, nanašali pa so se na kon lo in obrambo zračnega prostora, na obrambo morja, na ze in protioklepno oborožitev. Obrambni minister Janez Janša nosi na območju bivše Jugoslavije, poskusi "popravljanja ne- Prošnja Združenim narodom Ministrstvi za obrambo in zunanje zadeve sta skupno oblikovali zahtevo varnostnemu svetu OZN, da za Slovenijo prekliče embargo za uvoz orožja in opreme. Obrambno ministrstvo je takšno pobudo dalo že prejšnji vladi, pa ni bilo odziva. Pri tem ne gre samo za nakup orožja, za katerega tako ali tako ni denarja, ampak padejo pod embargo tudi druge naprave, ki nimajo samo vojaškega pomena. Predvsem pa naj bi nas preklic ločil od držav bivše Jugoslavije, ki so še v vojni. pravičnih in nezgodovinskih meji" ter zaostrovanje kriznih žarišč v Evropi, predvsem na njenem vzhodu, neposredni ali posredni nasilni posegi za spremembo ustavne ureditve (obveščevalno delovanje, povzročanje izrednih stanj, zloraba slovenskega ozemlja z.a teroristično dejavnost, množično prehajanje državne meje in razne oblike sodobne kriminalitete. Posebej je omenjeno področje ogrožanja življenjskega okolja in naloge vojaškega in civilnega dela obrambnega sistema, ki morata delovati usklajeno,ter va0dgo-nega sistema, za kar so^žbe vorni policija in druge jn-notranjih zadev, varnosu^. formativna služba in P.ra7aSn0-ni ter nadzorni organi- ^ va opredeljuje tudi sisi' ščite in reševanja. Z preteklih let, ko je J^jst*« obrambo odgovorno PT. A„0yOf' države, prevzema sedaj f Bo-nost vlada, pri kateri bo vljen svet na nacionalno s predsednikom vlade na # j. Koš«** bilo i* STROKOVNO HITRO PRIJAZNO STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCj Jutri v dvorcu Zemono Jelinčič sklical kongres Ljubljana, 15. marca - Za jutri, 20. marca, ob 10.30 je predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič sklical v dvorcu Zemono pri Ajdovščini 3. kongres Slovenske nacionalne stranke. Na kongresu bodo o preteklem delu poročali Zmago Jelinčič, Jure Jesenko, Jožef Kopše, Andrej Lenarčič in predstavniki območnih odborov, nato pa bodo razpravljali o programu stranke, izdajanju strankinega glasila, donatorstvu za sloveti.ki kulturni spomenik Olimlje, spominskem kovancu ob 400. obletnici zmage nad Turki, podelili pa bodo tudi častni znak stranke. • J. K. Zeleni Slovenije so šli na dvoje Nova zelena stranka registrirana Ljubljana, 16. marca - Napovedi, da bodo šli Zeleni S'^jJJvanj' dvoje, se je uresničila. Zagovorniki ideje, da področje |jtika Zelenih Slovenije ni samo ekologija, ampak tudi sociaia,^|c(1j -in gospodarstvo, so ustanovili novo stranko z imenom {e^stet-ekološko socialna stranka. Stranka je že vpisana v sodn koVnei* Predsednik stranke je dr. Peter Tancig, predsednik strt Boijjar sveta dr. Dušan Plut, predsednik sveta stranke pa & v de Voljč. V tej stranki je vseh pet poslancev Zelenih Slovci žavnem zboru • J.K. DMaaovttelj la liiajatrii časopisno p.H)|el|»(.ORt NJSKI (.1 AS KRANJ _ Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Skupščina občine Škofja Loka uspešno zasedala Poslanski mandati se bodo obnovili ^kofjeloška občinska skupščina bo poslej delovala kot enodomna. Med prvimi sprejeli občinski proračun za košnje leto. zbo ko^8' 18. marca - Na ponedeljkovem zasedanju vseh treh rov občinske skupščine so sorazmerno gladko sprejeli občinski EJk1" 28 'eto 1993, kar pomeni, da so bila usklajevanja v 4 me-0j. '"Priprave tega pomembnega dokumenta uspešna. S spremembo Si ° 0 or£an>zaciji in delu občinske skupščine pa so med prvimi v kot>en'j' uredili delo skupščine tako, da bodo vsi trije zbori delali 01 en parlamentarni dom. j ^eprav bi delo zborov škofje- ». Ke Občinske slriini^inp lahkn - občinske skupščine lahko steh med uspešnejše - če pod tem razumemo razmeroma malo zapletov s sklepčnostjo, pa tudi z "?*nJ težav z usklajevanjem med U?°ri - je očitno prav v tej skup-!.Clni hitro dozorelo spoznanje, p je trodomno delo. kljub prete-fn° skuDnim zasedanjem oz. se-—«ivjv, preveč obremenjujo-jj? ^j pri ugotavljanju sklepčno- jarn k pnim zasedanjem oz. je z°orov, preveč obremenji 5n? E" u8otavlJanju sklepč.._ var r,n venomer obstaja ne-n°st, da se v katerem od njih sovan' nesklePčn°st. pa tudi gla-T>ud P° zborib Je časovno za-jett1 n° Jasno je. da se je z razvo-žajjr Ve^s,rankarske demokracije ^ed'^'3 raz''čnost interesov *za ^""ajevnimi skupnostmi in gat i n,m delom" in da se dele-kat rav'najo, ne glede na zbor, v stra p01 sodelujejo, predvsem po "arskih dogovorih. Logična Sedit;i d0rn °8, da skupščina deluje eno-tudj P° formalni plati pa je Pred|c-".,akega razvoJa Je ,oreJ va ^toit ugotoviti, da je ustavo VC f>redP'sova'a trodomno via v Ve^ kot 'el° dm nevelja-so |. *e našteto je bilo razlog, da ske |L elegati škofjeloške občin-*uPŠčine zelo enotno odloči- li za spremembo organizacije svojega dela in edina dilema je še bila. ali naj bi navzočnost le ugotavljali po "nekdanjih" zborih. Pri tem sta vztrajala izvršni svet (predsednik Vincencij Demšar je na očitek, da si je nekajkrat premislil, pojasnil, da morajo ločiti, kdaj zastopa stališča vlade in kdaj osebno mnenje) ter SDP, vendar za tako stališče niso našli pravih oz. prepričljivih utemeljitev. Med drugimi posledicami te odločitve pa je morda najzanimivejša ta, da bodo delegati zbora združenega dela, ki so zaradi prezaposlitve, upokojitve ali celo izgube dela izgubili svoj poslanski mandat (torej niso mogli več zastopati sredine, v kateri so bili izvoljeni), tega ponovno dobili nazaj. Pri sprejemanju proračuna je bilo tokrat malo pripomb: slišali smo opozorila iz vrst kulturnikov (problematika sredstev galerije na Mestnem trgu, za katero bo potrebno po vrnitvi prvotnemu lastniku v denacionalizacijskem postopku plačevati najemnino; nujnost zagotovitve denarja za delo Muzejskega društva in izda- JSovo enoumje? Poslanka SDP mag. Mirjam Jan Blažič je med delegatskimi po budami in vprašanji zahtevala odgovor na to, zakaj se ni izvršn\ svet pri imenovanju predstavnikov ustanovitelja in lokalne samou prave v svet šole v Železnikih posvetoval s prizadeto krajevna^ skupnostjo ter s tem okrnil možnosti vpliva zainteresiranih prebi valcev. V utemeljitvi je bilo še rečeno, da občinska vlada ne upo števa potrebne večstrankarske zastopanosti, da so bili nekateri do sedanji kadrovski postopki nedemokratični, kar vse da vodi v novd\ enoumje. janje Loških razgledov) ter šolnikov, ki se bojijo, da bo denarja za materialne stroške občutno premalo. Vsekakor je posebnost sprejemanja tega občiskega proračuna bila ta, da je bil pripravljen pred sprejemom državnega proračuna, to pa pomeni nevarnost, da se njegova višina, ki ga določa država na republiški ravni, še lahko spremeni. Zato so pri potrditvi sprejeli tudi sklep, da se v primeru spremembe dovoljena proračunske porabe za več kot 5 odstotkov, pripravi in predloži občinskim zborom v sprejem rebalans proračuna. Med informacijami, ki so jih občinski poslanci prejeli, omenimo dve: Komunalno podjetje Škofja Loka jih je obvestilo o poteku plinifikacije v Škofji Loki, v kateri ugotavljajo, da je plinovod zgrajen do Grenca in pripravljena lokacijska dokumentacija za izgradnjo podaljška do Podlubni-ka in Mlekarne z vsemi potrebnimi odcepi oz. priključki do večjih porabnikov in kotlovnic. Pripravljajo se projekti za prilagoditev kotlovnic na novo gorivo (stanovanjski bloki, hotel, šolski center Poden), priključili pa naj bi se tudi večji porabniki (in osumljeni onesnaževalci), kot je LTH OL v Vincarjih. Gradnja naj bi potekale v letošnjem in prihodnjem letu. vse pa je seveda odvisno od uspeha pri zbiranju sredstev. Drugo vedno bolj pereče vprašanje, ki je zaslužilo posebno informacijo, pa je problematika odlagališča odpadkov, saj deponiji v Dragi (na meji z občino Ljubljana Šiška) v tem letu poteče uporabno dovoljenje. Delegati so bili obveščeni, da je bil za izbiro nove lokacije že objavljen razpis in izbran ponudnik, prav tako pa pričakujejo prijave na razpis za poskusno ločeno zbiranje odpadkov. • S. Zargi S SeJe škofjeloške vlade Ministrstvo za obrambo je nepopustljivo Skorja . •4 obr 18. marca - V torek je izvršni svet občine škofja Lo-|tiernDn*Vn*val dogovor ° uskladitvi interesov glede bodoče na-8ajanj °st* vojaških objektov v občini in pri tem ugotovil, da so po-redn 1 "^popustljivimi predstavniki ministrstva za obrambo iz-je ponujeni dogovor za občino komaj sprejem-fcHlpisV n° *° se' ,u<'' ^ot 'zraz dobre volje, odločili, da dogovor pa si, da bodo v pogajanjih o konkretnih objek-!Ju RU(i nlm ''olj uspešni. Informacijo o radioaktivnosti v oko j*mijjv0 * "rana Žirovski vrh za leto 1991 so ocenili kot nespre-POtao in nepopolno. ji), pa bo možen nakup. Zato se lahko že sedaj začne (ministrstvo za obrambo dovoljuje) izdelovati prostorsko urbanistična dokumentacija za dolgoročno rabo teh objektov in zemljišč. Naj k temu dodamo, da se je škofjeloška občinska vlada pri obravnavi problematike rekonstrukcije Kidričeve ceste, kjer se postavlja kot pogoj tudi druga lokacija za Postajo policije (nova ureditev kri- kladitv;?e naslov dogovora o us-vawCttlb"o«[CSOV glcdC btxloie * občin; 1 v°Jaskih objektov %oVor kofJa Loka pove, gre za rabiobieLnamcmbn°sti in uporni JM OV nckdanjc JLA v tej k, si ^"[»nistrstvo za obrambo, nem zakonu te ob-"gotavlja. da bo Jcktc Y Us ob ■asti. I.šče >c Potrebe obdržalo stre-«-aJ'*Je f",8rr0b ,cr del nekdanje hCe eMaSmtl)- kl *a h^ 1C|J°. kom . ,na us,reznejŠo lo-Pa-sja ravan (a ak|°n.lnik- V,,nc uporabc> ,cr žišč bi okrnila že zelo skromne prostorske možnosti za delo teh organov) že načelno odločila, da naj bi se Policija preselila v enega od objektov nekdanje vojašnice, to pa pomeni, da naj bi se ti objekti dolgoročno namenili za javno rabo. Nad prejetim poročilom o nadzoru radioaktivnosti v okolju RU2V za leto 1991 v izvršnem svetu niso bili navdušeni: poročilo je mnogo prepozno (predlagatelji se izgovarjajo, da zaradi enoletnega neobratovanja raziskovalnega jedrskega reaktorja v Podgorici ni bilo mogoče opraviti vseh meritev), preskopo in osvetljuje le del vplivov rudnika na okolje. Najpomembnejša ugotovitev poročila je, da se radioaktivno sevanje zaradi prenehanja obratovanja rudnika ni nič zmanjšalo - za zmanjšanje sevanja bo potrebna temeljita sanacija odlagališča jalovine, da pa je izpostavljenost ljudi odvisna od starosti (otroci prejmejo večje doze) in tega, koliko časa se posameznik zadržuje v bližini rudnika. Ugotovljene količine od 0,28 do 0.49 milisiverta na leto so globoko pod mednarodno priporočljivo mejno vrednostjo (1 mSv/ leto), še naprej pa ostaja najnevarnejši način tovrstnega osnes-naževanja radon s svojimi krat-koživimi potomci. V razpravi so (zaradi možnih primerjav) zahtevali celotni eleboral o opravljenih meritvah, pravočasna poročila pa naj v prihodnje zajamejo tudi kemijska onesnaženja, ki jih povzroča nekdanji RU2V. • S. Zargi Galerija naj bo prodajna Škofja Loka, 18. marca - Na torkovi seji škofjeloške občinske vlade je bilo obravnavano tudi vprašanje galerije na Mestnem trgu 37, ki bo po skorajšnjem zaključku denacionalizacijskega postopka za ta objekt dobila novega (starega) lastnika. V pogovorih z Emilom Šifrerjem, ki bo te prostore dobil v last, je bilo dogovorjeno, da še vsaj pet let v teh lepih obokanih pritličnih prostorih galerija ostane. S prehodom v zasebno last pa bo zanje potrebno seveda plačevati najemnino. Združenje umetnikov Škofje Loke, ki galerijo upravlja, v njej prireja razstave domačih in tujih avtorjev (za to delo je pri združenju oblikovan poseben galerijski svet) se je na izvršni svet obrnilo z vprašanjem, ali bo občina nove stroške za najemnino iz proračuna povrnila, saj dosedanja sredstva, ki jih iz tega vira pridobivajo, namenjajo za finančno podporo mladim ustvarjalcem (vsako leto podelijo tako imenovano Groharjevo štipendijo), priznanja najuspešnejšim slovenskim avtorjem (Groharjeva nagrada), izdajajo pa tudi razne publikacije. Da ta dejavnost pomeni poživitev kulturnega dogajanja in turistične ponudbe, ni nobenega dvoma. Občinski izvršni svet je bil, zlasti če vemo, da se Škofja Loka v najnovejšem prospektu predstavlja kot "galerija v naravi", pri obravnavi tega vprašanja presenetljivo "precej trd": ni nujno, da galerija ostane v teh prostorih, je bilo ugotovljeno, saj so možnosti tudi v obnovljeni Žigonovi hiši. Še več, smo slišali, izvršnega sveta praviloma ne bi smelo zanimati, kje bo galerija. Postavke za Združenje umetnikov v pravkar sprejetem občinskem proračunu ni možno povečevati, pač pa je naloga združenja, da v okvirih razpoložljivih sredstev zagotovi tudi denar za novo najemnino. Če to ni mogoče, so menili v občinski vladi, naj se, kot je bilo že večkrat predlagano, galerija spremeni v prodajno, in iz dela tako ustvarjenega dohodka krije tudi stroške. Čas je že, je bilo še rečeno, da se konča promocija umetniških del na družbene stroške, prodaja pa izvaja na domovih umetnikov, pri čemer je vprašanje, ali se davčne obveznosti tudi vedno poravnavajo. • Š. Ž. Prenova najemnih prostorov občine Tržič, 17. marca • Poslovni prostori v lasti občine Tržič v mestnem jedru, ki so bili že nekaj časa zaprti, ne bodo več dolgo prazni. Sedaj prenavljajo dva lokala na Trgu svobode, prostor na Koroški 2 pa so tudi oddali novemu najemniku. Prostor, ki ga je do lani zasedala slaščičarna kranjskih živil, bo še naprej služil podobnemu namenu. V atriju občinske stavbe namreč zasebnik iz Kranja ureja mlečno restavracijo in mestno kavarno. V nekdanji planinski pisarni na Trgu svobode bo predstavništvo firme Ford, kjer bo moč kupovati avte in rezervne dele te znamke, obenem pa bo Janez Mrak sprejemal naročila servisnih storitev v svoji delavnici v Zvirčah. Prostor na Koroški 2, kjer je bila nekaj časa prodajalna naravne hrane, je najela firma Pegrin iz Tržiča za prodajo zelenjave, sadja in sladkarij; tega lokala ne bo potrebno obnavljati, ampak le namestiti potrebno opremo. V tržiški občini načrtujejo nekatere zamenjave tudi v drugih prostorih v lasti občine. Zaenkrat je prva na vidiku selitev Športne zveze in Zveze kulturnih organizacij v nekdanje prostore davčne uprave. V stavbi na Balosu 4 tudi ne bo več uporabljalo učilnice Avto-moto društvo Tržič, prav tako pa iščejo nove prostore za Občinski odbor Rdečega križa. •S. Saje STROKOVNO HITRO PRIJAZNO Pokličite PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE JZk 064/403-871 S seje kranjske vlade Jckt gS^ISš Z obnovami cerkva se dela tudi nepopravljiva škoda (Stab l"di občinski „ Ttaj ufri,orbrambc "selih. kSnska or„ "apreJ domovala ^d fi'n'/at'Ja Rdečega plVndCk,Ub- Mrcl-ka druž,- febntgJ«« organizacij«, ki so Sn^nje £°mc»-' '« zaščito m N?odni.JI' U Kriškega doma na Kranj, 18. marca - Uresničevanje zamisli, da bo občinski izvršni svet postopoma obravnaval poročila o delu vseh proračunskih porabnikov ter razmere in pogoje, v katerih delajo, je tokrat uvrstila na dnevni red Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ugotovljeno je bilo, da kljub naporom, za čimdoslednejše varstvo spomenikov, še vedno ni dovolj ozaveščenosti za ustreznejši odnos do dediščine, o bogati dokumentaciji na tem področju pa se tudi veliko premalo ve. Uul "bČmskTm i\ organ pristojen *JJ obrambo Po preselitvah »n Pr«nehaniu dela begunskega cen-Ua naj bi imel i/vršni svet pravi-Co oddaje v podnajem (i/vršni V™ ho torej najemnik!) oz pred-*:uPno pravico, najemnina pa bo Q°ioccna v DfcM po predpisih o ^jernu poslovnih prostorov oz ,aV»r> tentlUU v obč Ko bodo PO J.L V •'ni Skofia ^ Po ZV "a Jamska »° n<*danj, Jugoslav, Kot pri vseh podobnih obravnavah poročil s področja dela zavodov družbenih dejavnosti tudi pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju ni mogoče govoriti o ustreznih prostorskih in kadrovskih pogojih za delo, čeprav bi iz slišanega na seji lahko sklepali, da se razmer in možnosti /avcd;i|o /avod |c tudi sicer prešel v financiranje neposredno i/ ministrstva /.i kiiltiuo Republike Slovenije, občina zagotavlja (brezplačno') le proMOl ske pogoje v gradu Kieselstein ter sredstva /a posebci dogovorjene spomenikov,ost vene posege Večkrat izražena kritika na delo tega zavoda na neuresničevanje dogovorjenih pio^i ,mio\ o/ ,ik cij zbledi in tokrat na seji tudi m bila izrečena, verjetno tudi ob dejstvu, da so bila sredstva za delo v letu 1992 nakazana šele v letošnjem januarju. Temeljna dejavnost zavoda za spomeniško varstvo, kot se je tej instituciji do nedavnega (ožje reklo) je dokumentiranje naravne in kulturne dediščine, izdajanje navodil, priporočil in soglasij za posege na zavarovanih površinah in objektih ter strokovni nadzor nad stanjem spomenikov in znamenitosti, posebej zahtevna pa je izdelava spomeniškovarstvenih osnov U pripravo urbanističnih in prostorskih dokumentov P., ročano je bilo, da se arhivi z dokumentacijo o spomenikih ter znamenitostih neprestano bogate, zato nastaja resen prostorski problem, ki bi ga bilo mogoče rešiti z adaptacijo podstrešja gradu, kjer delajo. V razpravi je bila izražena bojazen, da se o zbranih arhivih - nekaj spomenikov je v naravi že uničenih in jih je mogoče videti le tu - veliko premalo ve, zato tudi domačini ne znajo ceniti spomeniške vrednosti, ki jih neposredno obdajajo. Predlagali so, da se najde pot za objavo takega gradiva (npr. v kranjskem zborniku, v časopisu), saj to utegne spremeniti tudi pogostoma neustrezen odnos ljudi do tovrstne dediščine. Poseben problem pa predstavljajo množične adaptacije predvsem sakralnih objektov, kjer se sicer investitorji (ker jih k temu obvezuje zakon) potrudijo na zavod po navodila, vendar o začetku del ne obveščajo in celo večkrat delajo po svoje. Kar nekaj primerov obnove objektov izgrajenih pred 19. stoletjem je pod ometi skrivalo dragocene poslikave in freske, ki so bile z nestrokovnim delom nepopravljivo uničene. Dodatna regresirana krmila za odpravljanje posledic suše Kranjski izvršni svet se je odločil, da denar v višini 6,7 milijona tolarjev, ki so jih dobili iz ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo za odpravljanje posledic lanskoletne suše, namenijo za regresiranje krmil in gnojil. Tako naj bi s temi sredstvi zagotovili 18 kilogramov beljakovinsko močnih krmil (soje) po polovični ceni na glavo živine, ter 25 kilogramov mineralnih gnojil s četrtin-skim popustom za kmete, ki so imeli evidentirano živinorejsko proizvodnjo mleka in mesa. Sezname o upravičencih bodo pripravili v kmetijskih zadrugah. enako velja tudi za nekatera strojna izkopavanja tam, kjer so bili v tleh skriti dragoceni ostanki (investitorji pa na to možnost opozorjeni). Cas bi že bil, so ugotavljali kranjski izvršniki, da bi, zlasti v časih, ko govorimo, da je turizem ena najperspektivnejših panog, brez spoštovanja bogastva iz preteklosti pa bodo možnosti osiromašene, z vzgojo in prepričevanjem poskušali spremeniti odnos. Po novem zakonu pa naj bi delavci zavoda dobili nekatere pristojnosti inšpektorjev. Bolj kot očitek o jezikovnih napakah v nahitro pretipkanem poročilu (čeprav jc tudi slovenski jezik pomemben del naše dediščine), je verjetno utemeljena kritika, izrečena od enega od razpravljalcev, da delavci zavoda na terenu niso dovolj učinkoviti, zlasti ekspeditivni. • S. 2. Gradnja ceste v Lipniški dolini Ne črna, prej čudna Kamna Gorica, 18. marca - Je zaplet, ni zaplet, in če je, zakaj zaplet, pravzaprav je težko zadeti pravo. Ob investitorju - Republiški upravi za ceste in izvajalcu Cestnemu podjetju Kranj je nenadoma štiričlanska komisija Izvršnega sveta občine Radovljica, ki jo je imenoval pred nedavnim za spremljanje del na odseku od mostu v Kamni Gorici proti šoli, tista, na katero se vsi obračajo in nekako pričakujejo od nje odgovor in nalog, kako naprej. Bilo je že nekaj sestankov in v sredo dopoldne so se sestali na gradbišču nadzorni, kot predstavnik investitorja, predstavnik Republiške uprave za ceste in Cestnega podjetja Kranj. Komisija s predsednikom Janezom Cengletom je ugotovila, da je bil na odseku od mostu v Kamni Gorici do mostu čez Kroparico pri šoli Lipnica pločnik umaknjen iz projekta že pred tremi leti, ker je bilo že takrat ocenjeno, da občina, ki bi ga morala sama financirati, za to nima denarja. Zdaj je za republiški nadzor nenadoma postalo spet aktualno vprašanje pločnika, ki nenazadnje krajanov v Kamni Gorici "ne bi nič motil", vendar zaradi denarja (in glede na časovno izvedbo izgradnje tega odseka) ne postavljajo nobenih zahtev po njem. Takšno bo zdaj še uradno sporočilo na Republiško upravo za ceste. Vendar pa nadzor v imenu revizije pri RUC tudi ugotavlja, da gre na sedanjem gradbišču, kjer vse poteka po prvotnem projektu, tudi za projektno in dokumentacijsko ureditev obeh mostov. Vztrajanje pri pridobitvi gradbenega dovoljenja še za oba mostova, pa pomeni, da bi bilo letos težko vse nared. In kaj zdaj "narediti" s pripravljalnim gradbiščem, ki je v precej manjšem obsegu (zaradi denarja), čeprav tudi prvotni projekt ni vključeval obeh mostov? Mnenje predstavnika RUC je bilo, da se po uradnem sporočilu komisije oziroma občine Radovljica, da pločnik ni predviden, z deli nadaljuje in odsek uredi do asfalta. Nejasnost za ureditev (makadam ali asfalt) je ta trenutek republiški proračun, ki ga še ni. Kakorkoli že, razpletlo naj bi se v sredo prihodnji teden v Ljubljani, ko bodo komisija, predstavniki RUC, stroke, ponovno sedli skupaj. Vsekakor pogovor ne bo potekal o "črni gradnji". Za zaplet, ki bi mu ga morda lahko opredelili kot čudna gradnja, je razlaga, tako so vsaj nekateri že nekaj časa prepričani, - DENAR. • A. Žalar Gorjanski godbeniki v Španiji Gorje, 18. marca - Dvaintrideset članov Godbe na pihala Gorje je v sredo odpotovalo v Španijo v mesto Castelone de la Plana, kamor jih je povabil prireditelj festivala, ko je lani videl njihov nastop na festivalu Ville France v Franciji. "Bili smo presenečeni, ko smo že lani med nastopom v Franciji dobili povabilo v Španijo. Potem je sledilo nekaj dopisov in do nedavnega pravzaprav nismo resno načrtovali odhoda v Španijo. Potem pa je pobudo prireditelja, da bi zastopali državo Slovenijo na tem festivalu ob prazniku sv. Magdalene, podprl tudi Izvršni svet občine Radovljica," je pred odhodom povedal predsednik Godbe Matevž Šimnic. Gorjanski godbeniki bodo na festivalu v.poznih večernih oziroma nočnih urah (takšna je organizacija) nastopili po trikrat; v petek, soboto in nedeljo. Čeprav redno vadijo ves čas po dvakrat na teden in so imeli lani kar 76 nastopov in 65 vaj, so se pod vodstvom dirigenta Klemna Repeta za festival v Španiji tokrat še posebej prijel pravljali. Poleg domače slovenske fim ^HflflHPS glasbe se hodu predstavili tudi z mo-■~jmk ^^jHttl dernimi skladbami, s katerimi so zače-■IV jdriM ml ii bogatiti svoj repertoar, odkar jih vo Matevž Šimnic di dirigent Repe. Za godbenike, ki so lani praznovali 85-letnico delovanja Godbe, je sedanji nastop v Španiji, po nastopih v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Češki, Italiji, priznanje za trdo delo in dodatna spodbuda za naprej. • A. Zalar Prometni in transportni nered Radovljica, 18. marca - Na nedavnem občnem zboru Združenja šoferjev in avtomehanikov Bled v Radovljici so v razpravi o delu in organiziranosti združenja kritično spregovorili o prenehanju avto šole v okviru združenja. Razlogi za prenehanje so bili konkurenca, težavne gospodarske razmere na sploh v Sloveniji in neurejena zakonodaja. Veliko je tudi tako imenovanega pravnega nereda na področju prometa in transporta. Poudarili so tudi, da je avtoprevoznike zelo prizadel tudi ukrep vlade o povišanju cestnih taks pri registraciji vozil. Sicer pa je združenje lani imelo precej uspehov na športnem področju. Letos, ko bo Združenje šoferjev in avtomehanikov Bled praznovalo 40-letnico, pa nameravajo vso skrb posvetiti organiziranosti in okrepitvi članstva ter se vključiti v razpravo o novi prometni zakonodaji. Dosedanji upravni odbor je na zboru dobil podporo tudi za naprej, podpredsednik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Franc Rebec pa je podelil posebna priznanja Bogdanu Maliju, Alojzu Pretnarju, Alojzu Janu, Stanetu Rostoharju in Janku Ulčarju. • A. Ž. KRATKE GORENJSKE Očiščevalna akcija in prireditve - Šenčur - Na občnem zboru Turističnega društva Šenčur, ki ima 140 članov, so danes teden (v petek) ocenili, da društvo z nestrankarskim delovanjem dosega lepe rezultate. Lani so obnovili dve znamenji in sicer na Bivju ob cesti Kranj - Brnik in ob cesti Visoko - Šenčur. Pripravili so že deveto razstavo ročnih del, predstavili pa so se tudi na spomladanskem mednarodnem sejmu v Kranju. V tekmovanju Gorenjske turistične zveze pa so lani osvojili tretje mesto. Uspešen je tudi njihov podmladek, ki ga na šoli v Šenčurju vodi Milica Jesenovec. Obširen in pester program so sprejeli za letcjs, ko bodo organizirali med drugim očiščevalno akcijo in se vključevali v prireditve v letu turizma. Za predsed nico društva so izvolili Marinko Mohar. Krajevna skupnost Blejska Dobrava Razgretost predvsem zaradi telefonije Na zboru krajanov KS Blejska Dobrava v ponedeljek, ki ga je sklical iniciativni odbor, se je nazadnje izkaza* lo, da je glavni razlog za razgretost pravzaprav predvsem telefonija. Pobudniki sklica zbora pa ne želijo odstop sveta krajevne skupnosti. Blejska Dobrava, 18. marca - V bodočem Domu krajanov na Blejski Dobravi, ki ga jim kljub samoprispevku še ni uspelo dokončati, se je na zboru krajanov v ponedeljek popoldne zbralo okrog 250 krajanov. Udeležba je bila popolna, saj so prišli tudi predsednik skupščine, predsednica izvršnega sveta, predstavniki strokovne službe, odbora za gradnjo telefonije v občini, predstavnik PTT podjetja Kranj in tudi predstavniki sveta KS s predsednikokm. Dnevni red. ki ga je predložil iniciativni odbor, ki je tudi vodil zbor krajanov, je vključeval poleg telefonije tudi poročilo o samoprispevku oziroma gradnji Doma. zaključni račun in delo organov KS, vendar je vodstvo zbora po končani razpravi o telefoniji in seznanitvi o uresničevanju programa na podlagi samoprispevka ugotovilo nesklepčnost. Sicer pa je številne udeležence očitno najbolj zanimala načrtovana gradnja telefonije in njihov delež, za katerega naj bi se vsak bodoči naročnik obvezal s podpisom pogodbe. Po ugotovitvi predsednice IS, da so v občini na podlagi sporazuma iz leta 1987 zgradili in vključili že 5000 telefonov in da so po pritrditvi predsednika odbora za gradnjo telefonije v občini še tri tako imenovane sive lise (Blejska Dobrava, Gozd Martuljek in Jesenice Plavž ter Cirila Tavčarja), je za več kot 200 interesentov za telefon na Blejski Dobravi bila najbolj aktualna cena oziroma delež, ki ga mora vsak na podlagi pogodbe plačati v enem do 12 obrokih. Razlaga, da je bil postopek povsod v občini do zdaj enak (brez zborov krajanov) udeležencev ni pomiril, dokler ni bilo razjasnjeno, da ne gre zgolj za tri dni. marveč bodo postopek podpisovanja ponovili proti koncu meseca. Res pa je, da s podpisi ne gre odlašati in zavlačevati, saj bo čez 14 dni podpisovanje že tudi za Gozd Martuljek. Sicer pa so prizadevanja in program občine oziroma izvršnega sveta, da bi bila letos vključena vsaj Blejska Dobrava in Gozd Martuljek; in če bodo zmogli (denar) še Jesenice. Ko so krajani dobili še pojasnilo, da je cena priključka oziroma lastnega deleža že od julija lani za priključek po vsej Gorenjski 124.599 tolarjev, pa je ostalo odprto le še vprašanje, ali imata občina (izvršni svet) zagotovljenih 13,5 milijona in PTT podjetje Kranj 2.565 milijona tolarjev. Odgovor, da so sredstva v programu oziroma osnutku proračuna, oboje pa še ni dokončno verifici- Prešibka udarna moč Da potrebujejo novo vozilo, so se na nedavnem zboru strinjali tudi gostje iz občine, Občinske gasilske zveze in Gasilske zveze Slovenije. Člani pa so za predsednika društva ponovno izvolili Pavla Sajo- Primskovo, 18. marca - Vsi so vedno za nas, ko nas potrebujejo, pa vendar pogosto kaže, da prostovoljna gasilska društva ne vodimo pravi ljudje, je na nedavnem občnem zboru gasilskega društva Kranj Primskovo poudaril predsednik društva Pavel Sajovic. Dogajanja kažejo, da ni ugledno biti član gasilskega društva, saj na primer pri bazenu, hokeju, tenisu, nogometu... nenehno poudarjano pomanjkanje denarja očitno ni tolikšen problem. "Tudi gasilci nismo sami sebi namen in zato odnos oblasti do naših pobud prav gotovo ni na mestu." dOb nenehnem usposabljanju, izpopolnjevanju, uresničevanju obveznega celoletnega programa, preventivni dejavnosti in različnih akcijah v Gasilskem društvu Kranj Primskovo, ki ima več kot 350 članov, že nekaj časa ugotavljajo, da za učinkovi- to posredovanje in reševanje potrebujejo kombinirano vozijo z avtocisterno za 4 do 6 tisoč litrov vode. Uresničitve tega načrta so se lotili skupaj s kra jevnimi skupnostmi na območju, kjer delujejo (Kranj Center, Struževo, Vodovodni stolp, Huje, Bratov Smuk) in zaprosi li za pomoč oziroma denar Ob činsko gasilsko zvezo, občino oziroma izvršni svet. Gasilsko zvezo Slovenije. Fdina, ki jim je ponudila "roko", je bila Zavarovalnica Triglav, Območna enota Kranj, vendar zgolj z njeno pripravljenostjo načrta niso uspeli uresničiti. Zato, čeprav jih tolikšno nerazumevanje ob najrazličnejših akcijah in prostovoljnih aktivnostih potrlo, ne mislijo odnehati. Slaba začetna udarna moč pri reševanjih je tako šibka točka, da bodo s to akcijo za vozilo nadaljevali. • A. Zalar Dom krajanov z različno ponudbo Šenčur, 18. marca - Jutri, 19. marca, ob 18. uri bodo v Domu krajanov v Šenčurju odprli preurejeni spodnji del, v katerem bo poslej osem različnih lokalov. Predsednik sveta KS Šenčur Frtuit Kern je povedal, da so se v vodstvu KS odločili za takšno ureditev oziroma rešitev, ker iz občinskega proračuna za vzdrževanjae Doma krajanov ne dobijo dovolj denarja. Tako si bodo skušali pomagati z oddajo lokalov za različne dejavnosti (frizerski salon, otroška trgovina, papirnica - fotokopiranje, nogavičarstvo in galanterija, trafika, čevlji...). Sicer pa imajo v krajevni skupnosti le tos v programu nekaj večjih akcij (načrte za letos bomo še pred stavili), pri katerih pa bodo prav tako sodelovali krajani z delom in denarnimi prispevki • A. Z. rano. ni prepričal, dokler ni pomislekov presekala ugotovitev, da pogodba o lastnem deležu naročnika obvezuje tako investitorja kot izvajalca, da (po domače povedano, kakor vesta in znata) zagotovita denar. Morda je v nadaljevanju kdo pričakoval, da z denarjem od samoprispevka in z gradnjo doma ni vse v najboljšem redu. Zadevo pa je razjasnil v imenu gradbenega odbora Anton Arh, ki je razložil, da je bila s samoprispevkom pokrita komaj slaba tretjina vseh že opravljenih del, še kar precej prostovoljnega dela in sredstev pa bo treba, da bodo program oziroma projekt o ureditvi doma uresničili. O tem pa se bodo morali pogovoriti še vsi skupaj v krajevni skupnosti; morda na enem prihodnjih podobnih (tako obiskanih) zborov. Čeprav ta zadeva morda ne bo tako zanimiva in vabljiva za krajane, kot je ta trenutek telefonija, bi bila Pa vendarle tudi takrat zaželena tako množična udeležba; vsekakor pa ne tako pičla oziroma nikakršna, kot je ugotovil zadnji predsednik skupščine KS Andrej P'' kon. ki je hkrati zanikal, da v krajevni skupnosti že pet let n> bilo sklicanega zbora krajanov-Resnica da je, da krajani pač nis° prišli. Čeprav slika po zboru ni M" takšna, kot se je kazala na samem začetku pred dnevi, je bil zbor prav gotovo potreben, predvsem P« "koristno poučen". Škoda p« pl bilo, da zdaj ne bi po treznem Pre* misleku našli skupnega jezika z* delo za naprej. Svet KS namreč kot so poudarili, ni dobil nezaupnice in zato najbrž tudi o odstopu ne bi veljalo razmišjati ozirom« vztrajati pri njem. • A. Žalar Skupna akcija za igrišče Visoko, 18. marca - V ponedeljek se je na Visokem v kranjski ob čini sestal odbor za pripravo koncerta slovenske turneje pfir tve Pesmi ljubezni, ki pa pod sopokroviteljstvom Gorenjsk g. glasa prirejata Meggi Tours in Ananda - Studio Radost, ,z .Jga ček od prireditve pa bo namenjen za ureditev otroškega '£r!*|a za Zadružnim domom na Visokem. Načrte za ureditev je izde Vesna Janškovec, pri urejanju pa bodo sodelovali tudi ^J*jS oziroma starši otrok v vrtcu. Koncert, na katerem bodo nastop popularni pevci in glasbeniki, bo 26. marca ob 20. uri v dvor' na Visokem. Na sestanku so se na pobudo Slavka Nočeva J^ (Krovstvo) tudi odločili, da bodo še pred urejanjem igrišča Domu (nad vrtcem) obnovili streho. • A. Ž. Iztrošene baterije in odpadki Na pobudo Izvršnega sveta občine Kranj se bo prihodrU1 teden po vseh krajevnih skupnostih začela akcija zbiranj^ odvažanja iztrošenih baterij, ki bo potekala vsak dan med in 19. uro. Začela se bo v ponedeljek, 22. marca. Točen razjP^ red objavljamo tudi v današnjem Gorenjskem glasu ■> ^ munala Kranj bo potem poskrbelo za strokovno in OKOJJ , Škodljivo uničenje baterij, ki ne sodijo na odlagališče K ^ nalnih odpadkov (ker gre za posebne oziroma nevarne padke). tnih V ponedeljek pa bo tudi sestanek predstavnikov me ^ krajevnih skupnosti, vključno z Britofom in Kokrico ter p stavniki Komunale, Dinosa in Surovine. 2. aprila od • ^ naprej bosta namreč Dinos in Surovina odvažala !/Pre ^o-novanj na območju mestnih KS in KS Britol ter KoknC* y, sovne oziroma za predelavo še uporabne odpadke. JI f nala pa bo ostale odpadke pobiralo in odvažalo 3. aprl A. Ž. I PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM "Promocije" v letu turizma Čeprav sta današnja posnetka v rubriki Pritožno k^J'8 ' flji'j sim precej različna, imata vendarle precej skupnega. V > je smo se odločili, daje leto 1993 - Leto turizma. Posnetek n ^7$li. iz Preddvora in bi ga lahko komentirali tudi l razlago, -jfl %t ve mineralov nimajo samo v Tržiču, ampak jim na svoj ^fijsk' nekaj časa "konkurirajo" tudi v tem turističnem kraju v .err,d3 občini, za katerega smo svoj čas že zapisali, da je ŽeU* Y^fU i"13' bi bil nekakšna inačica Borovelj na naši strani. V Predi fobo-jo razstavo "mineralov" kar za cesto in še kje na zemlji Posnetek na desni pa smo dobili ^^^S^t0\^ deve Kranj. Naredil pa ga je komunalni redar x jc0 $irc trtnjih urah pred Kinom Center. Nekdo je na - hot-d^j, širučk, kar še najbolj kaže na ^fi&tooVfa pralujemo pO kultur, storilca ozn«> n. istt,nr Je je na nOt-0W, iid"ežL"od'š!ru7k,'k'arše najbolj kaže na pr°ć*l*Lln0 V&l Tudi mi se sprašujemo pO kulturi storilca o, blO promočio jc imel V mislih oziroma katerim ^ ll namenjeni ta "samopostrežna ponudba. w Usoda kranjskih (in še katerih) vrtcev Otrok bo premalo, odpuščali bodo zaposlene Svarila demografov o premajhnem številu rojstev niso bile prazne besede, jadnja leta jih občutijo tudi v (precej izpraznjenih) vrtcih. V kranjskih, Uenimo, bo prihodnje leto 14 oddelkov manj, manj otrok pa pomeni tudi manj vzgojiteljic, varuhinj, kuharic in drugega osebja... ^°jski vrtci, v katerih zdaj varujejo okoli 1650 otrok, niso rjrvič v "Van- Pred štirimi leti je svojo stisko zaradi upada vpisov reševal s Kranjski kžavah. ^^sanacijskim programom, po katerem je zmanjšal zmogljivosti 0 1650 otrok- 280 ^P0- razlo T° Je tudi eden od te< °8ov, da se spremembam i»Sf Pnlagaja. Toda okoliščine ŠolT3 tri *eta tenajo prav to. V vrtčeSJetU lVim 50 mOT3li Za o j zmogljivosti zmanjšati jej ^delkov, v lanskem za 10, z ^an n vPisom Pa Jih ho še 14 °dDiljeva tolikš-!?^PoS|enka n,sta ""ogla, saj il Plačil SUmo Ruzica> zato Jaj G 3lrm.Za po1 leta °stal« t odnos"t,nlllctom »osezaće->mnJ J* lastnico in podnoj nam ,krhati Nuo <'a" ri ?d*8odnv dc,aJ'no razložil e'jsk*„.. n° njihoveca nr- Sni8,,*. .,28ona: Škod ne-, ker ?°dbe ,0H°lj0 ,udi druga plat JavKran " fctnfci stanova-Mi*UsCi^'bila ^gljiva. "N*»o J!* 'c decembra odku- ^°*ati l,*_?v,,nJt> d«.-*o, Vpbj —*~ nameravala S* *Xi kmarc" vsni ™ *> 2 *o u\***** P« Je vsa- > stane vu tJ"U' n"i K««"« iKK,d«koncBfn' dru«^ spet, pS" sti„ v' da bomo 22 isk« H ma,° P»čaka P,J2ST«M« prek Plitev L"?«* J> ^hteva- njeno in lahko z njim počne, kar hoče. Ze prej sem zahteval odpovedni rok, vendar o tem ni hotela slišati, sicer pa tako ali tako nismo naredili pogodbe. Ves Strahinja, a je odvrnila, da stanovanja nima več v lasti. Tudi do novega lastnika me ni hotela peljati, da bi se dogovorila. Hotela je, da zapustimo stanovanje in konec. Klical sem policijo, da bi nas zaščitila, vendar ima v takih primerih očitno zvezane roke. Ker nismo hoteli ven, je prišel lastničin sin s skupino moških iz Podmornice in začel seliti naše stvari v sušilnico. Kaj sem hotel, pomagal sem, sprejel ključ sušilnice in začasno smo se naselili v njej,« nam je podrobno razložil Nuo Camaj. V sušilnici je sicer toplo, a v suhem zraku bolna Kristina težko diha. Tudi stanovalci bloka ne vidijo radi, da je sušilnica zasedena in da nekdo uporablja skupno elektriko. Po vodo in na stranišče pa morajo Camajevi k sosedom v pritličje. A tu bodo, dokler ne dobijo stanovanja. Toda kako: z eno samo plačo (in pet tisočaki socialne pomoči) Camajeva ne bosta nikoli zbrala nekaj tisoč mark predplačila, kar za pod-najem zahtevajo stanodajalci. Socialnih stanovanj na žalost ni, kar nam je potrdila tudi Eva Grašič, direktorica Centra za socialno delo Kranj, ki jo je policija v nedeljo ponoči seznanila s primerom Camaj. V izjemnih primerih sociala lahko le da priporočilo za dodelitev solidarnostnega stanovanja, a takih izjemnih primerov je na leto vsaj ducat, ob pomanjkanju stanovanj pa se lahko rešuje le dva ali tri primere na leto. Obstajajo pa še bolj pereči in dolgotrajni primeri, kot je Ca-majev. Socialna delavka Nuša Okorn pa je dodala, da v hudih stiskah lahko dajo otroka začasno v rejo, starši pa naj ta čas rešujejo stanovanjski problem. Sociala bi lahko tudi posredovala pri Ružičini materi, da bi jih sprejela, dokler se ne znajdejo drugače. Toda Camajevi so vse to odklonili. Socialne države očitno ni več, socialne službe so ob pomanjkanju stanovanj nemočne, lastniki pa na svojem lahko delajo, kar hočejo. Lepo in prav, a človeku se vendarle upira brutalna selitev sredi noči, medtem ko dveletni otrok kaš-l|a in bruha. • D. Z. Zlebir, foto: D. Gazvoda Brezposelnost s curkom, ponovno zaposlovanje po kapljicah Kranj, marca - Propadi velikih tovarn, stečaji in krčenje tehnoloških presežkov so v največji meri krivi dejstva, da imamo med brezposelnimi na Gorenjskem že nad 12 tisoč ljudi. Novih <»živih mrličev«>, ki bi borzo dela ponovno množično zasuli z novimi brezposelnimi, ta čas sicer ni. Na žalost pa ni tudi možnosti za zaposlitev večjega števila delavcev. Ko smo se z direktorjem kranjske enote Zavoda za zaposlovanje mag. Francem Belčičem pred časom pogovarjali o letošnjih pričakovanjih glede brezposelnosti, je povedal, da iz gorenjskih podjetij nekajkrat tedensko prihajajo na zavod napovedi o odvečnih delavcih. S kasnejšo privatizacijo bo tega nedvomno še več. Medtem pa so v osmih gorenjskih podjetjih, ki jih je prevzel Sklad za razvoj, napovedali <»samo«> okoli dvesto odvečnih delavcev, ki naj bi to leto prešli v odprto brezposelnost. V vsej stotniji podjetij, ki se <»zdravijo«> v tako imenovanem Koržetovem skladu, naj bi bilo namreč ob delo okoli 70 tisoč ljudi. Ko gre za brezposelnost, smo vajeni velikih številk. Več kot 12 tisoč jih že išče delo na Gorenjskem. Medtem pa ukrepi aktivne politike zaposlovanja po kapljicah gasijo stisko. Kot nam je dejal mag. BelčiČ, si nihče ne dela več iluzij o zaposlitvi nekaj tisoč ljudi kot nekoč, pač pa računajo na postopno reševanje brezposelnosti po poti samozaposlitve, kar pnnaša rešitev za nekaj deset ljudi. Realno možnost zaposlovanja vidijo denimo v podjetništvu. Na Gorenjskem ob pomoči vseh petih občin letos dokončujejo uvajalne seminarje za podjetništvo, ki so dali nepričakovano dober rezultat. Na Jesenicah se je vabilu odzvalo 84 iskalcev zaposlitve, v Kranju 103 in v Tržiču 42. Uvodni seminarji so sicer osnovni vir, kasneje usmerjajo bodoče podjetnike v bolj specializirane seminarje, ki jih za zavod prireja Gea College. Podjetništvo je sicer tvegana zadeva, kjer mnogi tudi propadejo, toda v novem umevanju stvarnosti tudi delovno mesto ni več zanesljiva in dosmrtna pravica kot svoje dni. . D.Ž. Spet višji življenjski stroški Strokovna služba Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na podlagi statističnih podatkov za februar takole ocenila življenjske stroške: povprečni stroški tričlanske delavske družine so znašali 141.126 tolarjev, Štiričlanske pa 170.373 tolarjev, za minimalne stroške bi prva družina potrebovala 80.188, druga pa 96.403 tolarje, medtem ko oi za nujne mesečne potrebe tričlanski družini zadoščalo 51.022 in štiričlanski 60206 tolarjev. Februarja so se košarice življenjskih potrebščin v primerjavi s prejšnjim mesecem povišale od 1,4 do 1,6 odstotka. Minimalni mesečni košarici sta dražji za 1,58 odstotka. Hrana, denimo, se je podražila za 1,9 odstotka. Od vseh dobrinv košaricah so se februarja pocenila le oblačila, in sicer za 03 odstotka. Pri mesečnih podražitvah sicer ne beležimo več vrtoglavih številk kot pred leti, še vedno pa so zelo visoko ocenjene povprečne m minimalne potrebe (statističnih) slovenskih družin. Kljub nekaj višjim povprečnim slovenskim plačam so naše možnosti še vedno precej pod statistično izračunanimi potrebami. Ah kot je že pred časom dejala Lučka Boehm s strokovne službe ZSSS, s pot rosnimi košaricami je tako, kot bi pod ledom odkopali mamuta, žival, ki že dolgo ne živi več, a je oledenela priča preteklosti. Košarice z izračunanimi potrebami so nastale pred desetimi leti in so bile tedaj odraz naše dejanske potrošnje. Toda po desetletju tudi ta ni več, kar je bila.. D^Žlebir STOLPEC ZA UPOKOJENCE Planinski izlet na Vremščico - Pohodno planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski izlet na Vremščico (1027 m) na Primorskem. Izlet bo v torek, 23. marca. Odhod z vlakom z železniške postaje Žirovnica je ob 5T4, z Jesenic ob 5.05 in iz Lesc ob 5.18. Povratne vozovnice vzemite do postaje Divača, pred izletom pa si na železniški postaji pridobite tudi izkaznico za vožnjo s popustom. Zmerne hoje bo za 4 do 5 ur. Oprema in oblačila naj bodo planinska in primerna vremenskim razmeram. Povratek je ob 17.30. Izlet bo vodil Miroslav Feldin. Prijav ni, dobimo se na železniški postaji v Žirovnici. Izlet v Prago... - Društvo upokojencev Kranj prireja štiridnevni izlet na Češko, od 18. do 21. aprila. Odhod avtobusa bo v nedeljo, 18. aprila, ob 21. uri izpred kina Center. Prijave sprejemajo v društvu do 8. aprila, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 12. uro. ... in v Trst - V torek, 6. aprila, pa Društvo upokojencev Kranj organizira izlet v Trst, Miramare, Devin in Gorico. Tudi za ta izlet se pravočasno prijavite v društveni pisarni na Tomšičevi 4. i * • p«* Tržič, 16. marca • Petrol Trgovin« v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in šport Slovence in z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom iz Ljubljane vsako leto razpiše celoletni natečaj likovnega ustvarjanja najmlajših. Likovna akcija pod naslovom »Otroci odraslim« poteka idai že tretje leto, vsakič pa io sklenejo s svečano podelitvijo nagrad in diplom najboljšim šolam in učencem. Najlepša dela prikažejo na razstavah, ki potujejo od iole do iole. Naš posnetek je nastal v osnovni šoli Zali Rovi v Tržiču, kamor se je razstava ta teden preselila iz Kranja. - Foto: D. Gazvoda KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja risbe in slike akad. slikarka Melita Vovk V galeriji Mestne hiše so na ogled slike akad. slikarke Brigite Poiegar - Mulej. V Mali galeriji (prenovljena galerija Lipa) je na ogled reprezentativna razstava Članov Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj. V galeriji Bevi-sa so na ogled grafike slikarja Jožeta Ciuhe. V Cafe galeriji Pungert razstavlja fotografije Janez Pelko. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja kipar Mirko Bratuša. RADOVLJICA - V galeriji občine Radovljica je na ogled razstava barvnih fotografij Justi Fink, kandidata mojstra fotografije. KROPA - V Kovaškem muzeju je odprta prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja Marko Jakše. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure razen ob ponedeljkih. V galeriji Fara razstavlja fotografije Peter Pokom. V avli LB Banke Škofja Loka razstavlje Janez Pipan fotografije na temo Zima 93 in Iskanje kulturne dediščine. TRŽIČ - V dvorani sv. Jožefa pri tržiški farni cerkvi so na ogled postne slike iz Loma, KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja risbe in slike Marina Bahovec. V kavarni Veronika razstavlja akvarele in gvaše akad. slikar Dušan Lipovec. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: SU-ŠU-ŠUKARIJA - V dvorani na Primskovem bo danes, v petek, ob 20. uri večer ciganske glasbe. KRANJ: VEČER PESMI, PLESOV, OBIČAJEV Folklorna skupina Primskovo prireja, jutri, v soboto, ob 19.30 v Zadružnem domu Večer slovenskih pesmi, plesov in običajev. Gostje na prireditvi bodo člani KUD Oton Župančič iz Artič. KRANJ: ORGELSKA GLASBA - V kranjski župnijski cerkvi bo danes, v petek, ob 19. uri koncert orgelske glasbe. Organist-ka Angela Tomanič bo predstavila prvo izvedbo M. Bizjaka Passacaglia 1990, prvikrat pri nas bosta izvedeni tudi skladbi Siflerja in Dupreja, ter orgelsko glasbo J.S. Bacha. ADERGAS: BEGUNKA - Dramska skupina KUD Velesovo bo na domačem odru v Adergasu ponovila dramo Frana Dete-le Begunka - jutri, v soboto, ob 19.30. V nedeljo, 21. marca, ob 16. uri pa bodo z isto predstavo gostovali v Trbojah. JEZERSKO: PREDSTAVA - V kulturnem domu bo v nedeljo, 21. marca, ob 16. uri s komedijo N. Simona Zares čuden par nastopil Loški oder Škofja Loka. JESENICE: RAZSTAVA - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli spominsko razstavo fotografij Francija Kolmana, kandidata mojstra fotografije. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Jesenice. JESENICE: NOVA PREMIERA - V ponedeljek, 22. marca, ob IX. uri bodo na odru Gledališča Tone Cufar predstavili otroško premiero ekološke zgodbe EKO-EKO avtorja Hrvoje Hitreca in v prevodu Vladimira Kocjančiča ter v režiji Alenke Bole Vrabec. JAVORNIK: PREDSTAVA - V dvorani kulturnega doma na Javorniku bodo jutri, v soboto, ob 19. uri uprizorili komedijo Zares čuden par v izvedbi DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela. BLED: RAZSTAVA - V hotelu Asto-ria bodo jutri, v soboto, ob 19. uri odprli razstavo skulptur akademske kiparke Mojce Smerdu. BOH. BELA: PREDSTAVA - V kulturnem domu bo danes, v petek, ob 19.30 gostovala mladinska gledališka skupina iz Zg. Tuhinja z A. Horvvooda Vzornim soprogom. RADOVLJICA: RAZSTAVA - V galeriji Sivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Mali grad in Pusti grad - dve usodi grajske zapuščine. Z odlomki iz povesti o Pustem gradu bo nastopila Alenka Bole - Vrabec. Razstavo sta pripravila Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in Muzeji radovljiške občine. STARA FUŽINA: IGRICA - V kulturnem domu Stara Fužina bo v nedeljo, 21. marca, ob 16. uri na sporedu pravljična igrica Pastirček Peter in kralj Briljantin. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji Loškega muzeja bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo beneških umetnikov v Sloveniji. V sodelovanju z. Beneško galerijo v Spetru se bo predstavilo 15 likovnikov. ŠKOFJA LOKA: GLEDALIŠČE - V loškem gledališču bo jutri, v soboto, ob 10. uri predstava igrice Svetlane Makarovič Korenčkov palček v izvedbi vzgojiteljic v loških vrtcih. Jutri zvečer, ob 19.30 pa bo v dvorani Loškega odra gostovalo KUD Jezersko s komedijo Toneta Partljiča Tolmun in kamen. POLJANE: KONCERT - V kulturnem domu bo v nedeljo, 21. marca, ob 16. uri koncert narodnih in umetnih pesmi, Sodelujejo: nonet Blegoš iz Poljan, mešani oktet Lipa iz Sore, prireditev povezuje Janez Debeljak. ŽIRI: PREDSTAVA - V kulturnem domu bo jutri, v soboto, ob 19.30 s W. Wycherlcyja Podeželanka nastopilo Gledališče Tone Čufar Jesenice. RADOVLJICA: RAZSTAVA - V avli skupščine občine Radovljica bodo v ponedeljek, 22. marca, ob 13. uri odprli razstavo natečajnih del idejnega urbanističnega natečaja za srednjo gostinsko in turistično šolo v Radovljici. KOMENDA: NAJDENČEK - V Kulturnem domu Komenda bodo jutri, v soboto, ob 20. uri in v nedeljo ob 16. uri zadnjikrat v sezoni uprizorili igro NAJDENČEK po povesti Ivana Preglja o Petru Pavlu Glavarju. GLASBENO TEKMOVANJE Kranj - V dvorani Glasbene šole Kranj bo v nedeljo, 21. marca, od 9. ure dalje potekalo predtekmovanje za mlade flavtiste, od katerih se bodo najboljši uvrstili na letošnje 22. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov aprila letos v Ljubljani in Velenju. Predtekmovanja za učence do 15. leta starosti potekajo v različnih mestih, tudi v Kranju. V nedeljo bo v kranjski Glasbeni šoli strokovna komisija ocenjevala 35 mladih flavtistov iz Ljubljane, Gorenjske in Primorske. Dvorana je odprta za vse, ki bi želeli prisluhniti mladim glasbenikom. Lutkovno srečanje Saše Kumpa zanimiva lutkovna iskanja Kranj - Na srečanju lutkovnih skupin Gorenjske, ki nosi naslov po lani umrlem ustvarjalcu lutk Saši Kumpu, se je predstavilo le dokaj skromno število petih lutkovnih predstav. Nekatere lutkovne skupine predstave še pripravljajo, zato je tokratni pregled lutkovnih dosežkov vsekakor nekoliko okrnjen. Vse kaže, da je izbiranje lutkovnih predstav za pregledna srečanja postavljeno v neuz-strezne časovne okvire. Če so namreč lutkovne skupine, ki delujejo na Gorenjskem, želele prijaviti lutkovno predstavo za srečanje gorenjskih lutkovnih skupin, je bilo treba predstavo prijaviti že do 10. februarja. Vendar pa se niti po dvakrat podaljšanem roku do prve polovice marca vsem skupinam ni uspelo prijaviti. Nekatere predstave pač nastajajo precej dolgo. Zato tudi izbor enajstih predstav, ki je bil selektorju letošnjega srečanja režiserju Marjanu Bevku predložen, da po svojih merilih predlaga najzanimivejše predstave za srečanje, vsekakor ni bil kompleten. Ni sicer nobena katastrofa, da selektor še ni mogel videti, kaj snujejo lutkarji takega imena, kot so Cveto Sever, skupina Tri ali še ena iz lutkovne družine Lutk čez cesto in še kdo. Njihove predstave bodo pač takrat rojene, ko bodo za to pripravljene. Seveda pa imajo s tem imajo tudi manj možnosti oziroma nobene, da se uvrstijo na republiška srečanja lutkovnih skupin in na taki ravni pomerijo svojo ustvarjalnost. Ali bodo v prihodnjem letu organizatorji takih srečanj, ki razumljivo ostajajo še naprej netekmoval-nega značaja, upoštevali daljši čas, ki ga potrebujejo predstave, je pač stvar njihove odločitve. Zato tudi število komaj enajstih lutkovnih predstav, kolikor se jih je prijavilo za letošnje srečanje, seveda ne pomeni celotne lutkovne ustvarjalnosti. Na osnovnih šolah deluje toliko otroških lutkovnih skupin, da bi morda kazalo razmišljati celo o enem celem preglednem dnevu, na katerem bi najmlajši lahko spoznavali delo drugih skupin. Se celo več: ker prakti- čno na vseh šolah obstajajo krožki, kjer se otroci ukvarjajo z lutkami, z njihovim izdelovanjem in osnovami lutkovne predstave - toda do predstave ne pride, saj le to ni namen krožka - bi njihovo delo morda bolj opazili tudi z razstavo izdelanih lutk. Kaj je torej prineslo letošnje srečanje gorenjskih lutkarjev? Komaj pet lutkovnih predstav, kolikor jih je v pregled ob tudi sicer skromni beri lahko uvrstil selektor, vsekakor ne more odgovoriti na vsa vprašanja o tem, ali je lutkarstvo gorenjskih skupin ohranilo sloves zanimive lutkarske ustvarjalnosti. Tako selektor Marjan Bevk kot tudi režiser Lutkovnega gledališča Ljubljana Matjaž Loboda na zaključni okrogli mizi sta lahko naštela sicer vrsto zanimivih rešitev, ki so jih v svojem lutkovnem izrazu našli mladi ustvarjalci. To vsekakor velja tako za mlade iz otroških skupin, ki so sodelovale na tem srečanju - Skratki iz vrtca pri OS Šenčur in skupino Dobra misel z OS Ivan Grohar Škofja Loka kot tudi za že bolj uveljavljene lutkovne skupine, kot so Lutke čez cesto. Lutkovna skupina Glasbene mladine Jesenice in Lutkovno gledališče Kranj. Prav te najmlajše skupine, ki jih vodijo prizadevne mentorice, so prav tako lahko zanimive in sveže v izrazu tega svojstvenega gledališča, ker znajo v predstavi uporabiti nove materiale in se "igrati" z njimi. Prav to - igrati se z lutkami, je z nekaterimi iskrivimi domi- slicami prišlo do izraza v Zlatem violinskem ključu, ki ga je pripravila skupina LČC, ki se ji vsekakor pozna rhentorsko vodstvo Vladimirja Roossa. Jeseniški lutkarji zbrani pri Glasbeni mladini Jesenice so z luf' kami preigravali znano zgodbico o Slončku Leopoldu. Odločili so se za večje lutke in predstavo, v kateri so dali nekaj več poudarka tudi igralcem. Midva sva za klasiko, bi si lahko napisala na lutkovni paravan animatorja Lutkovnega gledališča Kranj, ko sta se odločila za klasično lutkovno predstavo Dva zmerjavca. O vsem iskanju modernejšega izraza v lutkovnih predstavah, se je v tej pokazalo, da je klasični lutkovni izraz, dobro poznavanje lutkovne abecede lahko os; nova za imenitno predstavo, k' na preskušnji pred gledalci, posebno najmlajšimi, vsekakor uspeva. Manjša lutkovna produkcija zadnje sezone pa za gorenjsko srečanje ni nekaj izjemnega. W zmanjševanju števila lutkovni" predstav je slišati tudi od drugod, na primer iz mariborskega konca. Vendar pa nikjer ni za' pisano, da mora biti prav vsaka letina obilna in še kvalitetna-Če gorenjske predstave ne bodo, kot se je to že dogajalo, dajale izrazit pečat tudi na reptf" bliskih srečanjih letos in v prihodnje, to še ne bo pomenilo, da gre lutkarstvo že proti zatonu. Vse, kar je bilo doslej videti, in naslednje predstavitve do konca te sezone bodo šele dale okvir, v katerem kaže gledati in ocenjevati trenutno lutkov"0 ustvarjalnost. Že pokazano P seveda vzbuja radovednost, kako bodo "zasvojenost" * caf: nim svetom lutkarstva zanimiv mladi ustvarjali pokazali v svojih naslednjih predstavah-I-ea Mencinger, foto: Damj"1 Gazvoda PODOBA KRAJINE . .ijkarsk0 Kamnik - Akademski slikar Dušan Lipovec je večplastna osebnost sodobnega slovenskega kulturnega prostora. S svojo si ^nlin, dejavnostjo in intenzivnostjo že dolgo presega meje Slovenije, sicer pa se njegovo življenje odvija predvsem med njegovim ro vse bolj zopet turistično zanimivim Kamnikom in Ljubljano, nedvomnim slovenskim likovnim središčem Ukvarjanje ob slikarstvu in grafiki še dodatno z likovno publicistiko ga postavlja med umetniki v poseben položaj. Publicistično spremljanje umetniškega dogajanja na Slovenskem in še posebej ožje kamni- škega področja mu spodbuja namreč bolj kritiški odnos tudi do svojega lastnega ustvarjanja. To pa dopušča vsekakor določene, bolj ali manj intelektualistične posledice tudi v njegovem lastnem delu. Omogoča KULTURA NI POTREBNA? Se ni tako dolgo (na predzadnjem zboru slovenskih kulturnih delavcev) je novi minister za kulturo Sergij Pelhan lahko še z dobršno mero optimizma obljubil, da se bo slovenski kulturi v tem letu bolje godilo. Pri tem je seveda mislil, da se bo s tem letom zaključilo za kulturo mršavo razdobje zadnjih dveh let, ko je ta (za stiske nove države) razumevajoča kultura morala pristati na občutno zmanjševanje svojega proračuna Ko pa jc prišlo na dan, da se namerava politika klestenja nadaljevati še v tretje leto, je ob domala nikakršnih sredstvih, ki bi na ta način ostali slovenski kulturi, v kulturi završalo. Ne samo, da je podporo takšnemu proračunskemu razrezu že odrekel kulturni minister, glasna opozorila je bilo te dni slišati prav iz vseh kulturnih logov, tudi z izrednega plenuma slovenskega kulturnega zbora. Očitno je država postavila kulturo med strateško manj pomembne nacionalne interese. Pri tem bi bilo seveda paradoksalno, da bi se pri promocijskih projektih uveljavljanja v svetu uporabljalo kulturo kot enako vreden promocijski delež, medtem ko bi od životarjenja v bednih razmerah pahnjena kultura na domačih tleh lahko presahnila. Oblast, ki ji kultura ni potrebna, ni moja oblast, je na sredi nem zboru kulturnih delavcev dejal Dane Zaje, predsednik Društva slovenskih pisateljev, ampak združba spretnjakai skih pridobitnikov, bančnih kirurgov, ortopedov za podjetja, ki jim je očitno treba soliti pamet o pomenu kulture. Zadnja beseda o tem, kako se bodo obrnili denarji iz letošnjega pro računa, še ni bila izrečena. Če bodo stvari ostale take, kot so bile nakazane, potem se utegne slovenski prostor osušiti v kulturno puščavo, ki ji niti kasnejša obilnejša moča ne zmore vrniti prejšnje podstati. • L M. mu predvsem večjo širino, ki se kaže v večji tolerantnosti glede sproščenejšega in svobodnejšega ustvarjanja. Slikar se namreč noče utesnjevati znotraj enega samega, določnejšega, kakorkoli ekstremnejšega stila Stik s sodobnostjo vzpostavlja s sproščenim, zavestno neobremenjenim prepuščanjem duhovno podoŽivljenemu likovnemu občutku. Pri tem je odločujoča hitra rast izkušenj, likovnih spoznanj in seveda tudi vedenja o razsežnosti umetniškega dogajanja ne samo doma, ampak tudi v svetu. Za umetnika Dušana Lipovca vsekakor karakteristična čustvena preobčutljivost pa uravnava slikarju tako odnos do ustvarjalnosti kol sploh tudi reagiranje do okolja, v katerem deluje. Prihaja do silnega razpona \ izražanju razpoloženja v slikarstvu - od ekstremno temnih, kontrastnih in po /u nanjoetj grobih ustvti jalnih i/ livov do presenetljivo mehkob no liričnih, nežnih in nevsilji vih beležk slikarskega doživlja nja na primer lahko tudi iste krajine. Do določene mere narekuje različnost doživl|aii|.i slikarskega zapisovanji krajine že spreminjanje same slikarske tehnike. Oljne in akrilne slike s svojo materialnostjo goste bar ve so ob vsej sproščenosti poteze čopiča zaradi poudarjanja drugačne vsebine pravo nasprotje prosojnosti akvarela. Sploh je v Lipovčevih slika" čutiti za sodobni čas značilno raziskovalno hotenje s sledovi varnranja že kolikortoliko zna-nega z včasih prav dnŽe&ttH '"kskurzi tipanju v še neznano-pri slikanju v akvarelni tehnik je izhodišče povezano veliko bolj s tradicijo, je bolj splošno. Pri Čemer pa je običajni končni «lj vsakega umetnika in tako 'udi slikala Lipovca, da doseže čim večjo individualnost. V prepričljivi neposrednosti akvarelov Dušana Lipovca & Je svojskost najprej in najbolj izrazih. Umetniku vsekakor odgovarja hitri način slikanja, čeprav ravno njegovi starejši akvareli dokazujejo, da je o" vsej sproščenosti, ki je vsem "Mvaralccm pogoj, bistven* ustvarjalna misel, dograjenos* •deje, ustvarjalna nuja in sposobnost discipliniranja. Njegove prevladujoče svetlo zeleno tonirane v akvarelu naslikane krajine imajo vse tisi odhkv, ki jih pri uspelem, ° brem sodobnem akvarelu Pn' čakujemo. Prijetno lahkotno* zaradi zračnosti, individui. pogojeno barvno skladnost sposobnostjo odlikovanja sp mlnjtnjA in ustvarjanja ,,uZlL določene, bolj ali manj n* znane krajine. V okviru svoje* dotledno predmetno P0^?^ nega slikarstva I ipoVCC iz'u ^ in drzno vtriira vedno no barvno živahna sozvočja. Prof. dr. Mirko JoteM Škofjeločani na obisku pri zdomcih v Nemčiji Vonj po rodni grudi Slovensko športno in kulturno društvo Sindelfingen je praznovalo 20. obletnico delovanja. Veliko volje za sodelovanje in navezovanje poslovnih vezi. Škofja Loka, 15. marca - V nedeljo se je s tridnevnega obiska P" Slovencih v Sindelfingnu vrnila delegacija občine Skorja ^ka, ki je sodelovala na proslavi 20. letnice delovanja sportne-8» in kulturnega društva Triglav. Nadvse prisrčno sprejeti smo 'ahko opazili dvig samozavesti in veliko veselje Slovencev v tujini nad osamosvojitvijo Slovenije, pogovori pa so pokazali, da »ostajajo precejšnji interesi za vlaganja v domovino in posredova v poslovnih vezeh s tem najrazvitejšim delom Lvrope. . Navezovanje stikov med Skofjo Loko in slovenskimi zdomci, združeni v društvu Trikov v Sindelfingnu (gre za Manjše mesto le 14 kilometrov oddaljeno od Stuttgarta, središča, kot pravijo najrazvitejše pokrajine v Evropi Baden - Wurt-tenberg, v katerem ima sedež svetovno znana tovarna imenikih osebnih avtomobilov Mer-Cedes, pa tudi podružnica računalniškega velikana IBM) izhaja *e iz "daljnega" leta 1981, ko J Je takratna SZDL prizadeva-,a> da bi vsaka od občinskih konferenc navezala stike z ^nim od tovrstnih izseljeniških društev ter na tak način vsaj °D,časno z živimi stiki, s špor-1'm in kulturnim sodelovanjem med Slovence v tujini jačala duh po rodni grudi. VfPrav med zdomci, ki so v ^emčiji v povprečju že krepko 5?d 20 let, ni rojakov prav iz ?*0fje Loke, pač pa so iz vseh Jjpcev Slovenije, gre za vezi in '*e. ki lahko pomagajo ohra-2UJ slovenstvo, saj je po tako ^01&em bivanju v tujini jasno, Z**0 tam pognali korenine, da •e|° redke izjeme še premišlja-J° 0 vmitvi ter da to velja zlasti "d,.2a že odraslo drugo genezo ter tretjo, ki že drgne šol- Dn, i °pi- Da Je temu lako' JC J^rdii tudi sprejem delegacije: rjeSe1, topel, človeško neposre- Sen ter nadvse gostoljuben, da človek resnično vpraša, ali Vell0vrsine stike - včasih je ži- f0l? ^delovanje na področju bi iS1*' kull"re in športna - ne nirn mogoče, kljub skrom- m možnostim, več napraviti. 'oznSaka ohletnica je tudi prije v(lst za obračun dela, in to u e'jalo tudi za 20. obletnici) de|nn0Vi,Ve SSKI) Tri*lav Sm sit; HgCn: Pomoč šoli (sloven-ki0rJ°P°lnilni pouk), dve fol-m0n ! slcuPini, trije /bori, harna 1 ,ki orkester, prava in uSpe7ednarodnih tekmovanjih UiJca smučarska reprezen-kefii; 'astno šolo smučanja, nj JJ**a »ekcija, so le nekate drUjt ajuspesnejše dejavnosti števil a' l11 Je organiziralo tudi °hošk \ » a v "hodni Evropi, tev odiit dl "temeljilo podeli-Vcnije7. 7 nja Republike Slo-Ornim i akom lobode s src '•stom. V času največje slovenske preizkušnje - napada na Slovenijo zaradi osamosvojitve, so organizirali opozorilne demostracije v podporo Sloveniji, pa tudi zbiranje pomoči socialno šibkim ter za begunce iz Hrvaške in BiH, ki so jo poslali Rdečemu križu v Skofji Loki. Društvo se ob vseh svojih vzponih ni moglo izogniti tudi nekaterim padcem: strankarske delitve so vplivale tudi na nekatere ideološke obračune oz. klevetanja, kot je dejal sedanji predsednik društva Jožef Švaj-ger, zato je tudi svoj slavnostni govor zaključil z besedami: »Dragi Slovenci, bodimo složni in strpni, pomagajmo si med seboj, pomagajmo naši domovini Sloveniji. Ostanimo dobri ljudje!« Na nadvse uspeli prireditvi (podpisani sem bil na prireditvah tega društva že nekajkrat) je bilo čutiti precejšen porast samozavesti Slovencev in veselje nad samostojno in mednarodno priznano državo Slovenijo. In kar je morda najvažnejše: če so v preteklih letih na podobnih društvenih prireditvah sodelovali le otroci, ki so prikazali s svojimi nastopi le dejavnost slovenske dopolnilne šole, so na tej jubilejni proslavi zelo spontano sodelovali mladi (v kulturnem programu in na kasnejši zabavi), kar dokazuje, da je dejavnost društva uspela pritegniti vse. Zato se tudi za prihodnost društva ni bati. Na prireditvi je nastopil tudi škofjeloški župan Peter Havv-lina, ki je povedal, da je v letih, ko se je ustanavljalo društvo prav v Sindelfingnu v centru IBM nabiral računalniška znanja za svoje kasnejše poklicno delo. Slovencem je izročil, poleg priložnostnih daril, tudi limbol Slovenstva: lipo, katere korenin se je držala še pest domače zemlje. Ugotoviti tudi moramo, da je društvo deležno pozornosti uradnih oblasti, saj je, skoraj bi lahko rekli ognjevitim govorom, nastopil tudi sindelfingenski župan. V kulturnem programu sta nastopila tudi recitator Jure Franko s pesmimi Neže Maurer iz Škofje Loke ter citrar Aleksander Prime iz Kranja. Zvoki citer so še v zgodnjem jutru po koncu zabave utrnile ob slovenskih pesmih kar nekaj solza. Obisk delegacije iz Škofje Loke pa sta župan Peter Havvli-ni in predstavnik Obrtne zbornice iz Škofja Loke Boris Vovk izkoristila tudi za resne poslovne pogovore, pri čemer je bilo mogoče ugotoviti izredno povečan interes za poslovno sodelovanje z domovino. Franc Jazbinšek, ki vodi združenje slovenskih poslovnežev v pokrajini Baden VVurttenberg, je posebej za Gorenjski glas povedal: »Prizadevamo si za promocijo Slovenije, ki lahko prav v teh krajih naveže najučinkovitejše stike z najrazvitejšim delom Evrope. Pripravili smo že prostore, v katerih bi lahko predstavljali možnosti in zmogljivosti slovenskega gospodarstva, saj je popolnoma jasno, da na Evropo Slovenija ne more čakati doma. Pripravljamo tudi obisk zelo močne gospodarske delegacije, ki pa bo žal potovala le kot turisti, saj je uradno mnenje tukajšnjega ministrstva še vedno (zlasti pa po zadnji hrvaški ofenzivi), da je Slovenija še nevarna dežela. Naše ponudbe in pobude pa tudi v domovini doslej še niso naletele na ustrezen odziv, kar samo potrjuje, da se podjetniška miselnost doma vse prepočasi uveljavlja. Odločili smo se za konkretne stike in upamo, da bo na tak način doseženih več rezultatov. Čas je že. da bi v Sloveniji spoznali, da smo lahko Slovenci, ki smo se tudi v gospodarskem oz. poslovnem svetu uveljavili, najboljši gospodarski ambasadorji domovine, za kar med nami obstaja veliko volje, pa tudi poslovnega interesa.« ISKRA ERO, d.o.o. Kranj Savska loka 2 64000 Kranj Po mnenju Borisa Vovka, so pogovori pokazali izredne možnosti sodelovanja, pri čemer bi bila lahko taka oblika dela še veliko bolj učinkovita, kot nekateri uradni meddržavni programi, kot je npr. program Phare, s katerim se Boris Vovk sicer v občini Škofja Loka v okviru Obrtne zbornice tudi ukvarja. Sicer pa lahko iz pogovorov z našimi rojaki v Sindelfingnu tudi zaključimo, da tudi v teh krajih zelo čutijo gospodarsko recesijo in posledice združitve oz. priključitve Vzhodne Nemčije, ki je zelo podražilo življenje in povečalo davke. Mnoge (kar velika večina naših rojakov jc zaposlena v tovarni Mercedes) skrbi usoda tovarne avtomobilov, ki je zaradi zmanjšane prodaje uvedla tudi zmanjšanje proizvodnje, tako da so nekateri že na čakanju, drugim je skrajšan delovnik, bojijo pa se tudi odpuščanja. Pogovori o sindikalnem organiziranju - z nami sta bila tudi predsednik in sekretarka Svobodnih sindikatov Gorenjske -so pokazali, da so ob trdnih pravilih delavci dobro organi- zirani, saj imajo več pravic in varstva, kot marsikje pri nas. Ker so tu že več kot 20 let, uživajo tudi posebne pravice. Da je Slovenija res še mlada, in zato še slabo organizirana država, potrjujejo tudi primeri med našimi zdomci, ki se bojijo datuma 25. junij, ko prenehajo veljati rdeči potni listi, v domovini in na naših konzulatih pa slovenskega modrega še ne uspejo dobiti. Se bomo res zganili šele, ko bodo začeli jemati nemškega? Za konec pa še naslednje: predstavniki podobnega zdomskega društva iz Stuttgarta so nam potožili nad prekinitvijo odnosov med tem društvom in Kranjem, zato iščejo sedaj povezave z Mariborom. Cas bi že bil, da se v Kranju vpraša, kdo ima pravico iz osebnih ideoloških predsodkov take vezi, ki so zagotovo najpristnejše vprašanje Slovenstva, da o drugih možnih gospodarsko poslovnih učinkih niti ne govorimo, pretrgati. Na tak način postajamo še manjši, kot v resnici smo, obisk v Sindelfingnu pa je pokazal, da znamo biti tudi večji. • S. Zargi Mercator - Izbira Kranj Trgovsko podjetja, d.o.o.. Kranj 64001 KRANJ, Maistrov trg 7 telefon (064)211-276, 217-479 RAZPRODAJA: material za centralno kurjavo, fitingi, PVC odtočne cevi, elektromatenal, iverice in iveral 35 % popusta — kopalniška oprema, opuščeni program stavbnega pohištva Inles. beli cement 40 % popusta — betonsko železo 30 % popusta — ostali gradbeni in repro material 25 % popusta Popust vel|a do razprodaje zalog! Poslovalnica z gradbenim materialom v Hrastju. delovni čas od 7 do 15 ure, sobota od 7 do 11 ure razpisuje JAVNO DRAŽBO za odprodajo kletnih delavniških prostorov v poslovnem objektu Tržaška 2, Ljubljana in sicer: 1. Prostor št. 14 v izmeri 16,95 m2 2. Prostor št. 14/a v izmeri 11,60 m2 3. Prostor št. 15 v izmeri 9,42 m2 4. Prostor št. 16 v izmeri 29,40 m2 Izklicna cena je 540 DEM za m2. Kupnino je potrebno plačati v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju tečajne liste Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij na dan plačila. Javna dražba bo 5. 4. 1993 ob 9. uri v prostorih Iskra ERO, d.o.o, Kranj, Savska loka 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani Republike Slovenije. Na javni dražbi lahko sodeluje vsak, ki predloži potrdilo o plačilu varščine najkasneje 30 minut pred začetkom javne dražbe. Varščina znaša 10 % izklicne cene, plačljiva v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju tečajne liste Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij na dan plačila. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili v treh dneh brez obresti, varščino plačano v gotovini pa takoj po javni dražbi. Uspešni ponudnik oziroma kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v treh dneh po končani dražbi in plačati kupnino v 8 dneh po sklenitvi pogodbe oz. po dogovoru, če uspešni ponudnik ne bo plačal kupnine v določenem roku, bomo pogodbo razveljavili, varščino pa obdržali. Prometni davek in vse druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva na kupca plača kupec. Javna dražba poteka po načelu "videno-kupljeno". Vsa dodatna pojasnila so na voljo po tel. (061)211-700 (g Dež-man). Ilililt I bomb bombažna predilnica in tkalnica i tržič K SODELOVANJU VABIMO ŠIVILJE če ste po poklicu šivilja ali ste se za omenjeni poklic priučili, vas vabimo, da se nam oglasite. Nudimo vam sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe pošljite na naslov. BPT Tržič, Predilniška 16, 64290 Tržič, telefon: 064/53-571. KOMUNALNO PODJETJE KOMUNALA KRANJ, po. Ulica Mirka Vadnova 1 64000 KRANJ OBVESTILO IS OBČINE KRANJ začenja akcijo za čisto okolje. Javno podjetje Komunala Kranj bo začelo z odvozom odpadnih baterij in akumulatorjev po sledečem razporedu. Občane prosimo, da v teh terminih pripravijo odpadne baterije in s tem pripomorejo k čistemu okolju. RAZPORED POBIRANJA BATERIJ 22. 3.1993 čas zbiranja zbirno mesto čas zbiranja Zbirno mesto od 13 do 14. ure KS Center 25. 3. 1993 od 14 do 15. ure KS Orehek - Drulovka od 13 do 14 ure KS Primskovo od 15 do 16 ure KS Mavčiče od 14 do 15. ure KS Brrtof od 16 do 17 ure KS Straiisče od 15. do 16 ure KS Predoslje od 17 do 18 ure KS Bitnje od 16 do 17. ure KS Preddvor od 18. do 19. ure KS Žabnica od 17. do 18 ure KSBela 23. 3.1993 od 18 do 19. ure KS Jezersko od 13 do 14 ure KS Gorenja Sava 26. 3.1993 od 14 do 15. ure KS Besnica od 13. do 14 ure KS Planina od 15 do 16 ure KS Zlato polje od 14 do 15 ure KSCirče od 16 do 17 ure KS Struževo od 15 do 16 ure KS Trboje od 17 do 18 ure KS Naklo od 16 do 17. ure KSVoklo od 18 do 19. ure KS Strahinj od 17 do 18 ure KS Šenčur 24. 3. 1993 od 18 do 19. ure KS Srednja vas od 13 do 14 ure KS Vodovodni stolp 29. 3. 1993 od 14 do 15 ure KS Koknca od 13 do 14 ure KS Velesovo od 15 do 16 ure KS Tenetiše od 14 do 15. ure KS Cerklje od 16 do 17 ure KS Gorice od 15 do 16 ure KS Zalog od 17 do 18 ure KS Golnik od 16. do 17 ure KS Lahovče od 18 do 19 ure KS Trstenik od 17 do 18 ure KS Brnik Direktor Jože Pešak, dipl. ing. gr. i mm PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ Ljubljanska 7,64260 Bled, d.o.o. tel. 064/78-175,78-561,78-562 fax. 064/78-291 razpisuje prosto delovno mesto PRODAJNEGA REFERENTA Kandidat mora za razpisane naloge izpolnjevati naslednje pogoje: • visoka ali višja izobrazba komercialne, organizacijske ali računalniške smeri, • ustrezne delovne izkušnje, ki potrjujejo celovitost strokovnih, organizacijskih in drugih poslovnih sposobnosti za opravljanje nalog, • aktivno znanje angleškega in pasivno znanje nemškega jezika • da niso starejši od 33 let, • urejena osebnost Na razpisane naloge bo izbrani kandidat sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati morajo vlogo s priloženimi listinami, iz katerih je razvidno, da izpolnjujejo razpisane pogoje, poslati v 10 dneh od dneva objave naslov: PERFTECH, d.o.o. 64260 BLED, Ljubljanska 7, z oznako "PRIJAVA NA RAZPIS". Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po izbiri kandidata. SATELITSKI SISTEMI PACE OD 710 Dkf DALJE, Možen sprejem 2 sat. z eno parabolo, 2 sat z -. 2 parabolama ali vrtljivi sistem za vse možne * 'x sat. programe. NOVO:sat digitalni raq^0MJJNpiG MONTIRANO KLASIČNE ANTENSKE SISTEME V trgovini nudimo televizorje, videorek. GOLDSTAR in ves material za antenske in sat. sisteme. Sa ANTENSKE NAPRAVE Titov trg 22 \ KRANJ, tel.: 064/212 107 MIT inženiring Kranj d.o.o. Računalniški informacijski sistemi SMO eno vodilnih slovenskih podjetij s področja razvoja poslovnega softvera na mikroračunalnikih mrežah. Zaradi večanja števila in zahtev naših naročnikov VABIMO k sodelovanju: 1. ORGANIZATORJA RAZVOJA SOFTVERA 2. VEČ PROGRAMERJEV ZAHTEVAMO: ad 1) - višje ali visokošolsko izobrazbo - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - poznavanje funkcioniranja poslovnih sistemov (proizvodnja, prodaja,...) ad 2) - srednje ali višješolsko izobrazbo - poznavanje CLIPPER,NOVELL,WINDOWS NUDIMO: - zaposlitev za nedoločen čas - fleksibilno dogovarjanje v primeru obveznosti do vašega sedanjega delodajalca - urejeno in ustrezno opremljeno delovno okolje - samostojno delo ter strokovno izpopolnjevanje - stimulativno plačo in dodatno nagrajevanje Informacije lahko dobite na tel. 064/331-661. Pisne prijave pošljite na naslov: MIT inženiring Kranj d.o.o., Lojzeta Hrovata 4a, Kranj. OŠ JANKO IN STANKO MLAKAR ŠENČUR razpisuje prosta dela in naloge: • 1 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za DOLOČEN ČAS od 3. 5.1993 dalje -1 UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA IN TEHNIKE za DOLOČEN ČAS od 25. 3.1993 dalje Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v tajništvo Oš v roku 8 dni od dneva razpisa. OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun razpisuje delovno mesto SVETOVALEC II ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE v Sekretariatu za družbeni razvoj. Pogoji: — izobrazba VII. stopnje - diplomirani pravnik — 4 leta delovnih izkušenj — pravosodni izpit Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: OBČINA Škofja Loka, Sekretariat za občo upravo in proračun, Poljanska c. 2, 64220 škofja Loka v 10 dneh po objavi. Terme Topolšica POSEBNO UGODNO V MARCU IN APRILU počitnice v dolini meseca 7 dni samo 301 DEM 10 dni samo 420 DEM VELIKONOČNE POČITNICE V TERMAH TOPOLŠICA 3 dni: od 9. 4. do 12. 4. 1993 126 DEM/osebo upokojenci: 114 DEM/osebo 5 dni: od 7. 4. do 12. 4.1993 210 DEM/osebo upokojenci: 190 DEM/osebo 294 DEM/osebo upokojenci 266 DEM/osebo 7 dni: od 5. 4. do 12. 4.1993 V CENO JE VKLJUČENO: — 3,5 ali 7 polnih penzionov v 1/2 sobi — neomejeno kopanje v termalnem bazenu — velikonočni zajtrk m kosilo (v velikonočnem paketu) — po želji obisk velikonočne maše — rekreacija (vsak dan telovadba v bazenu in telovadnici) — animacija - družabne prireditve (izleti, sprehodi, plesi ) — tudi na otroke nismo pozabili (risanke, igrice ) POPUSTI IN UGODNOSTI. — OTROCI DO 5 LET IMAJO BIVANJE ZASTONJ — OTROCI DO 12 LET - 50 % POPUSTA — OTROCI DO 15 LET - 30 % POPUSTA — DRUGI OTROK DO 12 LET 60 % POPUSTA — DRUGI OTROK DO 15 LET 40 % POPUSTA INFORMACIJE: Terme Topolšica Hotel VESNA, Topolšica 77 REZERVACIJE: tel.: 063/892-120. 141, -049, fax.: 063/892-212 OBČINA TRŽIČ Oddelek za prostor in okolje objavlja prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji za zasedbo: — visoka izobrazba gradbene ali pravne smeri — 1 leto delovnih izkušenj Prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Tržič Oddelek za prostor in okolje Trg svobode 18 64290 Tržič O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Gorenjska banka d.d., Kranj LB-Gorenjska banka d.d., Kranj objavlja JAVNO DRAŽBO pisarniške in kuhinjske opreme Zap. Naziv osnovnega sredstva št. 1. pisalni stroji-električni 2. pisalni stroj i-navad ni 3. računski stroji 4. fotokopirni stroj Rank Xerox 5. sortirnik Ordinela 6. fotokopirni stroj Rex Rotarv 7. omarica nastavek 8. stroj za štetje bankovcev SC 9. pomivalni stroj 10. ekspres aparat za kavo 11. fotokopirni stroj Ornega 12. hladilnik 13. kuhinjski element Kom Izklicna cena (v SIT}, 12 3.500,00 4 2.500,00 14 1.500,00 1 25.000,00 1 20.000,00 1 35.000,00 3 3.000,00 4 35.000,00 1 25.000,00 1 35.000,00 1 10.000,00 3 3.000,00 9 1.800,00 Javna dražba bo dne 26.3.1993 s pričetkom 12.00 uri v garaži na Prešernovi 6 (vhod zUidajj« ob Ogled opreme je možen 30 minut pred pričetkom javne dražbe. Udeležijo sejo lahko pravne in fizične osebe. Pred pričetkom morajo interesenti položiti varščino v 10 % od izklicne cene v gotovini. rlrug>rfl Varščino bomo kupcu vračunali v kupnino, udeležencem pa po dražbi vrnili. ^ Oprema se prodajo po sistemu vidcno-kupljeno, kasnej reklamacij ne bomo upoštevali. ■ rščina Kupec mora opremo plačati in prevzeti takoj, sicer va zapade. Prometni davek plača kupec. /O ljubljanska banka JELOVICA VSE O GRADNJI, PRENOVI... Priloge Gorenjskega glasa za graditelje so na začetku gradbene sezone že tradic Tudi letos jo pripravljamo, izšla pa bo v 30. maka. Proizvajalce in prodajalce gkdbenih matemlov, izdelkov in storitev vabimo da jih predst ^vijo našim bralcem. Izkoristite \ činkovito priloži jost za informiranje večine gospo linjstva na Goren jskem in najkasneje do torka, 24. narca, pokličite oglasit b trženje Gorenjskega glasa tel. d )4/2 NAJSODOBNEJŠI ELEKTRIČNI St EPALNIK ZA GLOBINSKO IN KEMIČNO ČIŠČENJE cppFnv ECOLOGIC i/lblal/ i (1000 Wf 200 W) EDINI SESALNIK S POSEBNIM FILTROM 3-M ECOLOGIC PLUS, KI VSESANI ZRAK FILTRIRA 99,88 % FILTER IMA CERTIFIKAT INŠTITUTA ZA HIGIJENO IN EPIDEMIOLOGIJO IZ BRUSLJA. PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE V LJUBLJANI: vsak dan od 9. do 12. In od 14. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure v predstavništvu BENCOM d.o.o. na Tržaški 15 v Ljubljani, tel.: 061/263-980. Informacije v večernih urah po tel.: 081/882-179. PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE V KOPRU: BENCOM d.o.o., Koper. Tumova 12, fax in tel. .066/21-515, vsakdan od 9. do 13. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE V MARIBORU: vsako sredo, četrtek in petek od 9. do 13. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure na Lentu, Ob Bregu 4, tel: 062/212-050, Možnost odplačevanja celo do 1 leta GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V Mercator Izbiri v Kranju brez dela ostalo 34 ljudi Izbira v naročju Mesoizdelkov Prodajo gradbenega materiala v Hrastju pri Kranju so ukinili, za skladišče v Stražišču Popravljajo nov program. t/ ra"j, 17. marca - SI. aprilom bo Mercator Izbira Kranj tudi ^adno priključena Mercator Mesoizdelkom Škofja Loka, kjer •mela status enote, 34 delavcev pa bo dobilo odločbe o traj-■ presežkih. Mercator Izbira je imela že dve leti izgubo, ob °ncu lanskega leta je znašala 25 milijonov tolarjev. . Ko je leta 1990 razpadel pruski KZK, se je več njego-sl'n tozdov priključilo velikemu 0venskemu poslovnemu sistemu Mercator. Tako je napravil KZK-jev Komercialni ser- Jostopoma v celoti prenesli kapital Mercator je tedaj postal J'-odstotni lastnik Komercialna servisa, kar so napravili s prenosom kapitala, kakršnega t° tedaJ prakticirali nekateri, komercialni servis je najprej Ponesel kapital na Mercator, '3 na «o tem pa ga je nato vrnil in se s Pojavil kot lastnik . -j—tu uiMiiir. las^Pocetka torej ni bil večinski kan"1 Z o*00"3111'"1 prenosom jn v|a'a so to napravili kasneje tni i ercator Je P°stal 51-odstopa 'astnik. Komercialni servis PocJSe tedaJ preimenoval v Kra^C Mercator Izbira 1 q0 nJ- Mercator pa je postal bra i°dstotni lastnik l0- novem-S(aj- *n'i ko so prenesli še preo-blilf' P'ta'> podjetje pa preo-bes 0Va1' v delniško družbo. Po I j ah Janeza Pušavca, ki je s (jjr 5Cembrom lani postal v.d. sne ^a ,zbire- zadnje statu-rPo;SPrernembe še niso uradno ^'striralj. Tudi o direktorju odločajo v Ljubljani Čeprav delniška družba še ni registrirana in delavski svet še ostaja ter ohranja funkcijo komisije za delovna razmerja, pa z Mercator Izbiro že upravlja tričlanski upravni odbor, ki sestavljajo predstavniki Izbire, zunanji strokovnjak in predstavnik Poslovnega sistema Mercator, ki upravnemu odboru tudi predseduje. Pri dokončnem prenosu kapitala je prišlo tudi do zamenjave direktorja, Janeza Pušavca je za vršilca dolžnosti imenoval upravni odbor Poslovnega sistema Mercator (lastnik), v soglasju z upravnim odborom Izbire. Dotedanji direktor Lojze Nosan je sam odstopil, postal pa je svetovalec direktorja, vendar je zdaj tako 34 delavcev na čakanju. Izguba je naraščala Mercator Izbira ima 15 živilskih prodajaln v Kranju, Tržiču in v Ljubljani, veleprodajno skladišče v Stražišču, specializirani prodajni v Dobrni in v Mariboru, prodajalno gradbenega materiala v Stražišču so ob koncu lanskega leta ukinili, s 1. aprilom pa bodo ukinili tudi prodajo gradbenega materiala v Hrastjah pri Kranju. Prodaja gradbenega materiala je bila včasih vitalni del podjetja, imela je približno polovični delež, zdaj pa jo ukinjajo, Janez Pušavec pravi, da tudi zaradi tega, ker je delo v Sektorju gradbenega materiala, pojavljajo se tudi nepravilnosti. Izgubo so v Mercator Izbiri pokazali že po šestih mesecih leta 1991, tedaj je znašala 2,8 milijona tolarjev, lani je naraščala in se ob koncu lanskega leta povzpela na 25 milijonov tolarjev. Priključitev k Mesoizdelkom Lani jeseni so bile stvari že tako daleč, da smo nekaj morali storiti, "šli smo mimo direktorja", v Ljubljani pa so se odločili, da naše podjetje sanirajo s priključitvijo k enemu od drugih Mercatorjevih podjetij na Gorenjskem, je povedal Janez Pušavec. Izbirali so lahko med Mesoizdelki Škofja Loka in Preskrbo Tržič in se odločili za prvo. K Mesoizdelkom se bodo priključili s 1. aprilom. Izbira bo začasno imela status samostojne enote, ne bo pa seveda imela svojega računa. Za takšno obliko so se odločili, ker bodo počasi izluščili zdravo jedro, nerentabilne poslovalnice pa bodo verjetno dali v najem. Izbira je za Mesoizdelke namreč zanimiva prav zaradi mreže živilskih prodajaln. Brez dela ostalo 34 delavcev Poleg sklepa o priključitvi Mesoizdelkom je upravni odbor 3. marca sprejel tudi sklep o ukinitvi Sektorja gradbenega materiala Hrastje, kjer je zaposlenih 18 delavec. Zaradi priključitve pa jih bo 16 odveč v upravi, skupaj torej 34. Zaposlenost bo tako s 84 padla na 50, trenutno pa jih dela 65. Seznam presežnih delavcev je že sestavljen, odločbe o trajnih presežkih bodo dobili 1. aprila. Po besedah Janeza Pušavca se je sindikat s tem strinjal, in se v osemdnevnem pritožbenem roku ni pritožil, za posameznike pa se bo 15-dne-vni pritožbeni rok iztekel te dni, nekaj pritožb pričakujejo. Direktor Pušavec obljublja, da bodo vsem izplačali odpravnine, regres, jubilejne nagrade, kogar pokličejo nazaj na delo, pa v tem času dobi 100 odstotno plačo. Zanimalo nas je seveda, če jim bodo izplačali tudi interne delnice oziroma obveznice, ki so jih zaposlenim od lanskega aprila naprej priznavali, ker so bile plače 15 odstotkov nižje od kolektivne pogodbe. Direktor Pušavec je obljubil, da jih bodo lahko tudi odpuščeni delavci uporabili pri lastninjenju v okviru Mesoizdelkov Škofja Loka. • M. Volčjak dvojni sklad prodal prvih pet podjetij LTH-jevo livarno kupilo avstrijsko podjetje °PrJemnPr?C ie ™ ,,varno od*tel 4'3 mi,iJ°na mar* P«stal 51-odstotni lastnik, do konca leta bo z vlaganjem v u postal 67-odstotni. fe J Mubijan IV'cer i 'rJy-.marca - Sklad za razvoj je prodal prvih pet podjetij ^iubljan £HeVM Hr°djarn<> In livarno iz Škofje Loke, Mobilio iz N \t JJ Skalo i/ Slovenskih Konjic, Keral iz Lendave in Cevo-Pre°sta|adr,^.,ra. l* LTH OL je kupil tuji kupec, medtem ko so fl°tech rmauu,rijsko Podjetje C^Crke Lrme ,>crl M^er m ,ni ie ni ;k'Je zanjo v go-Nk g Pjacalo 4,3 milijona " ^PgUUo Sl-odstotnl n — z h„ i a '•toinjega le- >ern< dnl.eVt borski po 300 tolarjev, na murskosoboški pa celo po 260 tolau * Zelje: kranjska tržnica je po ceni v "zlati sredini", za kdog je treba odšteti 90 tolarjev. * Solata: na večini tržnic je po 180 tolarjev za kilogram JUG0TANIN kemična industrija, po sevnica odkupuje les Les odkupujemo direktno aH preko območnih gozdnih foapoda In kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi let, ki ga Je napadel W§ ^ rak, t posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj iK ^ V primeru direktne prodaje je netto cena za drva 1.900 SIT/P * za dolžinski les pa 2.400 SIT/m . Davek In prevozne stroške jpjjg^ tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš v Vse druge Informacije dobite po telefonu 0808/81-349 oilroms Hermanovl 1 v Sevnici. f^f NAGRADNA sKorc^ka ŽREBANJE 29. 05.1993 BUJtMOON d <>■<>• faliansKa ljub!)*' %. nagrada VESPA 50 ccm 1. nagrada VIDEOREKORDER 0. nagrada BON ZA 25.000 SIT > 4> S^TO^nagrada BON ZA 3.000 S" JEANS.CLUB PETRIĆ NAJp&[EA>JS CDtJB TOMAŽ LUNDER: Sence svetlobe, iz cikla 1990/1991 VSEBINA 46 TONE PA VČEK: Hvalnica knjigi LE A MENCINGER: Nova žebljarska zbirka v Kropi LITERARNA SNOVANJA Beseda urednice Uvodno razmišljanje na temo knjiga in o našem odnosu do nje ter o posledicah tega, da pozabljamo brati, razmišlja pesnik Tone Pavček. V Kovaškem muzeju v Kropi so pred kratkim na novo uredili žebljarsko zbirko in s tem ustrezneje predstavili tradicijo ročnega kovanja žebljev. Snovanja prinašajo še oceno antologije poljske poezije vojnih dni, novo številko Loških razgledov ter oceno gorenjskega lutkovnega srečanja. Lea Mencinger one Pavček Hvalnica knjigi pjSa|,Cno: skoraj ne mine leto, da ne bi in Vn° .njigi! In zmeraj ponovno in spet sesta^V,C P°skušam iz obrabljenih besed stari |! J^.SV^n« ki bi pričal o slovenski bej ieL 5zn' d° knjige in hkrati še pose-hjejj °dmev na stisko, ki dandanaš-V|ja| ,1 stiska knjigo. Če sem nekoč pona-staVek^kor zarotitev, urok, čarovni izrek Se zrja ne °°mo brali, nas bo pobralo! hja. A\LZ£tekam v usmiljeno vedrino upa Vsega e bom° brali, se bomo pobrali iz dega 1 nr,t,ehnega, blatnega, motnega, hu-K0 se s knjigo prebili k sebi in k luči. tistim UJ ponovno piham bralcem in tudi gleduJe naJ.bi to »Hi, na dušo in se spo-ProdajaTu "^Ovo naklonjenostjo, kot bi Počen; b,a8° na vatle, tega zagotovo ne HnW 5? 1 Preserr»ov bogatin v Glosi, 8astv0 j1 DreProste želje opomniti na bo-^njig0, n srečo, ki jima pravim življenje s Kajtj. m 'n sPreBi°\Ck lahko z8uni t,a P°d nogami Sreča n ' nebo nad sab°, a če ga sreča **i|, v o"11, besede, knjige, se zaliže v noVo Sn,d/0' v novo iskanje in od tod v JUenje n nanJe» k« mu, kakor za novo ži-l0s- ker °Vn° roJenemu, govori: Ostal Sigi 1 Sl ,/bra> besedo! Zato hvalnica Na s,0v Se tonkoehSkrm' Pri nas' vcl'a ta n™1"1^1 J^o dežela l h PrcProstega razloga, da :esedo h '/' utrdila svoje bivanje z l!V°J° drža ° država< kl Je davno pred nJ'*norirtVno državnostjo imela svojo !Cn subjelaaVn°St ln bila v tem enakopra-H SiRi .iVSem' saJ sm° imeli in imamo • *° in sw Je, duhovno življenje, svojo !e Uh-ko v°J °A,ar Bre/ te8a ni nič, s tem f^dark 1 tUdl bomo vsc 7 Sedi ki'iP(imislim't,a bi r°kel besedo o ie Knjiga, mi misel olepšata dva mogočna moža. Nista bila posvetna mogočneža oblasti, a imela sta v lasti mogočne talente duha. Naj kot prvega omenim najprej našega Cirila Kosmača. Nikoli ne bom pozabil njegovih besed o knjigi. Izrekel jih je na nekem literarnem večeru v Idriji pred mnogimi leti in kakor po neki čudni milosti sem bil takrat z njim, sicer je zmeraj nastopal,če že je, sam. Pripovedoval jc svojo zgodbo, o svoji dolini, o njihovi hiši ob Idrijci. Govoril je počasi, premišljeno, kakor da sproti izumlja novo /godbo z. imenitno poanto, s katero bo začaral tako sebe kot poslušalce. Kdo ve, ali je imel zgodbo že od poprej ali jo je res tedaj prvič uprizoril, naj bo tako ali drugače, bilo je, kakor da se je rodila tisti trenutek in bila je resnično lepa. Takale: Pri nas doma, je pripovedoval, nismo imeli elektrike, svetili smo z brljivko in pri njej brali bukve. In bilo je, kakor da z vsako prebrano knjigo pride vate iz knjige sonce svetlobe, mogočna luč. In pomislite, prebereš sto knjig in v tebi sveti sto sonc! Greš potem po dolini in ljudje se ozirajo za teboj in sprašujejo: Od kod vsa ta svetloba? In potem se pojasni: iz prebranih knjig! Podoba je bila tako živa in zapeljiva, da si jo skoraj otipal: še na rokah si čutil svetlobo in zasrbelo te je v prstih, da bi brž vzel v roke knjigo in listal po straneh njene svetlobe! Ja, Kosmač je to znal. In vedel je, kar so vedeli vsi naši veliki od Trubarja dalje: Priimek in ime našega naroda je - knjiga. Zato ta hvalnica njej! Drugi čarovnik besede, ki mi je nekako najbolj nazorno pokazal pot h knjigi, pa je veliki španski pesnik in mislec Unamu- no. Besed, s katerimi on ponazarja zgovornost in smiselnost knjige, ne pozabiš; morale bi biti vodnice vsakemu bralcu, se razume, da nam Slovencem, ki smo izbrali besedo za prvi dom svojega bivanja, še toliko bolj. A naj ga, modreca, po svoje -kot sled sence zarje - ponovim s svojimi besedami. Nekako takole pravi: Knjiga ti nikoli ne ukazuje Na levo! ali Na desno! saj te noče siliti k taki ali drugačni politični kratkotrajnosti in vsakdanjosti. Ne prosi te, da se ji klanjaš in padeš prednjo, kakor te prav tako ne uči gledati navzgor v božje in mistične višave. Ne, ne to ne ono. Preprosto ti pravi: Navznoter! Vase! K sebi! Kajti samo tam je, kar iščeš in moraš najti... Kakšen lep in mogočen opravke knjige na poti človeka k sebi in k človečnosti! Smo pripravljeni iti po tej poti? Hodimo po nji? A naj tem visokim besedam omenjenih dveh mož dodam še nekaj iz svojega. Če že ponavljam kakor kakšen starorimski Kato kar naprej krilatico o sožitju Slovencev s knjigo, s katero in zaradi katere smo preživeli in še živimo, potem naj svojo hvalnico knjigi začnem z ljubeznivo resnico, ki je v današnjih, ne več tako kolektivnih časih množic, vendarle že bolj vidna: z intimnostjo knjige. Knjig namreč ne beremo v množici, bereš sam. Samo ti in knjiga sta, samo dvogovor sem in tja, samo dih in izdih, samo to medsebojno prepletanje, oplajanje, dopolnjevanje, samo ta prijazna intimna slovenska dvojina! Res: če je kje na svetu sploh, je prav v srečanju s knjigo sreča dialoga. Nobenega zadrtega samogovora, ki zmeraj prinaša zlo ali samopašen napuh, nobene dominacije ne s strani bralca ne iz knjige: dobiš, kolikor daš, in vsako branje je drugačno, edinstveno, neponovljivo, kot je neponovljiv in edinstven pač vsak bralec /ase Tako gre iz knjige sonce vate! Tako greš s knjigo navznoter k sebi! Tako se pobereš, ko bereš, za potovanje iz danes v jutri, iz motnjav in blodenj k jas-nini, na sončno ali vsaj na svojo srčno stran! Zato vnovič in znova in spet: hvalnica knjigi! Ko danes, v teh siromašnih dneh, ko je vedno več prave lakote lačnih kot sitosti sitih, a ko se ti dve skrajnosti večata, razmišljam o poteh knjige po tržnih, menda danes edino zveličavnih poteh, se mi stemni pred očmi. Kako nekaj, kar je ustvarjeno za to, da srce ne bo suho, ki je sol in kruh, spremeniti v zgolj porabo, nameniti kot toliko vsega pogrošnega in po-trošnega le zabavi in prebavi (če uporabim dobro staro sintagmo Bojana Stiha)? In tudi: ali je mogoče na kaj takega pristajati pri majhnem, mejnem narodu na prehodih in prepihih, ki mora biti sicer odprt na vse tuje strani, a vendar istočasno v sebi zjedren okrog svojega bistva in samobitnosti in trden v svoji samozavesti? Najbrž je za to potreba knjige, besede, umetnosti še toliko večja, nujnejša, celo samoumevnejša. Da lahko bivamo v sebi in v svetu, da se lahko in ne brezupa zmage bijemo zase in za svoj svet. Knjižni svet. Duhovni svet. Tisti, ki je kakor zajetje resnice, ki je več kot zgolj trenutna kresnica. Tako, pravim, je tudi današnji čas - čas knjige. Je in mora biti. Ne nazadnje zaradi tistega, kar ta čas terja, ne le pri nas, a povsod v na novo preoblikujočem se svetu, v takih ali drugačnih prenovah pred začetkom tretjega tisočletja - terja vsebino, duha, dušo. To vse je v knjigah. Ne v knjigah, ki ostajajo v rokopisih, v skladiščih, na knjižnih policah - v knjigah v rokah, ko govore v slovenski dvojini bližine o soncih in o razumevanju velikega čudeža, ki mu pravimo - življenje. Lea Mencinger Nova postavitev žebljarske zbirke v Kropi Ko so žebljem glave še ročno "počoftali" Kroparsko žebljarstvo je prav gotovo ena tistih slovenskih posebnosti, s katero bi se lahko - v kulturnem smislu seveda - postavljali tudi zunaj meja. Kroparski žeblji - se razume, da le tisti ročno izdelani - so sicer pred leti med vsemi drugimi predmeti, ki so nas predstavljali na svetovni razstavi oblikovanja, potovali v japonsko Nagovo. Ta posebnost - ročno kovanje že-bljev - je že doslej bila predstavljena v Kovaškem muzeju v okviru železarske zbirke. Vendar pa se je kustosinji muzeja Vereni Stekar - Vidic zdelo, da je sicer v tesnih muzejskih prostorih prav žebljem odmerjenega premalo poudarka. Lanska štiridesetletnica Kovaškega muzeja v Kropi je bila vsekakor priložnost za ta "poudarek ", žebljarsko zbirko pa so svečano odprli prav pred kratkim -11. marca letos, na predvečer Gregorjevega. Nova postavitev žebljarske zbirke: podobo žebljarja v vigencu je pomagal ustvariti slikar Bom Ceh. Zbirka je pravzaprav osnova in tudi napoved celovitejše in tudi ambicioznejše predstavitve žebljarstva v Lipniški dolini. Že doslej so zaradi te in seveda tudi drugih posebnosti iz zgodovine v kroparski muzej nenehno zahajali tako domači in še bolj tuji turisti. Na novo postavljena in razširjena žebljarska zbirka pa bo, atraktivna že sama po sebi, postala še zanimivejša, ko ji bo najkasneje do leta 1995 sledil še obse/en katalog. "Danes ni dovolj postaviti le zbirko in razlagati obiskovalcem, kaj je v vitrinah. Katalog, še posebej, če je skrbno pripravljen tudi na podlagi raziskave, opremljen s fotografijami in podobnim, ter s povzetki v tujih je/ikih, pa spremlja obiskovalca tudi domov, ponuja primerjavo, je skratka tiskana informacija o naši posebnosti," meni kustosinja Verena Stekar - Vidic. "S tako kompletno predstavitvijo kroparskega železar- Novo zbirko z naslovom Žebljarstvo v Lipniški dolini je na osnovi arhivske zbirke in fototeke Kovaškega muzeja, literature in rokopisov Fužinsko žebljarstvo ing. Janeza Šmitka in O najdbah žeblje v dipl. arheologa Gorenjskega muzeja Andreja Valiča pripravila prof. Verena Štekar - Vidic. kustosinja Kovaškega muzeja Kropa. Razstavo je oblikoval (kot darilo muzeju) dipl. ing. arhitekt Marja Gašperšič. fotografije in skice so delo Mirana Kambiča, lutko kovača je izdelal akad. slikar Boni Čeh. Zbirko so financirali Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Skupščina občine Radovljica in UKO Kropa. Izbor kovaškega orodja Koto: IM stva se potem ni težko pojaviti tudi na kakšni razstavi čez mejo, najprej seveda pri bližnjih sosedih ali pa kje drugje. Vsekakor pa bo poglobljena raziskava žebljarstva, ki se je nameravam lotiti, opravljena in katalog natisnjen do leta 1995, ko bo stoletnica kro-partke žebljarske zadruge. (Zadruga je bila sicer ustanovljena na občnem /boru novembra 1894, delati pa je začela maja naslednje leto. Prvotni naslov "Prva zadruga za žebljarski obrt in druge izdelke iz železa" se je kasneje tudi spreminjal, nazadnje leta 1939 v zadrugo Plamen). Gradiva za novo postavljeno žebljarsko zbirko je bilo več kot dovolj. Ko so pred desetletji v Kropi ustanavljali muzej, so vse zbrano, kar je zadevalo železarstvo in žebljarstvo, nabrali v enem od še obstoječih vigencev ter del tega zbranega blaga uporabili v muzejskih prostorih. Osnov nih vrst žebljev naj bi v Kropi izdelovali le pet, v resnici pa jih je /lahka našteti kar 94 vrst. V drugi polovici prejšnjega stoletja so žeblje lepo razvrščene ponujali na nekakšnih reklamnih tablicah -lepo pregledno v okvirjih, včasih zvezanih po več skupaj - pravi katalog žebljev, in jih tako pošiljali bodočim naročnikom. Skupaj z natisnjenimi ceniki so predstavljali zanimiv način predstavitve vsekakor zelo iskanega blaga. Kdaj so pravzaprav nastali žeblji? Pisanih virov ni, seveda pa je žeblje najti že v sta rem veku in antiki. Poznamo žeblje z Ajdne nad Potoki, z Ajdovskega gradca, Kolnice pri Lipnici in še kje, morda so bili celo izdelani v teh ali drugih naselbinah s kovačni-cami. O izdelovanju loških žebljev preberemo v cehovskih pravilih i/ 15. stoletja najdenih na Kranclju v Škof-ji Loki. Vendar pa so tem mestnim žebljarjem predstavljala konkurenco fužinarska naselja, kot so bila Kropa, Železniki, Kamna Gorica, Boh. Bistrica, Tržič, Kamnik in druga. Kropa je imela vse možnosti za razvoj železarstva oziroma fužinarstva: skozi naselje je tekla voda, v bližini so kopali železovo rudo, okolica je bila polna lesa za oglje. Obe kroparski fužini in talilnici žele- Prof. Verena Štekar - Vidic: "Etnograf Matija Murko je že na začetku tega stoletja nekje zapisal, da se majhni narodi najbolje branijo s tem. da se svoje individualnosti najbolje zavedo. Prav to zdaj v kroparskem muzeju počnemo z obnovljeno žebljarsko zbirko. S takšno zbirko o tej naši posebnosti iz Krope se lahko danes pokažemo kjerkoli v Evropi." je, potem ko je presodil, da je dovolj vroče, vzel palico z ognja in jo na panju, kjer je bilo nakovalo, preoblikoval v točno določeno vrsto žeblja, ga prijel z deklo (pinceto) in vrgel ohlajat v sejalnico," pripoveduje Verena Stekar - Vidic. "Otroci so tudi smeli pomagati v vigencu, njihov zaslužek pa je šel staršem v žep. V Kropi je sicer bila takrat tudi že osnovna šola, vemo, da jo je ustanovil Linhart že leta 1790, vendar pa so otroci delali v vigencu, če so starši presodili, da so tam koristnejši kot v šoli." i Zbirka "planinčarjev" - žebljev /a planinske čevlje. za sta zato lahko nastali že 1440 in 1460. Tako imenova-•na slovenska peč iz 14. stoletja pa priča, da so v Kropi tudi že prej talili železovo rudo, vendar po drugačni tehnolo giji... "Fužinarsko žebljarstvo se v Kropi začenja v 15. stoletju. Ne vemo, zakaj je nastala takšna 'specializacija', če temu lahko tako rečemo. V Kropi so železo potrebovali zgolj za izdelovanje žebljev, medtem ko so v drugih fužinah po Gorenjskem ali proizvajali samo železo ali pa vse mogoče i/delke. Tako kot je bilo na primer v Bohinju in tudi v Tržiču. Na Savi in na Javorniku tudi niso i/delovali žebljev. Vsekakor zanimivo vprašanje, ki ga bo treba še raziskati. Vemo pa, da je tehnologija izdelovanja žebljev prišla k nam s Koroškega," razlaga Verena Stekar - Vidic. Le še dva vigencat Ko so lani ob svetovnem oblikovalskem kongresu skupino oblikovalcev iz vseh koncev sveta popeljali tudi v Kropo, jih je v vigencu Vice, kot se imenuje eden od pred časom obnovljenih vigencev, pričakal kovač, da bi poka/al kovanje žebljev, tako kot to sicer počne, kadar pridejo v muzej najavljene skupine. No. tokrat je bil v žerjavici ješe tudi okusen pečen krompir, kar bo obiskovalcem z vseh koncev sveta ob teh ročno izdelanih žebljih prav gotovo dolgo ostalo v spominu. Morda celo dlje kot beseda vigenc ali podatek, da so v Kropi nekdaj imeli tudi do dvajset vigencev - kovačnic U kovanje žebljev. (Vigenc je menda beseda staroslovan- skega izvora - vigen naj bi pomenilo ognjišče). Zdaj |ta v Kropi le še dva vigenca, od tega je le vigenc Vice odprt za obiskovalce, ki jim, če so najavljeni vnaprej, kovač pokaže spretnost kovanja žebljev. Za sedaj le ene vrste, saj kovačev, ki bi znali tako kot nekdaj ročno izdelati celo vrsto žebljev za različne namene, sploh ni več. Zato za zdaj ni mogoče obiskoval cem vigenca pokazati, kako so se kovali tako imenovani planinčarji - žeblji za podko-vanje planinskih čevljev. Lete so v Kropi najdlje izdelovali ročno - vse do leta 1955, ko je te vrste žeblje izpodrinila guma na podplatih. Danes si seveda kar težko predstavljamo, da so kroparski žebljarji, tudi žene in otroci od devetega leta dalje ob prvem svitu "...od štirih do ene..." kot v verzih poje Župančič, prišli v vigenc, zakurili na "ješi" in delali vse do osme ure /večer. Zanimivo pa je, da M lako delali \ Kropi, medtem ko pa so Ze-le/nikarji delali večinoma le ponoči. Vsak žebljar je delal /a svojim Mpaiyem nemeič* nim v krogu okoli "ješe", kjer so segrevali železne palit t m tolkli žeblje, predvsem drob nino. V vigencu se je tudi k u halo, seveda kakšna /oni.i, h žolovec ali močnik ali k.i| po dobnega in tudi jedlo Dan je bil pač v Oeloti namenjen delu. Velike žeblje pa niso i/delovali v vigencih, pač pa v cain.ircah, kpci so i/delovali tudi dolge "čajne" železne palice - material za žeblje. "Ženske so imele enako delo kot žebljarji, seveda pa so izdelovale le drobne žeblje. Na. ješi se je segrevalo po več caj-nov v žarečem oglju, žebljar Iskan "sredozemski" izbor I/delovati žeblje tudi ni bilo kar tako; sicer so v Kropi specialne žebljarske rede dobili dokaj pozno (leta 1674) v primerjavi s fužinskim redom, ki jim ga je cesarstvo odobrilo že leta 1550 in je veljalo za celotno fužinsko upravo - tako za talilce železa kot za rudarje in kovače. Žebljarski red je natančno določal vrsto, velikost in tudi ceno žebljev. Pred sprejetjem tega reda so morda žebljarji še kaj malega "privancali", izdelali so pač nekoliko tanj-ši žebelj in prihranili tako nekaj železa za lastno uporabo, prodajo ipd. Kasneje pa to ni bilo več mogoče, saj so odjemalci zahtevali točno določene mere in težo žebljev. Ob Razširjena in na novo postavljena žebljarska zbirka \ Kovaškem muze/u postaja skupaj : dvema etnološkima filmonni Milke m Metoda Had j ure 0 kovastvu 11: leta 1953) in koltiJovan/u v Kropi ti: leta IVbl) ter kovan/cm tebljev "v živo" v vigencu ler luscdrio rVtlđgO v muzem, eden najxanimivfi šib na sodoben natin prcdstavl/cruh mUZfjskih pogledov v zgodovino Ko bodo v Kropi uspeli ohu diti tudi kovaški pra/nik 2 iidi/a so vedno praznovali kovaški šmani v po dobi, kot so ga tnali pra nova 11 v\e do 1964, bo to nekdanjemu žebljarjenju dodalo se poseben pouda rek. koncu tedna, v soboto, je za izdelane žeblje kroparski žebljar dobil plačilo in od fužinskega lastnika prevzel nove "čajne" ter se obvezal iz njih v naslednjem tednu izdelati toliko in toliko žebljev. od tega pa je bilo odvisno tudi njegovo plačilo. Izdelane žeblje so nato spravili v barigle, lesene transportne sodčke, ki so s tovorom vred smeli tehtati 84 kg in jih s tovorniki poslali največkrat italijanskim kupcem-To tržišče je bilo za kropar-ske žeblje še posebej P0' membno. kupovali so največ dvokrilnih žebljev (ž glavo na dva pera), kasneje v 19. stole; tju, ko so se začeli pojavljati že žičniki, pa so žebljarji morali žeblje prilagajati tudi že novim tržiščem. Poleg tako imenovanega sredozemskega i/bora so zato i/delovali *e stavbne žeblje, žeblje za p°d' kovanje konjev, žeblje za ic' vije, ladijske žeblje, žeblje za železniške tire, razne kljuke in podobno. Tako je šlo vse do 1876, ko so v Lipnici zaceli žeblje tudi strojno izdavati. Pojavijo se torej žeblj' okroglim steblom, nič več o štiri vogale, kot nastal pod udarci kladiva. In Jj1 nujejo se potem žičniki. NJJ prej pa so izumili način, ka Strojno rezati kramarje - P. lizdelek, ki so mu nato v gencu glavo potolkli s klao vom ročno Naslednji kora k napredku je bila opust"^ ješe, saj jc pečica na kok* vigencu nadomestila °&c \\ nje z ognjem, v peči so g ,. kramarje in ročno dokone žebelj. Ko je ing. Klimaj izumil transformatorsko P ' pa se je lahko izdelovanje z bljev i/ vigenca dokon^ preselilo v tovarno. In če p skočimo le nekaj let - *°.KQ1 čno prešli na izdelovanje likov. Ročno izdelan žW jc postal zgodovina. Z na novo postavljeno *c bljarsko zbirko pa se v ko škem muzeju obetajo še o ^ ge novosti. Ker so že P^^o «e novosti, m-. ... "'»' leti podrli stalno /bit*" NOH. predvsem z nameno^ da bi |'o sfH-[ ,]., novo 'n l'^'e/nr,r postavili, /daj P? Je v ta prostor kot vsebinsko nadaljevanje sosednje f"1"' grafske zbirke, prišla **bjJJf ska, so v muzeju te našli res'' lev. Zgornje nadstropje narjeve hiše, v kuteri je m0' /( / je pred časom odkup11* '•'(lovljiska občina in ga "uvava muzeju oddati v najem. Na okoli so kvadrat*11* ..... hi v fl'* on-inl) fiovršme naj Di • slednjih letih predstavili *Jf dovino kropanke zadro?? vsekakoi posebnost v ^0\,. sem bi kot doV* mentarna predstavitev odpy vsekakoi sodila tudi i?1 ka o NOB in drugo naJFj memhncišc iz 20. stoletja tem koncu (iorenjske. 4 JL ^^^^ Vremenoslovd nam za konec tedna napovedujejo sončno in toplo vreme. LUMIM€ SPR^M€MB€ 23. marca bo Mlaj ob 8. uri in 14 minut. Ker se luna spremeni zjutraj, naj bi bilo po Herschlovem ključu spremenljivo vreme. ENA IZ ANDORE Malce primerjav: občina Kranj je po velikosti malenkost tanjša od žepne državice Andore, ki je velika 30 km2 manj °°- škofjeloške. Tudi po številu prebivalcev sta Škofja Loka m Andora podobni: v matični evidenci imata okrog 40.000 državljanov. V mali državici Andora v Pirenejih so minulo ne-5?2P imeli referendum. Na njem so sprejemali novo ustavo, ^ejšnjo so namreč sprejeli pred 700 leti (! - ne, ni napaka: Sedem stoletij so imeli enako ustavo). Občani Škofje Loke pa So*golj v sedmih letih nekajkrat razpravljali o dopolnitvah bcinskega statuta, v vsaki krajevni skupnosti pa o spremembah statuta KS. Medtem ko so državljani Andore spregu ustavo, ki jim bo zdržala zanesljivo nekaj dolgih desetle- A,"°do Škofjeločani na dolgo in široko razpravljali o novih hcirtah, statutih in podobnih papirjih, pri tem izgubljali ure ragocenega časa, energije in denarja. Da ne bo zamere: Škof jo Loko omenjamo zgolj zato, ker je f° velikosti primerljiva z omenjeno državico Andoro. Zgodbo statutih, statutih in statutih boste našli v vsaki občini, krajevni skupnosti... -OlU \JSIiH LAŽNIVCI NA PLAN Pri Kulturnem društvu na Hrušici se tudi letos ne bodo '*noverili tradiciji. V soboto, 27. marca, ob 19. uri pripravljajo dvorani na Hrušici zabavno glasbeno prireditev PRVO-pRlLSKE LAŽI. Za najbolj izvirne, najbolj zanimive in sploh albolj originalne laži pripravljajo denarne in praktične na-9rade. Avtorji jih morajo čimprej poslati na naslov Kulturno Qr"štvo Hrušica, 64270 Jesenice. .. ,poleg izbora največjih lažnivcev, organizatorji pripra-lalo pester program s tombolo in raznimi družabnimi igra-'■ veselo razpoloženje bo skrbel ansambel VITA, ki Bv sedaj pripravlja prvo svojo kaseto. J. Rabič SSIJAVNICA IA NAJ LAŽNIVCA PHUSICA 92 seclllolažl: _ Be NasTo v avtorja: /e. polovica marca je v J državi v znamenju dohodni-PooKam°r prideš, karkoli že se na,rjai- Povsod, dohodni- Zjdnjič sedim pred pisarno j*med naših davkarij. Ponr lnvalid b nekt vasi, žno potrka *« bolj poni- ZTzca" PO'm>l P"'"P"1"'' ttUmSi •*0W* uveljavljali za j*ovo; * vpnisa uradmk kupil VeSU'- mal" barvi Ali je naša televizija kakšna davčna izpostava ali kaj.' Ko gledaš leve oddajo o dohodnini, se - na žalost - ne moreš znebiti vtisa, da gospoda iz Paul McCartney znova "v živo" Nekdanji Beatle Paul McCartney se z ženo Lindo in štirimi člani ansambla odpravlja na enoletno svetovno turnejo, na kateri bo predstavil svoj novi LP Of the Ground in odigrala nekaj legendarnih skladb Beatlov. Od zadnje svetovne turneje, na kateri ga je poslušalo okoli tri milijone ljudi, so minila tri leta in McCartney si vroče želi znova pred svoje občinstvo. Veliko glasbenikov bi pri njegovi starosti in sedemsto milijonih funtov premoženja že zdavnaj zapustilo glasbeno sceno. Toda McCartney vztraja in pojasnjuje: "Včasih resnično pomislim na upokojitev. Vendar to ne bi bil jaz. Ko smo začeli z Beatli, so bila pravila takšna, da si bil po petindvajsetem letu že prestar. Pri rock'n'rollu ta pravila pač ne veljajo." Avtor jokajoče "Yesterday" in sentimentalne "Muli of Kintyre" zadnja leta črpa navdih iz bolj aktualnih tem, kot so onesnaževanje okolja, pravice živali in seksualna enakopravnost. Kljub temu pa ima očarljivi petdesetletnik tudi veliko privržencev med mladimi. To nevoumno dokazuje skladba "Hope of Deliverance" z novega LP, ki je med najstniki postala prava uspešnica. Jessica Lange "Zelo malo moških je, ki pred njo ne bi padli na kolena," je povedal Jack Nickolson o svoji partnerki med snemanjem filma Poštar zvoni samo dvakrat, čeprav se je v zadnjem času bolj redko pojavljala - ali morda prav zaradi tega - sodi v prvo vrsto plavolask. Je sijajna mešanica lepote in inteligence. Na vsak način je hotela iz svojega rojstnega mesta Cloquet v zvezni državi Minnesota ("Komaj sem čakala, da bom pobegnila, počutila sem se tako strašno ujeto") in padla je v objem španskega fotografa Paca Grandija. Sledila je poroka in dveletni intermezzo v Parizu, kjer je obiskovala igralsko šolo, hkrati pa delala kot natakarica v bistroju. Kot fotomodel si je utirala pot, ki se je končala v Hollywoodu. Tam je pobegnila možu in pristala v naročju King Konga. Iz predalov filmskih producentov sta jo rešili vlogi v filmih Frances in Tootsie v letu 1982, ki sta ji prinesli dve nominaciji in enega oskarja. "To je bil zame namig usode," pravi Jessica. Ustanovila je svoje produkcijsko podjetje in znova osnovala družino. Kasneje je bila za oskarja nominirana tudi za vloge v filmih Coun-try, Svveet Dreams in The Music Box. Zasebno ima Jessica Lange svoja "divja leta" že zdavnaj za seboj. Našla je svojo srečo in če ne deli postelje z Robertom De Ni-rom, kot nedavno med snemanjem filma Night and the City, preživlja svoje dni v Nevv Mexicu z možem Samom Shepardom in s tremi otroki. "Končno," pravi Jessica Lange, "mi je povsem jasno, da ima družina prednost pred poklicem..." ne? Do konca življenja meni ne bo jasno, čemu naj bi bil rekorder davčna olajšava?!? Take, malo za laske in za lastno familijo privlečene olaj- P<* iehl,e za ogra/o sem in *iJ* to' v*č d»Lknirt'- (la /'■ umi naj-Ziter ™« Pn/avil ttkM-mark ',rka 25 tisoč nemških v K/ut. t'" v<> kar '*Ka d ZaVr" Ah- sP'oh vil ,aL"'enek' okviztler rn,a 2av«? '/'"' v> ml koljL. fj " v glavi oh pomisli, tertnai! m°ral'Pr'I'iviti ruka Pv'netn "".'""K"". PO so tako ,nPhkr;, Vni" k"k» »kriti DolV"1, Pomike' P" inT, k(ik"r Mmc '>ddu'hmi,n'ah televizijskih "'var r r.!f*ra' tr0XM resna VeX«. nan,'nU- k<" "' "'v'""' vl>rek> P'U'"' "i rišejo vse- k"" lev^,skriu) I'1'1' s""'•'•<, te-»Ju oh':"1,1""- o izpolnjeva '"«/ ver, " '^hodnim ko WaltZ9ii£a "gredom »°oad,Z kaL,h", *ltdc l:h; /^(;;::i;,'rv,'''m' ZQ davke > kadar gre SaJ Uovek ne more vtrjetil TEMA TEDNA CESARJU, KAR J E CESARJEVEGA Dohodnina? Malo morgen! Dokler bo v olajšavi v/deo recorčer, se lahko napove karkoli "Raja" niti približno ne ve, kaj so kontrolni podatki in kaj sploh niso. davkan/e v resnici marsikdaj sploh ne ve. kako hi reagirala' Je VideO rekorder olai\a\a ali ne ' i Ideo rekordei je olajšava. pravdo davkarji. televizor pa Savice v resnici niso nu proti temu. kar lahko /az. kot recimo, da sem Neslovenec. uvel/a vim na tej dohodninski lestvici. Rubrike 0 vzdrževanih družinskih članih - to smo hitro pokapirali - se šibijo od otrok, ki naj bi jih imeli po vsej bivši Jugoslaviji! Preveri ti to, če zmoreš! To pa so tiste »kvalitetne« davčne olajšave, ki ti odbrenkajo vsak dohodninski prispevek! Nobena, še tako bistra davčna izpostava, nima možnosti, da prekontrolira, kje in koliko imaš ti otročkov po tem belem svetu! Pa smo spet pri slovenskem invalidu, ki kot olajšavo uveljavlja malo barve in pest žebljev! Jasno je, da ta država gradi svoje prihodke na revnih. »Velike ribe« vedo. kako in kaj - le reveži napovedujemo svoje dohodke po pravici in skazici! Le kdaj pride čas. ko bomo imeli nacionalno televizijo in časopise, v katerih bomo lahko prebrali, kaj so za davkarijo relevantni podatki. Tisti podatki, ki jih lahko preverijo in tisti, ki /ili nikakor ne morejo'' Kontrolni podatki' Kaj je kon-t trobil podatek in kaj nt'' luko osia/a in tako velja: dokler bomo nastopali kot podaniki m dokler bomo prepričani, da je cesarju treba dati. kar je cesarjevega, ne bo nič! Reveži bomo ostali reveži, managerska gospoda, denimo, pa bo še večja gospoda - prepad, ki ga riše današnja slovenska država, se na vseh ttOfnjah samo še povečuje. In dohodnina /e samo en tozadevni elementek. ki nam spet in spet dokazuje, da /e /emali treba revnim in ne bogatim.. • i). SedeJ Slovenščina pa stoka.. MULTITRADE iz Velikega grabna Prav zannimivo je, kako si nove firme večinoma izbirajo tuja imena angleškega izvora. Kaj je to dosledno zanikanje slovenščine: nameravajo kdaj postati multinacionalni ali pa gre za predsodek in prepričanje, da je slovenščina preveč kmečka, tuje pa bolj milozvučno in mestno? Saj ste takole potihem sami pri sebi že razmišljali, da bi v tej državi, ki tako intenzivno podpira malo in veliko podjetništvo, odprli firmo? Seveda ste! In kaj vam je bilo najtežje? Seveda: da ste za firmico našli streho nad glavo, da ste si izposodili pri vsej žlahti vsaj začetni nujni kapital... In potem? Potem ste se najbrž trapili noč in dan, kako naj se vaša firma imenuje! In prav ste imeli! Ime je pol uspeha! Tako tudi dokazujejo imena firm, ki so vpisane v sodni register pri Temeljnem sodišču Kranj. V nazive firm se je zapi čila tudi naša bralka I.K., ki se ji je ob tem hudo zasmilila njena rodna slovenščina. Slovenščina namreč pri teh nazivih kar stoka pod težo tujk in novih spakedrank, pravi naša bralka. In jih tudi navaja nekaj za pokušino. Kako z veseljem bi jih tudi mi črko za črko ponovili za njo, če ne bi poznali sle in skomin marsikaterega našega mladega podjetnika. Namreč: ni zakona, po katerem bi država predpisovala imena podjetij ali firm, zato si vsak lahko izbere ime, kakršno si že hoče. Če pa nam, ki imamo radi slovenski jezik, ime ni všeč, to še ne pomeni, da se tudi smemo iz njega norčevati. Ga okrcati! Lahko bi s tem hudo pokvarili image ali poslovni ugled kakšne naše nadebudne šefice butika ali štacune. Če bi, denimo, meni osebno enkrat »padla« kakšna podjetniška žilica v med in ustanovim firmo z nazivom Drek - pek, pri priči tožim slehernega, ki bi se iz mojega Dreka - peka utegnil norčevati. Moja zasebna podjetniška stvar! Ker pa tudi mi nismo iz zadnje moke in nas hudo srbi pod prsti, dajemo kljub vsemu našim bralcem v presojo, kaj si mislijo o nazivih firm, ki so - nazivi namreč - očitno večinoma angleškega izvora: P & P Trade, Mithos, Vaas, Hellix, LiZ Commerce, Slimm, Bilexs, Red monn, Elsoft, Leo, Artus... Zraven lahko pripišete še ime kraja ali kakšnega majhnega zaselka, tako da bi imeli M & M Trade iz Zgornjega Kašlja ali MULTI TRADE iz Zadnjega grabna... Kaj lahko rečemo? Nič! Eni so skromno startali na slovenske Jurčke, Sončke, Cekarje, Klase, drugi pa so za vsak primer, če »rautjo« kdaj kakšna multinacionalka, v tem stilu tudi začeli. Verjetno pa ne gre toliko zato, da bi namenoma hoteli pačiti slovenščino, le tuje je Slovencem bolj fino in blagozveneče. Za lep primer pa smo odkrili eno lepo slovensko ime neke mariborske firme. Imenuje se Pod pod noge... Za zgled, kako se da poiskati tudi lepo, duhovito in izvirno slovensko ime, ki ne »vleče« nič manj kot kakšen angleški Mark & Spencer. • D. S. ISmokciia 1992 16. NflDflU€VflNJ€ PIŠ€: DRAGO PflPL€fl PRI NAS JE GLASBA DOMA Hmeljarski instrumentalni kvintet iz Žalca vključuje člane, ki prihajajo iz Savinjske doline in bodo v letu 1993 Eraznovali 15-letnico delovanja. Na kaseti Pri nas je glas-a doma je dvanajst skladb, ki so pretežno narodnoza-bavnega žanra. Med njimi je le naslovna bolj zabavnega značaja in sicer priredba uspešne nemške poskočnice Musik aus Bohmen, ki jo je priredil Igor Podpečan, slovensko besedilo pa je delo Vere Soline. Avtor večine skladb je trobentač, pevec in vodja ansambla Martin Krajne, poleg njega pa prepeva še Meta Bračko. Na citrah kot gost sodeluje Karli Gradišnik, ki je tudi avtor glasbe in besedila skladbe Spet sva skupaj. Največ besedil je napisala Milena Jurgec, po eno pa Brigita Kobe, Ivan Malavasič in Martin Krajne. Muzikantje so melodije posneli pod producentskim vodstvom Igorja Podpečana m avgusta izdali pri Založbi Zlati zvoki. Inštumentalno so urezali melodije: Z Gorce domov, Proti Fervegu, Na pustni torek in Slovo, vo-kalno-inštrumentalne pa so: Lepote Slovenije, Pri nas je glasba doma, Ponesi Savinja, Čez Mrzlico, Gremo v planine, Draga mama, Spet sva skupaj, Pšenični lasje. POGLEJTE PIJ ANČKA Miro Kline, bivši klarinetist pri ansamblu Savinjskih 7, je pred osmimi leti ustanovil svoj ansambel Mira Klinca. Kot samostojni harmonikar je namreč s svojo frajtonarico dvakrat zmagal na tekmovanju Zlata harmonika v Ljube-čni, leta 1983 pa je bil tudi absolutni prvak v Italiji. Prva zasedba je bila trio s pevko, kjer se je pokazal kot odličen frajtonar in leta 1987 izdal kaseto Dvigni zlato kupico. Nato je glasbene zamisli iz tria avtorsko in zvedbeno začel uresničevati v kvintet zasedbi, tudi s klavirsko harmoniko in pri Helidonu izdal leta 1989 kaseto Polka za prijatelje. S tretjo kaseto z naslovom Poglejte pijančka, ki je bila posneta septembra v studiu Zlati zvoki in bila izdana pri istoimenski založbi, je zvokovno povratek Mira Klinca h koreninam, torej triu, zapel pa je skupaj s svojo ženo Mileno. Ducat viž je avtorsko prispeval Miro Kline, glasbo odlikuje izredna virtuoznost, kjer so tri skladbe v ritmu valčka in polke instrumentalne: Na poskok, Veseli kosci in S kočijo naokoli. Teksti Toneta Gaberška so zelo originalni in vsebinsko bogati: Slovenski vojak, Na mnoga leta, Za mam'co mojo, Ko človek se na svet rodi, Valček za naju, V senci sem posedal, Nad prepadom, Dober nasvet... Projekt je dobiftudi televizijsko predstavitev v posebni polurni oddaji Domači ansambli novembra na Televiziji Slovenija. Miro Kline se od kvinteta vra ča k triu SOBOTA, 20. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9 45 Tedenski izbor 9.45 Radovedni Taćek Klet 10.00 A Lindgren Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka 10.45 Tok, tok, ponovitev 11.30 Oče, sin in ljubica, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 14.25 Filmsko popoldne 14.25 Popolna tujca, ameriška nanizanka 14.50 Odletel bom, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.35 Možje brez kril, češki čb film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Potovanje po človeškem te lesu, nemška poljudnoznanstvena serija 17.56 Risanka 18.00 Regionalni program - Ljubljana 18.46 TV mernik 19.00 Risanka 19.12 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 šport 20.05 Utrip 20 25 Tvariete 21.30 Abreu Na dnu, brazilska nadaljevanka SLOVENIJA 2 RAPSODIJA V RUMENEM franosko švicarski barvni film; igrajo: Patric Depevrat. Nasja Ei Kikuva in drugi. Osvobodilni boji so bili v Vietnamu dolgi, krvavi in tragični. Za Francozi so prišli Američani Toda Viet-namcev ni zlomilo nič Umazana vojna pa ni bila usodna le za poražence... TV AVSTRIJA 1 2 PROGRAM TV SLOVENIJA 10 00 Veleslalom (ž), 1 tek, prenos 11.00 Otroški program 13.00 Vele slalom (ž), 2 tek, prenos 17.50 Športna sreda 19.00 Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Rojstvo Evrope, angle ška dokumentarna serija 21.00 Slo venski magazin 21.30 Poglej in za dem 22.35 Sova Alo. alo, angleška nanizanka, Odletel bom. ameriška nadaljevanka. Rapsodte en jaune, francosko švicarski film 9.00 čas v sliki 9.06 Hooperman 9.30 Jollv Jocker, ponovitev 10.15 Evroritem 10.30 Ljubosumnost po italijansko, italijansko španski film 12.15 Moda osebno 12.30 Hello Au-stria. Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Velika sreča, avstrij ski film 15.10 Comedv capers 15.25 Stan in Odo 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.30 Ko so živali zapustile gozd 16.00 Otroški vvurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X -Large 18.00 čas v sliki 18.06 Alpe - Dona va - Jadran 18.30 Prijatelji 1930 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Stavimo, da 22.00 Zlata dekleta 22 25 Ultimat, ameriška politična srhljivka 0.20 čas v sliki 0.25 Pe klenska igra. ameriška psihološka kriminalka 2.06 Poročila/Ex libris 2.15 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.46 1000 mojstrovin 9.56 Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m) 14.15 Svobodni kot veter 15.00 Ali imate radi klasiko? 15.45 Allegro 16.30 Ozn se po deželi 17.00 Ljuba FIESTA CLX ESCORD CLX MONDEO CLX od 17500 DEM od 23200 DEM od 29900 DEM CENE SO DO RE KIS ¥ RACIJE INF. VRBA d.o.o.. Kranj tel. 064/ 212-907 218-454 l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 Koledar 815 Slika na sliko 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.30 čvekal mca 11.30 Magija 12.00 Poročila 12.06 Preživeti v divjini, ponovitev 12.35 Haggard. ponovitev 13.06 Hr vaški filmski festival Odrske luči, ponovitev 14.06 Pozdravi iz domo vine 14.20 Glasba 1425 Poročil 14.30 Prizma 15.15 Prisrčno vasi 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.46 Turbo li mach shovv 18.00 Poročila 18.06 TV razstava 18.20 Santa Barbara, ame riška nadaljevanka 19.06 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.30 Zadnje po letje v Tangeru, francoski film 22 30 Lepa naša 23.06 TV dnevnik 2325 Slika na sliko 0.10 Poročila v nem •čini 0.15 Poročila 0.25 Sanje brez meja družina 17.46 Kdo me hoče 1800 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19 30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultu ra 20.15 Še dvomite, gospod brani lec nemški TV film 21.50 Čas v sliki/šport 22.00 šport 22.30 Rodni kraj 0.50 Manekenka in vohljač. se rija 140 Poročila/Ex libris/1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV starao 88.9 in 96 MHz ter SV 1584 KHz. Ob 16 36 prisluhnite pogovoru pred sobotnim nastopom v akrobatskem rock'n'rollu. ob 17.00 glasbeni delrtaciji. govo rili pa bomo te o AIDS-u in umetnosti ter blagovni znamki Levia. 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 1530 TV Koledar 15.40 Cro pop cro 1625 Pokal Hrvaške v rokoma tu Polfmale Lokomotiva Podrav ka, prenos 17.50 Rokomet Končni ca svetovnega prvenstva, prenos 19.30 Dnevnik 20.06 črno na belem v barvah Feather o jazzu, Svet sredi dvajsetega stoletja, V avtobusu, britanska humoristična nanizanka; Čarovnik iz Oza. ameriški barvni mladinski film, 1939 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop 1. RADIO TRIGLAV JESENICE KANALA 8.00 Napoved, telegraf, horoskop - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 Novice, duhovni razgledi, glasba je življe nje, danes do 13 ih 14.15 Ob ve stila, popoldanski telegraf, lekcija angleičine 15.30 - Dogodki in od mevi 16.15 Obvestila, novica, moja je lepša kot tvoja sobotni klepet - z vami klepeta Simona Vo dopivec 18.00 Voščila, prenos Radia Slovenija 9.00 RIS. risanka 926 Ninja želve 9.60 Astrološka napoved 10.00 Ples v temi, ponovitev ameriškega barv nega filma 11.30 Ročk starine, ponovitev 12.00 A Shop 12.16 MCM 18.06 MCM 18.30 Jazzbina 1900 Srečni Luka 19.30 MCM 2000 Ri sanka 20.16 Dnevno informativni program 20.30 Avtotimes 21.00 To kio pop, ameriški barvni film 22.40 Dnevno informativni program 22.56 Poročila v angleščini Deutsche VVelle 23.20 Videogrom 0.36 Astro loška napoved 0.46 Erotična uspa vanka 1.06 Erotični film 1. RADIO žmi 12.00 Napoved programa 12.30 Nai zgodovisnki spomin 13.00 Danes do 13 00 servisne informa cije 13.30 Loka v časopisju 14.00 Morda ste preslišali 14.30 Devizni tečaj 14.40 Nasveti za hojo po loškem hribovju 16.00 -Dogodki danes jutri 15.30 Pre nos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 Razvedril no popoldne 17.00 športni utrin ki, novice, obvestila 19.00 Odpo ved programa KINO 20. marca CENTER amer kom NAPIHNJENCI ob 17. 19 in 21 uri STORŽIČ amer akcij kom MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 16 uri. amer trda erot RULETA POŽELENJA ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer l|ub thrill TELESNI STRAŽAR ob 16 30, 18 45 in 21 uri DUPLICA amer erot thrill PRVINSKI NAGON ob 17 45 in 20 uri TRŽIČ prem amer akcij filma LEVJESRČNI ob 18 m 20 uri KOMENDA amer rom pust film POSLEDnJI MOHIKANEC ob 19 uri RADOVLJICA amer knm BELE PEŠČINE ob 18 in 20 uri NEDELJA, 21. marca 1993 PROGRAM TV SLOVENIJA 8.36 Program za otroke, ponovitev 8.35 Živ, žav, ponovitev 920 P. Kovač Kaj mora sova opraviti spomladi 10.05 Huckleberrv Ftnn in prijatelji, ponovitev nadaljevanke 10.30 Televizijska konferenca 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenska ljudska glasbila in godci Žvegla. 2 oddaja 1220 Avllu. ansambel peruanske glasbe 12.30 Domači ansambli: Ansambel Nika Zajca 13.00 Poročila 13.06 Tvariete, ponovitev 14.40 Filmsko popoldne 14.40 Alo. alo, ponovitev angleške nanizanke 15.06 Odletel bom, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.56 Velika pričakovanja 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Moja knjiga o džungli, ponovitev 17.30 Kalejdoskop 19.06 Risanka 19.17 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Podarim dobim 21.00 Krka, poročilo o reki 21.40 Življenje z druge plati Kako nas vidi|o živali, angleška poljudnoznanstvena serija 22.15 TV dnevnik. Vreme, šport 22.40 športni pregled 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Tedenski izbor 9.10 Poglej in zadeni, ponovitev 10.10 Na dnu, brazilska nadaljevanka 11.00 Mo stovi 11.30 Rolkarji iz Los Angele sa, ameriški film 13.25 Športna ne delja 13.25 Ljubljana Finale SP v hokeju na ledu, skupina C. prenos tekme za 3 mesto 15.45 Košarka (m) Smelt Olimpija Slobodna Dalmacija, posnetek iz Ljubljane 16.25 Ljubljana Finale SP v hokeju na ledu skupina C. prenos tekme za 1 mesto 19.30 TV Dnevnik. Vre me 19.56 Šport 20.05 Zmagoslavje ljubezni, posnetek predstave PDG Nova Gorica 21.56 Glasbeni utrinek Tomaž Rajtenč, kitara 22.35 Sova Ljubi jih in joči, ameriška burleska; Odletel bom, ameriška nadaljevanka. Hiša iz kart, finska nadaljevanka PLESNA ŠOLA STE/* Kranj ZA BOLJŠO KAKOVOST IN ZDRAVO ŽIVU E NJE Restavracija BRIONI Kranj l-mesečni tečaj za starše maturantov: petek ob 18. uri ali nedelja ob 17.un RADOVLJICA • ob SOBOTAH Hotel Grajiki dvor aerobika za ženske ob 19. uri začetni plesni tečaj ob 20. uri začetek sobota, 20. 3. 1993 Informacije tel.: 327-308 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.30 Poročila 8.36 TV koledar 846 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Huc kleberrv Fmn in njegovi prijatelji, ponovitev 9.55 Risanka 10.00 Poro čila 10.06 Hišni ljubljenčki 10.30 Se zamova ulica 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.06 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in do brota 13.30 Palček David, risana se rija 13.56 Oskar med detektivi 14.40 Risanka 15.00 Operne arije 15.30 Poročila 16.36 Družinski zabavnik 17.20 Tri|e novčiči v vodnjaku, ame riiki barvni film 18.60 Zajčje zgod be. risana serija 19.16 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.06 Ludvvig, na daljevanka 21.00 Sedma noč 23.36 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.60 Poročila 0.00 Sanie brez meja 2 PROGRAM TV HRVATSKA 9.10 TV Koledar 14.40 športna ne delja šah območni turnir za sve tovno prvenstvo 16.06 Rokoborba SLOVENIJA 2 ROLKARJI IZ LOS ANGELESA ameriški barvni film; igrajo: Josh Brolin, Robert Rusler, Pa-mela Gidlev in drugi; V Los An gelesu pripravljajo tekmovanje rolkarjev. Glavna nagrada: ugled, slava in občudovanje, ki ga bo požel zmagovalec in njegova skupina Dve skupini se srdito spopadeta: fantje iz tolpe Daggersov, nasilni in posto paški tipi, so pripravljeni uničiti nasprotnike z najbolj agresivnimi metodami Ko spoznajo, da so njihovi nasprotniki pravi virtuozi na rolkah, popolnoma podivjajo... Turnir Alpe Adria 1520 Tenis: ATP magazin 15.56 Prvenstvo Hrvaške v boksu, posnetek 16.30 Športne reportaže 16.40 Končnica pokala hrvaške v rokometu (ž), prenos 19.30 TV dnevnik 20.06 Svet odkritij 21.00 Dokler se ne snideva spet, 7. del angleške nadaljevanke 22.00 šport 2220 Hrvaška nogometna liga 0.00 Horoskop KANALA 7.46 Nedeljski nagovor: Pater Be nedikt Lavrih 8.00 Astrološka napoved 8.10 Film za otroke 8.40 Srečni Luka, kanadska risana serija 9.10 Male živali 9.30 Smithsonian, dokumentarna serija 10.30 Ninja želve 11.00 Kult ura, oddaja o kulturi 11.30 Dance Session 12.00 Nedelj ski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Kulinarični kotiček 12.30 He lena. gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.15 Videogrom 18.05 MCM 18.30 Live Si Kickin 19.30 MCM 20.00 Risanka 20.15 Elizije oddaja o duhovnosti 20.45 Vrhovno poveljstvo, ameriški čb film 22.10 Astrološka napoved 22.20 Kdo tam poje, jugoslovanski barvni film 23.45 MCM TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Pozor, kultura 9.30 Kultura za za|trk 10.15 Univerzum 11.00 Tiskovna konfe renca 12.00 Tednik, ponovitev 12.30 Vse je vsakdanjik 13.00 čas v sliki 13.10 Trenutki iz živalskega življe nja 13.40 Nenavadne dogodivščine g Topperja, ameriška komedija 15.06 Lepote češke 1525 četrti kralj 15.30 Jaz in ti 16.10 Tiny Toon 16.35 Odštevanje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Beverly Hills 90210 18.00 čas v sliki 18.06 X large. reportaže 1830 Prijatelji 19.30 čas v sliki/ Šport 20.15 Zadnja podmornica, nemško ameriško japonski film 21.56 šport Specia! olvmpicus. otvoritev iz Schladmmga 22.30 Glas Islama 22.36 Francija je volila 23.00 Hiša zlomljenih src. drama 1.06 Gustav Mahler. Pesmi za umrlimi otroki 1.36 Poročila/1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ Oddajamo od 10.30 do 16.30 na UKV stereo 88.9 in 96 MHz ter SV 1584 KHz. Najmlajši lahko prisluh nejo ob 10.36 pravljici, dopoldari-ski del pa bo posvečen ie turisti čni ponudbi, planincem in gasilski zgodovini. Ob 13.46 pride na obisk nedeljski gost, Janez Kopač, Drago Papler pripravlja pogovor z ansamblom Zasavci ob 14.30 l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 Napoved. Mirin vrtiljak 9 30 Godba na pihala, horoskop, zgod be drugače tokrat po domaČe 1100 Radijski sejem, voščila 13.00 Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi 17.00 Nedelj ski klepet, minute za ljubitelje re sne glasbe 19.00 Prenos Radia Slovenija l. RADIO ŽERI 9 00 Napoved programa radijski koledar EPP 10.00 Kmetijska oddaja 11.00 Novice in dogodki osmrtnice obvestila mali ogla si - 11.40 - Sprehod po kinodvora nah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.16 EPP 12.30 čestit ke in pozdravi naših poslušalcev 13 30 Nedeljsko popoldne Radia Žin vmes vreme prometna var nost kulturni kažipot Loka v ča sopisju glasbena lestvica 3x3 športni utrinki 15.30 Odpoved programa KINO 21. marca CENTER amer kom NAPIHNJENCI ob 17 in 19 uri. predprem amer drame VONJ PO ŽENSKI ob 21 uri 8TORŽIĆ amer akcij kom MAŠ ČEVANJE SMRKAVCEV ob 16 uri. amer trda erot RULETA POŽELE NJA ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer ljub thrill TELESNI STRAŽAR ob 16 30 18 45 in 21 uri DUPLICA amer erot thrill PRVINSKI NAGON ob 17 46in20 uri TRŽIČ amer rom pust film POSLEDNJI MOHIKANEC ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer knm film BELE PEŠČINE ob 20 PONEDELJEK, 22. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 11.05 Tedenski izbor 11.05 Ovčar Hobo. ameriška nanizanka 11.30 Forum 11.45 TV mernik 12.00 Podarim dobim 12.30 Domači ansambel: Ansambel Nika Zajca 13.00 Poročila 13.05 Rojstvo Evrope, ponovitev angleške dokumetarne serije 14.15 Filmsko popoldne 14.15 Ljubi jih in joči. ameriška burleska 14.35 Odletel bom. ameriška nadaljevanka 1520 Kavboj in dama. ameriški film (čb) 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.15 Radovedni Taček: Oblak 1725 Pet prijateljev, angleška nanizanka 18.00 Regionalni program - Maribor 18.50 Besede, besede, besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Bobenček 21.30 Mednarodna obzorja: Avstrija 22.15 TV Dnevnik, Vreme 22.38 Šport 22.46 Gospodarska oddaja 10000 obratov 23.20 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 NAJSTRAŠNEJŠI UMOR angleška humoristična nanizanka. Judv je ostarela gledališka igralka, ki je življenje posvetila gledališču Zato odklanja nastope za televizijo, čeprav je dvorana, v kateri igrajo, v glavnem skoraj povsem prazna V sorazmerju s slabimi kritikami, ki jih dobiva, je Judi Ju-dvjino vdajanje alkoholu... Nekega dne pa Judv na dolgočasni predstavi pred peščico gledalcev doživi presenečenje. Potem ko se skloni k truplu, z grozo ugotovi, da ni mrtev samo njen "odrski mož" Johny, ampak tudi njen soigralec To-ny.. Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.06 A Shop 18.30 Poslovni dosje 19.00 A Shop 19.15 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet. ameriška nadaljevanka 2120 Teden na borzi 21.30 Poslovni dosje, ameriška doku mentarna serija 22.00 Muke po Ma teju, hrvaški barvni film 23.36 Jazz bina 0.05 Dnevno informativni pro gram 0.20 Poročila v angleščini Deutsche VVelle 0.46 Astrološka napoved 0.56 A Shop TV AVSTRIJA 1 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 11.20 Tedenski izbor 11.20 Znanje za znanje, učite se z nami, ponovitev 11.35 Slovenska ljudska glasbi la in godci Žvegla 2 oddaja 12.00 Eurontem 12.15 Športni pregled 14.15 Televizijska konferenca 15.15 Večerni gost: Žarko Petan, ponovitev 16.30 Utrip, ponovitev 16.45 Zr calo tedna 17.00 Dober dan. Koro ška 17.30 Obzorja duha. ponovitev 18.00 3/4 ure 18 50 TV Avtomagazin 19 30 TV dnevnik. Vreme 1955 šport 20.06 Zelena ura 21 05 Dinko Šimunovič dr Nikola Vončina Tujec, nadaljevanka HTV 22 00 Glasbeni utrinek Aleš Kacian. flav ta, Janko Šetinc, klavir 22.15 Sova Najstrašnejši umor. angleška nam zanka. Odletel bom, ameriška na dal|evanka, Hollvvvood se jih spo minja, ameriška dokumentarna se rija 9.00 Dopoldanski program 9.06 Ho-operman 9.30 Izgnani in pozabljeni 10.15 Glasbena skrinja 10.30 Velika sreča, ponovitev 12.10 Ouinosco pio. risanka 12.15 Šiling, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Zakladnica Avstrije 13.35 Smha Moča, brazil ska telenovela 14.00 Big Valley 14.46 Eurontem 15.00 Jaz in ti 15.05 Fračji dol, serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Rebeka in sosedovi otro ci, avstralska otroška serija 16.16 Strelovod 16.30 The real ghostbu-sters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 17.45 Mi 18.00 čas v sliki 18.30 MacGvver. serija 19.22 Zna nost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 2108 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Neobrzdana ljubezen, 2 zadnji del ameriške mini serije 22.55 Nevarnost v savani, italijanski film 0.30 Čas v sliki 0.36 Maneken ka m vohljač 1.25 Poročila/1000 mojstrovin Avto šola TEČAJ CPP ORGANIZIRAMO OR PONEDELJKIH V BRITOFU 1. PROGRAM TV HRVAŠKA TV AVSTRIJA 2 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV Kole dar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Po ročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 1005 TV šola 11.30 Ali ste vedeli' 11.45 Mala kinoteka 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.46 Dokler se ne snideva spet, angleška nadalje vanka 15.46 The big blue 16.00 Po ročila 16.06 Učimo o Hrvaški 16 35 Malavizija Huckleberrv Fmn in pri jatelji, otroška serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18 06 Danes v saboru 18.36 Santa Barba ra. ameriška nadaljevanka 19.18 Ri sanka 19.30 Dnevnik 20.06 Hrvaška in svet 20.60 Sodnik Pnest, amen tki čb film 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v an gleščim 23.50 Poročila 0 00 Sanje brez meia fn^S. Vr"mBr,ska panorama 1635 '000 mojstrovin 15.45 šport Spe-cal Olymp.cs. posnetek 16.30 N>P Pon Pot Japonske do svetovne sj-9 17.30 Lipova ulica, serija ^8.00 Cas v sliki 18 06 Hooperman 1830 Srček, vodi Rudi Carrell 19.00 Re gionalna poročila 19.30 čas v sliM Vreme 2000 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.00 Novo v kinu 210» Kuharski moiutrt 21.15 Teleskop RADIO TRIGLAV JESENIC^ 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 10 60 TV koledar 11 00 Prvo zaseda nja županijskega doma sabora Re publike Hrvaške, prenos 19.20 Glasba 19.30 Dnevnik 2006 Korsk za korakom, ameriška humoristi čna nanizanka 20.36 Hitreje, višje, močnete. oddaja o športu 21.30 Ingverjevo drevo, angleško japon ska nadaljevanka 22 35 Preživeti v divjim, dokumentarna nanizanka 23 10 VOX 23 40 Horoskop L___ •00 Napoved telegraf borotkop. obvestila 9.30 Novice aktualno, n««e stranke »o atranke 11 30 Novice, iport. danes do 13 ih -1330 Predstavitev popoldanske »a programa 14.16 Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano « stranke 16.30 Dogodki m od mevi 1615 Obvestila, novice, osredka tema 16.00 Voičila. no vice 18.45 Dogodki \utri. prenot Radia Slovenija 1. RADIO žmi KANALA 900 Ris, risanke 9.66 Ninja želve 1020 Helena, ponovitev 10 50 1 12.00 Napoved programa 123° Nai zgodovisnki spomin 1300 Danes do 13 00 servisne informa ci/e 13 30 Loka v časopis 14 00 Morda ste preslišali I*30 Devizni tečaj 14.40 Tolar za kni< go 16.00 Dogodki danes »u'rl 15 30 Prenos dnevno mtormat^ vne oddate Radia Slovenija 16°° zapoved programa 16.16 °,r0 *ki program 17.00 Novice ob vestila 1710 Mladinski progre™ 19 00 Odpoved programa KINO CENTER amer kom NAPIHNJENCI ob 16 , *J"»»jX oV 17 48jj nes zaprto! ŽELEZAR amer ljub thrill TELESNI STRAŽAH ^ ^746 20 ur. TRŽIČ smer rom pust film POSLEDNJI MOHIKAtMc in 20 uri -4 Telesni stražar, jasno kot... Boh6^ ^an' Je namre^ prevod mega filmske uspešnice pVguard, za katero ste čist' vsi, ampak res čist' vsi, ki ste d K ^e *e °9^ec* odpravili v kinematograf, rekli, da je zelo Tyr\tA- zac*evica (posebno Nataša in dve Mojci). Mojci k' je P°tocila solzico, bom rekel, d' filma še nisem gledal, najbrž Pa sem ga tudi zamudil (tak je živlene...), Mojci, k' pravi Ne- er fall in love bi rekel isto. Ja, baje Whitney res raztura, če-Pjav kot debitantka pred filmskimi kamerami, kot pravi An-bir ' ^a ^ev*n Plesalec z volkovi, no pa tudi Tom Cruise zna UgT.^PelJiv, pravi Boži in ima čist' prav. Sicer pa saj veste, ako je s filmi, pridejo, so nam všeč ali ne, in grejo, pa če se If VŠei ali ne' Kva sem 9lot>olc. a ne- Kajpada, kakopak, val 3"•' Tac*aaaa- Pa žrebajmo. Vlekel ie naključni obisko- oiec Aligator Music Shopa in se odločil za Valentino Sajo-Highland 14 a, 64212 Highland. Ha, Luck se temu reče, g v prevodu zegen na kvadrat. Dopis, zuuummmm v Kranj TOP 3 I Jelesni.... kajpada 3' XaYa Con Dios... pametno ? cUki.... se pa dolg držijo NOVOSTI ^ovosti sta dve kaseti in sicer Tanja Zaje Zupan, ki s fullom k~Y|ada citre, posebno znane priredbe My Way, Lili Marlen, ~* Paloma... in en primorc Miran Zadnik, ki pravi "Ljubezen Piove s teboj". A sem že kaj omenil, da se da v Aligator Mu-ac Shopu zmenit za obisk kakšnega koncerta v Munchnu. u6 nisem, potem omenjam zdajle. Too much pa se je razširi-SJHPj Ponudba cedejev. g SE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 87.: loai Pravte na zadnjo glavo (naslov) rubrike Jodlgator? Same zvp1 na9racmo vprašanje, d' ne bo pomote. A opazite tiste min1 ^ Gatorjem? Ali je to kura ah petejl'n (bi rekel neki Ust ^ Vprašanje pa se glasi, kateri živali je podobna kam 2ac*eva v naslovu? Ma j a saj vem, da veste. Rešitve ča-Iohi ^° srec*e, 24. marca, v uredništvo Gorenjskega glasa za v^rjatorja". Tko. Boži, kaj pa jazz klub "Ragtime"? Borut, a ril d Je z Žnabljatalkom, jest (ta star) se nebi rad zame Vj. .rugim, kar pa se tiče Red Steelersov, ki jih želiš pozdra-star"G t0 Rrav^ar strojeno. Kot vidiš Vesna, mi Borut pravi Ta ja ■ torej nisem tolk star, kot ti misliš. Musicala Hair se bom tiSm Udeleži1' karte Pa s°. se mi zdl od 1300 do 1500 sitov kajt "• Nataši bi pa rekel takole, odloči se za študij prava, tfJJ Pravniška diploma res nekaj pomeni, zavidati mi pa ni Muv' SaJ se Tud' )az se ukvarjam s šolo. Romana, v Aligator tfeoi °PU lanKO dobiš prazne kasete, tako audio kot vi-ved Iud' prineseš kaseto pa se ti kaj presname, še n° bodi za Bon Jovija in Jodlgatorja pa vsem čavvvvvv... v Angliji de »g°^onu so pred kratkim podelili vsakoletne glasbene nagra-^"orj ^Ward" Prejela sta |ih pevca Rod Stevvard in Mick Huck-vijer): , s^uP'ne Simply Red Rod Stevvard )e bil nagrajen tudi za ži-Pevec ?, del°' Mick Hucknall pa |e nagrado prejel kot najboljši PreSen ^a9raJena je bila tudi njegova skupina Simply Red, kar ne saj je bil album Starš lani prava uspešnica Dve nagra- bo|j§a ' 'udi Annie Lennox, in sicer za album "Diva" in kot naj neN€ NA RftDIU TRIGLAV XS6NICC /96.0 MHZ/ NA GLASBENEM ZASLIŠANJU NOTRANJI MINISTER, GOSPOD IVAN BIZJAK Danes je petek in jutri bo sobota, ampak ne kar navadna sobota. Točno ob dvanajsti uri bo na valovih radia Triglav na sporedu naša oddaja Glasba je življenje, zadnja v tej zimi, kajti že čez dobre tri ure, točneje ob 15. uri in 41 minut bo izbruhnila pomlad. Prav na prvi pomladanski dan imam gosta, ki je kar precej postoril okrog slovenske pomladi in je sedaj ministre za notranje zadeve, gospod Ivan Bizjak, doma z Bele pri Preddvoru, podpredsednik krščanskih demokratov, oče štirih otrok, po izobrazbi matematik. Gospod Bizjak ima zelo rad glasbo, predvsem priredbe klasike, ever-greene, tudi popevke, če vsebujejo tekst, ki nekaj pove, ni pa navdušen nad bučno glasbo. Pel je v raznih zbonh, tudi z ministrom za zunanje zadeve, gospodom Lojzetom Peterletom. Na vprašanje, ali se mu zdi, da deluje državni zbor razglašeno, je odgovoril: Tovrstnih zborov nisem nikoli ocenjeval po uglašenosti. Tak zbor mora delovati malce razglašeno, ce hoče odigrati svojo vlogo. Mislim, da ne bi bilo dobro, če bi bili enoglasno ubrani." Zaključili smo Avtoimpexovo akcijo SREČNA PETSTOTI-CA, kjer je bil nekdo izmed petstotih kupcev kateregakoli avtomobila znamke Škoda, kandidat za še eno škodo. Minister Bizjak se je odločil za zaporedno številko 376 in avto Škoda Favorit ie tako prišel v roke gospodu Janezu Holsedlu iz Petanjcev 51 d, pri Tišini, ki je avto vplačal 10. februarja v Murski Soboti. Želi si rdečo barvo in še ne ve, kaj bo z njim. Čestitamo! V prejšnji oddaji smo razpisali nagradno igro Eurosong '93. Zanimalo nas je, katera pesem je bila vam najbolj všeč. Lestvica, ki ste jo sestavili vi, dragi poslušalci, se nekoliko razlikuje od uradne. Najbolj vam je bila všeč Darja Švajger, s pesmijo Naj vidimo ljudi, na drugo mesto ste postavili ansambel Čudežna polja, s pesmijo Nekdo igra klavir, za njimi Regino in Naj ljubezen združi vse ljudi, Helena Blagne s pesmico Vzemi me nocoj je pristala na četrtem mestu in šele na petem uradna zmagovalka Tih deževen dan, v izvedbi En X banda. Žreb pa je določil takole: 1. nagrado VValkman Av-tomotorja iz Celja prejme Marjeta Čampa, Kebetova 3 iz Kranja, 3 kilograme prave kave Droga & Man Coffee bomo poslali v Braslovče Klavdiji Stropnik, Rokovlje 5, 3 kasete Moped showa pa Sebastjanu Elsnerju v Dobrunje, Pot na Visoko 11 b Na slišanje v soboto! Izlet presenečenja 'SPOZNAJMO DRUG DRUGEGA IN SLOVENIJO Z MESCI TOURSOM" Prihodnjo soboto, 27. marca, bo prvi IZLET PRESENEČENJA z MEGGI TOURSOM in STUDIOM RADOST - v dve štajerski prestolnici in v metropolo zelenega zlata Žalec. Pohitite s prijavami - in ne pozabite na naš kupon, s katerim bo izlet za 5 - DEM cenejši. Polna cena celodnevnega izleta je presenetljivo nizka - samo 45 - DEM v tolarski protivrednosti, za bralce Gorenjskega glasa pa le 40 - DEM V ceno je zajet ogled Ptujskega gradu, pokušina v ptujski vinski kleti, večerja z zabavo v hotelu Žalec - in še marsikaj, vendar pa vsega le ne povemo vnaprej, sicer ne bo pravi IZLET PRESENEČENJA. Informacije in prijave: MEGGI TOURS Kranj, tel.: 064/223-870 in Škofja Loka, tel.: 064/631-476. Posebna ugodnost za bralke in bralce GORENJSKEGA GLASA: OB PRIJAVI ZA -IZLET PRESENEČENJA- PREDLOŽITE TA KUPON IN IZLET V OBE ŠTAJERSKI PRESTOLNICI BO ZA VAS CENEJŠI V PROTIVREDNOSTI 5.- DEMI KUPON 5.-DEM IZLET PRESENEČENJA 27. MAREC 1993 ^»ZADETEKV PETEK V B obnavljanje avtoplaščev ^8-Stofjaloka *W/63li8Uai/064/632^ cvetličarna lora le *k°fj* Loka 064/621-000 SERVIS J?2E STRAH TP,20JKOFJA LOI TEL- ftA?VhJA L0*A CL. 064/621-912 NI KUPON V bifeju poleg plavalnega bazena v Železnikih je bilo minuli petek "full the best", kajti tekmovalna ekipa pod vodstvom HUBERTA VI DICA iz Železnikov, Na Kresu 23, se je dobro oborožila z leksikoni in znala odgovoriti na vsa težka vprašanja v 5 oddaji kviza ZADE TEK V PETEK, kar je ekipi prineslo nagrado v vrednosti 15 000 tolar jev V firmi SPORT FIT, ki upravlja bife, plavalni bazen, savno in fit-ness studio v Železnikih, pa so na kvizu poskrbeli za pravo tekmovalno zabavno vzdušje Igral je ansambel John Q Wayne, navijačev pa je tekmovalna ekipa imela toliko, da je bil prostor za vse premaj henl Nase čestitke vsem, ki so poskrbeli za lep večeri Kviz ZADETEK V PETEK bo ponovno naslednji petek, zadnji petek v marcu in prvi letošnji spomladanski petek Tekmovalna ekipa bo nastopila v Restavraciji METULJČEK v Podlubniku 139 v škofji Lo ki, od koder bo neposreden radijski prenos na Radiu Žiri Ker je do oddaje še natanko teden dni, imate dotlej dovolj časa. da pravilno odgovorite na nagradni vprašanji sopokroviteljev kviza, ki Vas spra Sujeta o tem, koliko veste o hitrosti njunih storitev: Nagradno vprašanje it. 1.: JOŽE STRAH, ki ima RTV SERVIS v Podlubniku 238, Škofja Loka, Vas sprašuje V KOLIKŠNEM ČASU POPRAVIJO TV SPREJEMNIK KI GA PRINESETE V POPRAVILO V RTV SERVIS JOŽETA STRAHA V PODLUBNIK 238? Nagrada bon za 1 000,00 tolarjev Nagradno vprašanje it. 2.: DARJA KOŽUH, ki ima Fotoatelje FOTO DARJA v Podlubniku 139, škofja Loka Vam zastavlja vprašanje KAKO HITRO IZDELAJO V FOTO DARJA EXPRESS FOTOGRAFIJE ZA OSEBNE DOKUMEN TE? Nagrada storitev ateljeja Foto Dana v vrednosti 1 000,00 tolarjev Pravilni odgovor napišite na dopisnico, nanjo nalepite nagradni ku pon /za vsak odgovor in kupon potrebujete svojo dopisnico/ ter odgovore pošljite z Vašimi podatki na RADIO ŽIRI, 84226 ŽIRI naj kasneje do 26 marca 1993 Škofja Loka Mestni trg 20 Tel.:064/622-171 ZADETEK V PETEK 26. MARCA 1993 OD 17. OBE DALJE: IOMA/MIHNIČ PODLUBhlK 139 III (Xi4/622-370 v^-' GOST VEĆEM: tKOFIELOSKI OKTET — ■i I- » —I I FOTO Darja Kožuh Podlubnik 139, Škofja Loka tel.: 064/622-528 tel. doma: 621-137 NAGRADNI KUPON TOREK, 23. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 Video strani 9.30 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka 10.00 3/4 ure 10.45 Slaovenski magazin 11.15 Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija 12.00 Zelena ura 13.00 Poročila 13.06 Mednarodna obzorja: Avstrija, ponovitev 14.40 Filmsko popoldne 14.40 Najstrašnejši umor, ponovitev 15.15 Odletel bom, ponovitev 16.00 Hollywood se jih spominja, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.15 Erazem in potepuh, nadaljevanka 17.46 Oscar junior: Zala 17.46 Risanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.46 EPP 18.50 Besede, besede, besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.06 Žarišče 20.30 Glasba, show in cirkus: Kraljevi variete, 1. del 21.46 Nebesa morajo počakati, angleška dokumentarna serija 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.43 Poslovna borza 22.56 Omizje 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.25 TV avtomagazin 9.56 Opdal: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek, prenos 10.45 Sedma steza 11.06 Tujec, nadaljevanka HTV 12.00 Bobenček 13.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju, prenos 2 teka (m) 16.50 So botna noč 15.50 Videonoč 17.00 Nina Simone 18.05 Sprehodi po stari Ljubljani 18.30 Miniature: Kozarec naš vsakdanji 18.45 Iz življenja za življenje Prisluhnimo tišini 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.05 Mane Curie. francoska nadaljevanka 20.50 Osmi dan 21.40 Novosti založb 21.55 Svet poroča 22.30 Sova V avtobusu, angleška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka. Detektiv, francoski film l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV kole dar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ingverje-vo drevo, ameriška nadaljevanka 15.50 The big Blue, oddaja za Un-profor 16.00 Poročila 16.06 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrva ška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Hrvaška kulturna dediščina 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Churchill, dokumen tarna serija 21.00 V velikem planu 22.36 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 9.50 TV koledar 10.00 Skupno zasedanje hrvaškega Sabora, prenos 17.66 Prvenstvo Hrvaške v rokome tu; Badel 1962 Zagreb - Con mg Medveščak, prenos 1920 Loto 1930 Dnevnik 20.06 Dragi John, amenika humoristična nanizanka 20.36 Vi in vaš video 21.06 Ingverje-vo drevo, angleško-japonska nadaljevanka 22.10 Umetniški večer: Ki klop 23.06 Proti toku 23.40 Horo •kop 23.46 Videostrani KANALA 9.00 Ris, risanke in spoti 9.46 Ninja želve 10.10 Jazzbina, oddaja o jaz zu 10.40 Teden na borzi 10.60 Astrološka napoved 11.00 Druga čen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.60 Dober nakup 12.00 A •hop 12.15 MCM 18.06 MCM 1826 SLOVENIJA 2 DETEKTIV francoski barvni film; "Mati mi je rekla, naj se vsakič, ko sem izgubljen, prepustim naključju in gotovo bom našel kaj vrednega. In kaj sem dobil, tudi če sem našel?" Junak tava v negotovosti, tako kot vsi okrog njega. Kaj sploh še druži ljudi? Umor, ki se je zgodil pred časom? Denar, za katerega se ne ve, kdo bi ga moral komu izplačati? Odnosi med posamezniki so skrivnostni... A Shop 18.36 Kulinarični kotiček, ponovitev 19.00 A Shop 19.15 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 2120 Ciklus slovenskega filma -Milena Zupančič: Christophoros, slovenski barvni film 22.50 Dnevno informativni program 23.06 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle TV AVSTRIJA 1 6.00 Teletext 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.06 Hooperman, ponovitev 9.30 Klub za seniorje 10.15 Glasbena skrinjica 10.30 Časovni stroj, ameriški film 12.15 Zalivski tok 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.46 Sinha Moča, serija 14.10 Big Valey 14.40 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Heatcliff in Riffraff, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Kislo zelje 16.15 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 MacGvver. serija 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Univerzum: Ujetniki sonca 21.00 Animo - O živalih in ljudeh 21.07 Pogledi od strani 2120 Pustolovca z Rio Verda - krvavi smaragdi, francoski pustolovski film 22.50 Sladke sanje o sreči, ameriški film CELOVEC IHandll Bahnholstr 20 [Tel 9943-463-511566J PISARNIŠKA TEHNIKA IIUKOMUNIKA« lil VAŠA STROKOVNA TRGOVINA Z OSEBNIM 5V1IOVANIIM IN SERVISOM TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (m), 1. tek 12.00 Športna arena 12.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju - velesla lom (m), 2. tek 16.20 1000 mojstrovin 16.10 Šport - Special Olimpics, posnetek iz Schladminga 16.30 Srečanje po madžarsko, tečaj madžarskega jezika 17.00 Vse je vsakdanjik 17.30 Orientacija 18.00 Hooperman 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Regionalni program 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Naj govorijo rože 21.00 Animo - o živalih in ljudeh 21.07 Reportaže iz tujine RADIO TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure, na UKV stereo 883 in 96 MHz ter SV 1584 KHz. Ob 16.30 prisluhnite Športnemu obzorniku, uro kasneje torkovemu kontaktu, ob 18.10 pa lestvici Slovenca. I. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, danes do 13 ih - 13.30 -Napoved popoldanskega programa pod geslom "zabava vas Braco Koren" - 14.15 - Obvestila, popol danski telegraf, rezervirano za stranke 15 30 - Dogodki in odmevi 16.16 - Obvestila, novice, Bracov klepet - 18.00 - Voščila, novice -19.46 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija KINO 23. marca CENTER amer kom NAPIHNJENCI ob 16 , 18 in 20 uri STORŽIČ Da nes zaprtol ŽELEZAR amer ljub thrill TELESNI STRAŽAR ob 17.45 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer rom pust film POSLEDNJI MOHIKANEC ob 20 uri NOVO V KINU NAPIHNJENCI Glavne vloge: Charlie Sheen, Cary Elwes, Valeria Golino, Jon Cryer in drugi, Ne boste čakali dolgo film se namreč začne s pristaja njem bojnih letal na orjaški letalonosilki Pred nami je potemtakem ubijalska in noro smešna parodija filma Top Gun, predvsem, ne pa le tega filma, saj nas dobesedno v nos tiščijo parodiranja tudi takih filmov kot, denimo, Devet tednov in pol, Rocky in Pleše z volkovi če ste gledali film Devet tednov in pol in ste mislili, da ste videli pravi seks, potem se boste premislili - če ste videli film Top Gun in ste mislili, da ste videli pravo pilotiranje, potem boste zdaj s svojega sedeža poleteli tudi sami m JELOVICA Družbeno podjetje Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58 objavlja prosto delovno mesto VODENJE IZVOZA STAVBNEGA POHIŠTVA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri — da ima nad 48 mesecev delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na zahtevnejših poslih v zunanjetrgovinskem poslovanju — da ima znanje dveh tujih jezikov, od tega enega aktivno — da ima izpit za opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja - zaželeno. Novemu sodelavcu nudimo možnost dodatnega izobraževanja in stimulativnega nagrajevanja ter pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas in 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Jelovica Ll Škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. nova VAGovim VERIGA TOMŠIČEVA 17, KAMNIK, tel. 061/831-888 (v bližini tržnice) VAM NUDI PO ZELO UGODNIH CENAH: JUPOL (25) 1.650 SIT " HIDROKOL 23 kg 1.470 SIT M BELTON (41) 1.720 SIT H BELTOP (41) 2.530 SIT M LEPILA za les ** PARKET ** POSODA PORCELAN M GOSPODINJSKA PLASTIKA M SANITARNE ARMATURE ARMAL po tovarniških cenah ** CANDI program ** KOLESA M razne KONZOLE za police " ŽIČNIKI od 60 do 100 mm za 125 SIT ** BARVE AMBIENT BELINKA M GAŠENO APNO ** STOJALA ZA SUŠENJE PERILA za 1.450 SIT. Prodajamo na 3 čeke. Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikarske strokel Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. HUMAR, d.o.o. VERIGA se priporočal pu **\m Hi' 1 Mw"^L fo,< J331"1'' ( i © ft&fl« U UVftjttt )[,. . WDfJA (JOKA . VO«*p i /SSS=^išsi LTH-ORODJARNA IN LIVARNA, d.o.o. 64220 ŠKOFJA LOKA vabi k perspektivnemu sodelovanju za naslednja delovna mesta: 1. POMOČNIKA VODJE SEKTORJA TRŽENJA (delovno mesto s posebnimi pooblastili In odgovornostmi) Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri — 5 let delovnih izkušenj na področju zunanjetrgovinskih in vodstvenih del — aktivno znanje nemškega jezika in pasivno znanje angleškega jezika Mandatna doba traja 4 leta Poleg navedenih razpisnih pogojev, kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, ki jih določa zakon 2. SAMOSTOJNI KONSTRUKTER CAD Pogoji — visoka ali višja šola strojne smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj z znanjem in prakso iz računalniškega konstruiranja orodij — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na| kandidati dostavijo v 8-dneh po objavi razpisa na naslov: LTH ORODJARNA IN LIVARNA KADROVSKA SLUŽBA (ZA RAZPIS) 64220 ŠKOFJA LOKA, Vincarje 2 O i homo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem posti Vsak izgovor je dober Ustavno sodišče Slovenije je novembra ugotovilo, da Zavod za zaposlovanje in Ministrstvo za delo nista pravilno usklajevala nadomestil za brezposelne in jima naložilo, da opravita poračun premalo izplačanega denarja in od decembra dalje sproti revalorizirata prejemke. Ministrica Jožica Puhar je tedaj poračun obljubila nekje sredi leta, revalorizacijo pa marca za zadnje tri mesece. Žal so brezposelni spet ostali z dolgim nosom. V denarnico ni kapnil niti tolar več kot pred odločitvijo ustavnega sodišča. Tokrat so se izgovorili na računalnik, v katerem še ni novega programa... ZBIRALCI ŽIGOV V vsakem gorenjskem zdravstvenem domu, obratni ambulanti in obeh bolnišnicah boste zanesljivo našli vsaj dva papirja, nalepljena na skoraj vsako steno, vrata ali okence: velik plakat Zavoda za zdravstveno varstvo o izbiri osebnega zdravnika, in bolj ali manj veliko obvestilo uprave zdravstvenega doma oziroma bolnišnice, da mora biti vaša zdravstvena izkaznica opremljena z žigom, ki ni starejši kot 30 dni. če imate žigosano zdravstveno knjižico s pre-tečenim rokom 30 dni, vas s plakata jasno obveščajo: "V tem primeru vas bomo obravnava/i kot samoplačnika." Drage Gorenjke, preljubi Gorenjci! Ne preostane vam drugega, kot da se prelevite v redne mesečne zbiralce žigov in datumov v vaše zdravstvene izkaznice. To je veliko ceneje kot biti samoplačnik! SE JE CAS NAROČITE GORENJSKI GLAS (in napoved za odmero dohodnine bo lažja) Vsem, ki ste bili veseli napotkov za napoved dohodnine v Gorenjskem glasu minuli petek v naši posebni prilogi in obrazca za napoved /priložili smo ga v časopis vsem naročnicam in naročnikomlA se zahvaljujemo za pohvale. Kar nekaj rednih bralcev, ki Gorenjski glas kupujejo v kioskih, pa se je potožilo, zakaj obrazca za dohodnino niso dobili. Ker z Gorenjskim glasom večine trafik ne oskrbujemo direktno, temveč preko distributerjev, obrazca za dohodnino v teh časopisih res ni bilo. In ker vam želimo pomagati, da bi pravočasno izpolnili napoved za odmero dohodnine (in plačate čimmanjl), posebna ponudba: Nemudoma naročite Gorenjski glas, skupaj s prvo številko bo pismonoša na vaš naslov prinesel tudi obrazec, za vsak primer pa se enkrat odlično prilogo "Dohodnina '92". Za povrh: vse izvode do konca marca boste prejeli brezplačno, račun za mesece april - junij pa šele v začetku majal Pohitite in nam še danes pošljite izpolnjeno naročilnico. Še ena iz domače hiše Ali bodo molili? Urednica na seji redakcije: "Lojze Peterle bo v klubu Dvor govoril gorenjskim direktorjem." Zloba iz novinarskih vrst: "Ali bodo molili za tistih nekaj fabrk, ki so še nad vodo." Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek...................................................................... Točen naslov........................................................................ Pošta (štev.).......................................................................... Datum: Podpis Naročilnico pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas. 64000 Kranj GRADIM IŽANKA GORENJSKI GLAS vam v tokratni nagradni križanki zastavlja reševanje gesel v križanki in nagradnega gesla, vse pa je povezano z zelo odmevnimi prireditvami, ki jih pripravljamo (ena od njih bo drevi v Hribarjevi hiši v Cerkljah), če želite sodelovati v nagradnem žrebanju, morate rešiti geslo, ki ga sestavljajo črke na oštevilčenih poljih. Izrezan lik z vpisano rešitvijo pošljite na dopisnici (ne po zabite pripisati Vaših podatkov) na naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, najkas neje do četrtka, 25. marca, do 8 ure, ko bo javno komisijsko žrebanje Rešitev, ki ne bodo vpisane v lik iz časopisa, komisija pri žrebanju ne bo upoštevala. Kot vsakič, rešitve križanke iz Gorenjskega glasa lahko oddate v pisarni TD Cer i •H TD Škofja Loka, v naš nabiralnik v avli Moše Pijadeja 1 v Kranju in v maloogja^ službi na Bleivveisovi 16 Nagrade: 1 nagrada vrednostni bon za 10000 SIT; 2. »* nagrada: vrednostna bona za 5000,00 SIT; 4. 1000,00 SIT. 10 nagrada: vrednostni boni po Veliko prijetnega razvedrila pri reševanju križanke in sreče pri žrebanju Vam GORENJSKI GLAS. želi AHKT1CM) ■I .Alti FOKA ŽIVALI NEKO IZRAZ ZA RUDARJE J9 SLOV KM iouSai POKA V SAUOOVI AAABUI VZDEVEK PEVCA KHIIN'l',1 AV SLABINACI 12 ZLATA OGNJANOVIČ JAP DEN ENOTA DEL OBRAZA STR F LEM /A OPORO IMNOZI PLASTIČNO OKRASJE mm prepisa; izvirnikom TONOVSKI NAČIN RTV JUŽNI ',1'ANI.I GORSKI REŠEVALNI ČOLN OKR ZA INŽENIR AN' .1 ■.MAM« II ■MIlZIlA SIOV PFS nk;a nov> POLJA ZA PRIOOBIV SOU Ml IIUSTH Ml ii UMAN NEPOPOLNO .i BI NJI 10 i noPtn KNEZ •Ml I"'' ► INDOHIN MESNAIA BULA 1 2 3 4 5 6 7 j 6 9 10 12" STOPNJA VRSTA NAlilOV PESMI IVAIINTIN »niiNIKi HIIP HA',1 KI JO ItllSlI VAMC UDOM IMKl/.KI DIM ,imii Znali HI KA INOfP vi ■«*,»• m SRBSKO MOŠKO IME 01 HMANSKO PLEME i fflMKA OTOČNA drŽava SLAVKO KOLAR OEl litMO GLOBINA jsn isto (LAT J ENOTA ZA TEKOČINE 11 UMI SINI mM /9 JAREK PRI KOP KRAJ V IMH JANSKI DIH INI ST GRŠKI DRAMATIK UTEMEU TRAGEDIJE KORALNI OTOKI NA JZ INDUE 11 LOV MG REK IN MORJA m ,oi H ŽIVCI SLOV (M«t>M>) IVAN MINA' TI fASBI«Z vOJ* LITERARNA SNOVANJA Reši nas, večna pesem i ^urm, poljska poezija 1939-45; uredila Rozka Štefanova in Niko Jež; prevedla Rozka St defanova in Tone Pretnar; spremna beseda Niko Jež; revija Borec, 1992. Bore c, revija za zgodovino, literaturo in antropologijo se je v lanskem letu pojavila že s svojo drugo pesniško antologijo iz vojnih dni. Prva je bila italijanska in je izšla leta 1987 Pod naslovom 17 partizanskih Pesnikov, v izboru in prevodu J°lke Milic. Medtem ko poljski Alarm prinaša 52 pesnikov in Pesnic, med njimi je pet anonimnih. Obe antologiji kažeta na poseben tematski interes revije za Pesniško ustvarjalnost v času v°jne. Takšen čas namreč po-meni tudi neko skrajnostno Preizkušnjo pesništva, zvezano 2 obsojenostjo človeka in njegove narodne skupnosti na smrt, kakršne mu ne prinaša naravni življenjski proces, am-Pak njegov sočlovek v njegovi Prostorski ekspanziji in totalitarizmu. Takšna obsojenost ne potegne za sabo pesništva enako kakor tudi vse druge človekove dejavnosti. To, kar se dogaja s pesništvom, je blizu človekovemu bistvu in poslednjemu smislu njegovega obstoja. Tako je mogoče razumeti tisto bližino pesmi in asbolutnega, kakršno najdemo v verzu, ki sem ga tukaj izbral za naslov. Verz "reši nas, večna pesem!" je iz Vojnega soneta Kazimierza Wierzyri-skega. Nahaja se v prvi tercini soneta, ki se glasi: "Umira naša slava. V tem zgubljenem svetu, kjer kamenje propada sredi ognja, dima, reši nas, večna pesem! Veruj le poetu." (str. 31) Vse kaže, da je človek-bog pogibeljno izdal sočloveka. Ga kot bitje, kot človeško raso, na- rod, razvrednotil na mrčes, ki ga je treba iztrebiti, vse tja do neke preračunane količine potrebne sužne živine in zgledujoč se pri tem pri velikih, bogovom všečnih sužnjeposestnih obdobjih, iz časov faraonov ali iz časov "zibelke evropske kulture", kot se temu reče. Nad ljudmi naj bi vladala vesoljna hierarhija, po kateri so oplojeni dovolj prebrisani zemeljski samoizbranci. Ti naj bi tako postali sorodniki nadnaravnih sil, največkrat oklicani kar za bogove, najsi na samem začetku človekove škandalozne zgodovine, najsi v najnovejšem Času človekovega svetovnega škandala. Kot vidimo še danes, čeprav zlo-činci največjega formata, imajo toliko moči, da se morajo dozdevni dobro-činci z njimi dobrotljivo rokovati, sicer prvi ne bojo nikoli odstopili od svo- je neomejene pravice do ubijanja ljudi. Tako simbolno zločinci čistih rok mažejo roke do-bro-čincem. Še več. Slednji si jih mažejo kar sami. Nerafinirani zločin razodeva rafiniranost ne-zločina miro-noscev in s tem razodeva tudi prikritost njihovega partnerskega sozlo-činstva. Ta ples se suče v krogu v nedogled in ljudje - kar celi narodi so zapleteni v medsebojni genocid. Zgleda, da se samo pesem lahko izogne temu začaranemu krogu delitve sveta na dobro in zlo. Na dobro, ki je zlo za ene. In na zlo, ki je dobro za druge. Pesem je zato povzdignjena nad usodo posameznika, četudi izhaja iz njega in iz njegove usojenosti. Je nad njegovo nasilno okrajšano zemeljsko potjo. Poet veruje v pesem in to svojo vero prenaša tudi na druge, če že ni pesem potem sama tista, ki se prenaša od človeka na človeka in seveda tudi od pesmi na pesem. To je predvsem vera v odrešil-nost narodove biti, vera v njeno ohranitev. In ker so nosilci te biti ljudje, je to potem tudi vera v sam narodov obstoj. V njegovo osvoboditev, če je narod zasužnjen. In spet v njegovo trdnejšo "zavezanost", če je narod "preveč" osvobojen. Kot pravi Nova internacionala: "Vstanite, v svobodo zakleti!" Naslovni Alarm antologije je pesem Antonija Sfominskega. Ta pesem odločno presega konkretni alarm za Varšavo v trajnega, ki naj se konča šele "s svetim plamenom v marselje-zi!" (str. 35) To se pravi, da naj se konča v pesmi! Tudi ta pesem potem izraža svojevrstno vero v trdoživost in odrešilnost pesništva. Pesem je bila napisana na začetku vojne na Poljskem in je glede na svoje sporočilo pomenila razglas splošnega osvobodilnega programa. Razlog temu razglasu je strnjen v stilizaciji: "Krik kot platno krvavo." Ravno obrat zvočne mase v snovno podobo omogoči pesniški preklic realnega preklica alarma, ta preklic pa zahteva njegovo nepreklicnost vse tja do končnega - svetega plamena v marseljezi - in kot se nazadnje izkaže, vse do končne agonije poljskega odpora. V svoji pesmi Campo di Fiori Czesfavv Mitosz k temu dodaja, ko govori o Giordanu, ko se je ta vzpenjal na grmado: "V človeškem ni našel jeziku niti ene besede, da bi od ljudi se poslovil, od tistih, ki so še ostali." (str. 109) Kakor da človek ne, pesem je tista, ki preseže nemoč posameznika, ki seže tudi onkraj njegove dokončne onemitve in se spet vrača k njemu, da ga -tiste, ki so še ostali, okrepi z novim upanjem, da nobena žrtev ne bo zaman. Spominjam pa se, kako me je od vsega, kar sem pred dobrimi dvajsetimi leti bral v naši prvi antologiji poljskega medvojne- ta pesništva, Tineta Debeljaka žalost zmagoslavja (SKA, Bue-nos Aires, 1970), najbolj pretreslo poročilo o sovjetskem poboju 11.000 poljskih častnikov v Katvnskem gozdu, ki je bilo zabeležno v Debeljakovi spremni besedi. Kakšan pesem iz človeških lobanj! Franci Zagoričnik Loški razgledi Muzejskemu društvu iz Škofje Loke je že devetintride-Set0 leto zapored uspelo izdati svojo redno publikacijo Loški razgledi. Letos se v njej predstavlja 26 avtorjev. kl sn kot običajno razdeljeni v tri poglavja: Razgledi, leposlovje ter Gradivo in spomini. ^slovnica in trije prispevki v °rniku so posvečeni lanske-odkritju na Loškem gradu -gnni številčnicam. Vesna Bu-so JC sku*a,a ugotoviti, od kdaj lal "v gradu in kdo Jih je izde" t0r Posebnem prispevku av- rod'Ca opisuje tudi Oblakov ner "Lučin, kjer so nekaj ge--r~rtti največji dren ravno Ml koritu. Izjeme ne moremo iska-J niti v lutkovni produkciji, kar c nedvomno pokazalo letošnje ,ctanJc gorenjskih lutkarjev ?" Po novem Kumpovo ttt-^anJe. Število predstav, ki so ^živele selekcijsko posvetitev nastop jc komaj, po velikih mu*ah, doseglo Število pet Mar »orno morali borno število Uit ■kovnih predstav zopet pripisati križi Nedvomno! Izgovarjanje na slrgane žepe kulture je že nekoliko za lase privlečeno, če P°n\islimo, da »ta »e srečanja Uaelcžil» dve skupinici.ki delata tt Šolskega proračuna, za kater-}§» pa se ve, kako majhen je. Ostale tri skupine pa si denar Priskrbijo bodisi neposredno iz oočinskih proračunov bodisi iz '»stne podjetnosti Tako se takoj °Paz.i, da sla interes in vsaj nekaj denarja na voljo lutkov-n»n zanesenjakom. Sc,veda neposredno zatem Pride v ospredje vprašanje mtkovnega lobija sivobradih erninenc, ki so si privalizirale oriavne institucije še v času Pred nacionalizacijo Dejansko ne mine niti ena sama prireditev, kjer bi razgaljali svojo predanost mediju eni in isti ljudje. Lahko govorimo o celih lutkovnih družinah, ki so se vselile v državne institucije in od tam vladale. Pa jih, da si osvežimo spomin, naštejmo: Varlovi, Zajčevi, Sitarje- vi.Majaronovi..... Bili so ured niki revije Lutka, dramaturgi, režiserji, animatorji, scenogra fi, likovniki.selektorji. Da se razumemo; osebno ne naspro tujem lutkovnim družinam, toda ljudje, cele družine v državnih institucijah, pa je zelo diskutabilna reč. Kako dolgo se da obdržati pri vrhu, nedvomno dokazuje letošnji gost srečanja Matjaž Ixiboda, ki je bil v vlogi strokovnega svetovalca selektorju Bevku. Uspešno jc animiral Obutega Mačka že daljnega leta (iospodovega 1955! In če rczultiramo dosežke omenjene garniture, vidimo, da sicer imamo centralnoslovensko lutkovno gledališče, (ki se pretežno ukvarja z maškeradami kot z lutkami), nimamo pa niti ene same knjižice, ki bi služila lutkovnimamaterjem kot svet napotek za delo v svoii stroki. Konec koncev pa se slovensko lutkarstvo lahko pohvali kot zvrst gledališča, ki je podedovala tipično socrcalistično zi-deologiziranost medija, od tekstov, do lutkovnih tehnik. I,ahko sc tudi zamislimo ob podatku, da AGRFT 5c do danes nima oddelka za lutkarstvo, da tudi mlajša generacija lutkovnih strokovnjakov ni nič boljša od svojih vzornikov. Službujejo in popoldans ko režirajo v državnih institucijah, kar pomeni, da jim je za vse nestorjene naloge svojih predhodnikov bolj malo mar. Dokler v bodo lutkovnem mediju prevladovali tako močni lobiji, in dokler ne bo zapihal svež, raziskovalni ve-tric, se bodo morali ljubitelji oprijemati edine odrešilne bilke, tiste rastlinice, katera jim je bila v pogum tudi doslej, torej lastne volje in iznajdljivosti Težko je namreč preživeti daleč stran od korita! Tomaž K U KOVICA KOMENTAR_ Judovsko izročilo in komunizem Dr. Anton Trstenjak, slovenski razumnik, ki mu ne zmanjka duhovitih misli, je svoj čas pripovedoval, kako je pet velikih Judov opredelilo absolutno - tisto, kar je prvo in določa vse drugo -primerjajoč to absolutno z najvažnejšimi organi človeškega telesa. Najprej se je oglasil Mojzes in zatrdil, da so najvažnejši možgani, saj je mogoče le z njimi dojeti Boga in njegove zapovedi. Kristus je učil. da je glavno srce - čele z njim je mogoča ljubezen do bližnjega. Marx se je spustil še nižje, v želodec: človeško bitje določajo materialni tokovi. Freud pa se je ponižal skoraj do dna, v genitalije: vse je gnano od seksualnega nagona. Nakar se je na prizorišču pojavil Einstein in izjavil, da absolutnega sploh ni: vse je namreč relativno! Človeška zgodovina se običajno prikazuje kot neprestan razvoj in napredek. Po gornji domislici bi bila nazadovanje. Bog se najprej učloveči. človek sam pa se nato posveča predvsem zadovoljevanju svojih materialnih in seksualnih potreb, da bi se naposled vse skupaj pomešalo. Rečeno drugače: vera se najprej "poniža" v ljubezen, ta v hlastno prehranjevanje in v nasladno razmnoževanje, nazadnje pa ne vemo več, kje je prvo in absolutno... Kaj sledi? Konec sveta, ponovitev že videne predstave po istem vrstnem redu ali novo ravnotežje vseh absolutiziranih polov' Teh vrstic ne pišemo v utvari, da bi lahko odgovorili na gornje vprašanje. Posvečamo jih enemu od navedenih protagonistov človeške zgodovine: Karlu Marxu (1818-1883). V nedeljo. 14. marca, je namreč minilo 175 let od njegovega rojstva in lil) let od njegove smrti. To niso kakšne iz- Miha Naglic redne obletnice, a vseeno je čudno, da se par let po razpadu družbenih ureditev (1989), ki so se nanj sklicevale, skoraj nihče več ne spomni tega velikega misleca. Izjeme so redke. Ena od njih je, denimo, dopisnica beograjskega opozicijskega tednika Vreme (15. marca), ki je nedavno obiskala Marxov grob na londonskem pokopališču High-gate in ugotovila, da ga še vedno obišče kakih trideset ljudi na dan. "Povsem zgrešeno je kriviti Marta za vse tisto, kar so storili v njegovem imenu - kot bi bilo narobe, če bi Kristusa krivili za tisto, kar so storili v njegovem," je 1982 izjavil angleški laburist Tonv Benn. Angleški filozof Bertrand Russell pa je v svoji Zgodovini zahodne filozofije (1946) opozoril na dejstvo, kako značilen je za judovstvo klic zatiranim in nesrečnim ljudem vseh časov. Ta značilni klic je sv. Avguštin priredil krščanstvu. Marx pa socializmu. Če hočemo razumeti Marxovo judovsko psihologijo, moramo poznati naslednji slovar: Jehova = dialektični mate-rializem. Mesija = Marx, izvoljeno ljudstvo = proletariat. Cerkev = komunistična partija, prihod nebeškega kraljestva — revo- lucija, pekel = kaznovanje kapitalistov, milenij (risoeletno kraljestvo) = komunistična skupnost. Izrazi na levi so posodili svoj čustveni naboj tistim na desni. Zato ni čudno, da je bila marksistična ideologija nekakšen nadomestek za vero; te "nove vere" so se tem lažje oprijeli tisti, ki so bili vzgojeni v krščanskem duhu. Marksizem je bil svojevrstna sekularna religija in po svoje imajo prav tisti, ki trdijo, da je bil "poslednja" (dr. Andrej Capuder) velika herezija od krščanstva, največja po reformaciji. - Velika herezija (kriva vera) je bil res in najbrž ne poslednja. "Tu smo pred neizmerno pomembnim dejstvom, ki zastavlja temeljna vprašanja vsem, ki hočejo o njem razmišljati: Kakšne utopije so odslej še mogoče? Kam postaviti odslej absolutno? H katerim ciljem odslej usmerjati potrebo po upanju, kije na dnu človeštva? Bo po vsem tem krščanska eshatologija spet postala aktualna? Komunizem je prav tako diskreditiran na ravni akcije kot na ravni zemeljske eshatoto-gije. Tako se je dovoljeno vprašati, kam se bo odslej usmerila podtalna energija človeštva. Vsekakor je odslej na voljo za kaj drugega kot za socialno in politično subverzijo." Tako o teh rečeh razmišlja dr. Franc Rode (Nova revija, št. 123/124. str. 819). Čas pa bo pokazal, kam nas vodi starodavni judovski projekt. Krščanska eshatologija kot "nauk o poslednjih rečeh " nam k sreči ne more razkriti vsega, kar se nam obeta. Vrh tega judovski načrt ni edini (kot smo skušali pokazati v prejšnjem zapisu), ki določa tok evropske zgodovine. Hvala Bogu! V navzkrižnem ognju Slovenski premier dr. Janez Drnovšek se je po volilnem zmagoslavju precej hitreje znašel v navzkrižnem ognju slovenskih volivcev in političnih partnerjev, kot je bilo to pričakovati glede na rezultate, kijih je na volitvah dobila njegova Liberalno-demo-kratska stranka. Na Drnovška v zadnjem času letijo puščice s strani nezadovoljnega delavstva in kmetstva, pa tudi od strank, s katerimi je sicer sestavil vladno koalicijo. V prvi vrsti je to Združena levica, ki mu je v zadnjem času, predvsem ob sprejemanju zakona o zamrznitvi plač, zagrenila marsikatero uro, poleg tega pa je levica že zaradi svojega programa potencialni zaveznik tistih nezadovoljnih Slovencev, ki se v zadnjem času zbirajo na ljubljanski Subi-čevi ulici, torej pred zgradbo državnega zbora, ali pa na Gregorčičevi, pred vrati stavbe, v kateri službuje predsednik vlade. Pri precejšnjem delu slovenskih nezadovoljnežev resda lahko najdemo tudi prikrite zveze s slovensko levico, vendar tega nikakor ne bi bilo pametno posploševati in za napade na sedanjo vlado enostavno obtožiti nekdanje vladajoče strukture v Sloveniji. Levico je mogoče povezati s protesti sindikatov (predvsem tistimi, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, ki je nekakšna naslednica bivših socialističnih sindikatov) ter upokojencev, katerih stranka je bila ob Delavski stranki v Združeni listi edina proti sprejemu zakona o zamrznitvi plač, vendar se nam teorija o absolutni krivdi levice takoj podre, ko se vprašamo, kaj je potem s protestnim valom slovenskih kmetov. Ti nikakor ne sodijo pod okrilje levice, temveč na popolnoma nasportno politično prizorišče. Kmečke interese med slo- Marko Jenšterle venskimi političnimi strankami najbolje ščitita Slovenska ljudska stranka in Slovenski krščanski demokrati. Ker je vlada sestavljena tako iz članov Slovenskih krščanskih demokratov, kot tudi Združene liste, je seveda Drnovšek v precej nemilem položaju. Ta je toliko bolj neprijeten tudi zaradi tega, ker je do začetkov delavskih in kmečkih uporov prišlo v času, ko ima vlada že tako ali tako ogromno problemov s sestavo letošnjega proračuna, kjer si je ob vseh do sedaj omenjenih nakopala na glavo še protest slovenskih kulturnikov, nezadovoljnih zaradi razreza proračuna, ki je do kulture izrazito mačehovski. Imeti proti sebi delavce in inteligenco pa je kritično za vsakega oblastnika, saj je mešanica delavskih in intelektualnih interesov lahko izjemno eksplozivna, če so se ideje povezale s populizmom, je lahko prišlo tudi do velikih prevratov. Drnovšek očitno slovenski politični položaj upravlja s pomočjo ozkega kroga svojih sodelavcev, med katerimi ima še posebno vlogo minister za finance. Znano je, da slovenski premier ni posebej komunikativen in zlasti zaupljiv do drugih koalicijskih partnerjev, saj ga je tudi pri oblikovanju vlade vodil čisti pragmatizem, ne pa iskanje skupnih političnih oziroma celo ideoloških pogledov. Navsezadnje od vlade, v kateri skupaj sledijo liberalci, desnica in levica, kaj drugega od pragmatizma tudi ne moremo pričakovati. Njena trdnost je odvisna predvsem od tega. koliko partnerjem omogoča realizirati njihove posamezne interese. Dolgoročne strategije, programi in politika s tem ostajajo v drugem planu, saj si nihče ne upa delati načrtov za prihodnost, če je še sedanjost zavita v meglo. Ker pa pragmatizem prevladuje v sami vladi, je jasno, da so se k njemu zatekli tudi njeni kritiki. Tako kmete zanima predvsem to. kako doseči večjo ceno za njihobe pridelke, delavce v nelikvidnih podjetjih pa, kako sploh priti do plač. Pri tem njihove protestne akcije podžigajo predvsem podatki o tem, da denar v Sloveniji vendarle je, saj so si z njim dohodke uredili poslanci, vlada pa na primer tudi še naprej ščiti naš bančni sistem, čeprav je že zdavnaj izgubil zaupanje varčevalcev (kar je temelj vsakega bančništva). Bistvo problemov torej ni v pomanjkanju denarja, temveč predvsem v različnih interesih. /GLAS ! EKONOMSKA I 1 PROPAGANDA« ^k obiskali vas bomo ^►pokličite 218 463 Demagogija Ta beseda je bila pred in med sprejetjem zloglasnega "Zakona o zamrznitvi plač" ter po njem velikokrat uporabljena. Ne brez razloga. Resnica o naših gospodarskih razmerah (in nekajletni prihodnosti) je pač kruta in ljudje jo neradi slišijo: laž pa je sladka in navadno prihaja s polno besed in ljudje jo pogosto za nameček izdatno honorirajo. Čas gospodarskih in družbenih kriz (preobratov) pa je pravi trenutek za demagogijo. Na mestu je. zdi se, naslednji premislek: Z masovno proizvodnjo, naglim razvojem javnega šolstva in z njim povezan dvig izobrazbene ravni ljudi, z začetki podružbe-nega upravljanja javnih zadev, s spremenjenim načinom vojskovanja, itd. se ponovno "odkrije" ljudstvo, demos, ki ga je razvita antika že "poznala". V zadnjih dvesto, tristo letih postane torej ljudstvo, njegova volja, potrebe, želje ne le kriterij resnice, ampak kar cilj zase. Pojem, na katerega danes vsi prisegajo, demokracija, vladavina ljudstva, posebna vrsta samovladanja. pomeni dejansko vrh razvoja (samoupravljanja samih s seboj. To ljudstvo, kot skupek sicer avtonomnih posameznikov, pa je treba voditi. Stari Grki so te voditelje imenovali demagoge. Ne spridijo pa se le ljudje, če malo karikiram, ampak tudi pomen besed. Danes pomeni demagogija sle-parjenje. zavajanje ljudstva. Je neke vrste veščina, spretnost, je sposobnost voditi ljudi za nos. jih vedno znova prepeljati žejne preko vode. je način, kako pretentati ljudi, da ti verjamejo, čeprav ne govoriš resnice, način, da ti zaupajo, ko jih zavajaš, jim lažeš. Tega vsakdo ne zmore, potrebno je imeti bakren želodec. Konkretizirajmo povedano na nekaj primerih: Našim ljudem se je desetletja dopovedovalo, da so končno svoji na svojem, da pri nas ne bo več hlapcev Jernejev, govorilo se je. da delovni ljudje (izbrani del ljudstva) razpolaga (upravlja) s pogoji in rezultati svojega dela. celo s celotno družbeno reprodukcijo. To je bil iluzorni projekt brezrazredne. brezkonjliktne družbe, tuzemskih nebes torej. Ni pa dopustno reči, da je bila to ena sama demagogija, predvsem na začetku. (Sploh je značilno, da imajo največje demagogije racionalno jedro.) Tokrat na začetku torej, je bil za družbeni projekt veliko upanje, iskreno prepričanje, prava globoka vera. Kocbek npr. je med vojno zapisal: 'Trezno gledanje pravi, da je slovensko utelešenje mogoče le v socialističnem družbenem redu." Sčasoma, ko je postalo jasno, da smo zapluli v slepi rokav realso-cializma (ne torej socializma), pa se začne obdobje agresivne in neskrupulozne demagogije. Za te potrebe se razvije celo poseben, slovenščini tuj samostalni-ški in dolgovezni novorek. Ko smo že nasedli, so naši krmar/i še vedno trobili: nestrankarstvo in netržnost je volja ljudstva. Drugi primer je povezan z Demosom, ki naj bi že z imenom kazal, da je nastal za potrebe dftnOSC, Tudi za tu projekt je treba reči, da je odigral pomembno vlogo v procesu sloven ske demokratizacije, a kmalu je postalo jasno, da je z njim povezano obilo demagogi/e V n/ego-vem imenu se je - seveda z drugega konca - začelo ljudi pORC vnoplahtati. da se nosu zgodovi na začenja z Demosom in da so vrata v novo (staral carstvo inči rut sten/ odprla In l/udic so ne kaj časa verjeli. Nekateri še ved no verjamejo l Ali je pač sladka Opojnott, preprosta razlago tfO dovine pa vedno kon/ukturno blago ga razreda, maliki kmetov, upokojencev, skratka varuhi t.i ma-lega človeka so prevzeli iniciativo in z nejasnimi stališči, ki so No in sedaj k tretjemu primeru jih po potrebi tekoče spreminjan demagogije, vezanemu na zad- \n pri tem dajali vtis, da gre to njo zamrznitev plač, kije združila demagoško elito iz enopartijskega in Demosovega časa. V čem je bistvo problema in kaj v tem primeru je demagogija ? Vsakemu trezno razmišljajoče-mu državljanu Slovenije, je jasno, da je potrebno vse oblike potrošnje uskladiti z gospodarskimi možnostmi. Konkretno to pomeni, da je potrebno tudi dohodke prebivalstva prilagoditi nekajletnemu upadanju ne le industrijske proizvodnje, ampak narodnega dohodka. Namesto da bi to opravili na državotvoren in civiliziran način, se je ta operacija takoj na začetku do kraja spolitizirala. Med vladnimi strankami se je vnela prava tekma, kdo bo uspešnejši v laganju ljudem. Kdo drugi kot patentirani zaščitniki interesov delavske- pot vendarle zares. V Igro so potegnili "neodvisne" sindikate. Ko pa je Zeus dahnil svoj končni "ne", je služinčad naglo stisnila rep med noge. Revolucionarnost "parlamentarnih varuhov dela' je v hipu splahnela. Igra se je spet enkrat odigrala v zakulisju. oder pa je bil rezerviran za klovne. Bodo po vsem tem ljudje le spregledali:* Se bodo sindikati otresli "naravnih zaveznikov"? Bo ka-meleonstvo večnih zaščitnikov ubogih in razžaljenih končno spoznano, ali pa je to znamenje prihajajoče dolgotrajne rdeče-čr-no-modre demagogije ?! Če ne bo kruha (parafraziran Rimljane), naj bodo vsaj igre-Človek bi se od srca nasmejal, ie ne bi bili ljudje lačni. Viktor Žakelj O D M ■ V I. Prav smešno je, kako je SDK onla res^Q Nove packe v 70ndhi n TFJ F-TV čna ter dokazljiva dejstva in sm zgoaoi o i ijLill-i v k . lansija laži ki s0 v m in vprašanja enoti SDK v Kranju ranj risi TELE-TVin vanim zakonitim lastnikom, zato Službi družbenega knjigovodstva javno zastavljam tale vprašanja : I. S katerimi dejstvi SDK utemeljuje svojo ugotovitev "podjetje je sklenilo z zainteresiranimi občani individualne pogodbe" i" Kako daleč stran smo še od pravne države, nam ne dokazuje le mnogim znana kraja kabelskega televizijskega omrežja Planina 1 - Huje. ki jo je 26. julija 1991 izvedlo zasebno podjetje kdaj ste opravili pregled TELE-TV Kranj m si z njo na mh po„odn, kajti tovrstne f nezakonit način prisvojilo naj- dhe obstajajo' Kako vam manj 140.000 DEM. ampak tudi a „„W^naA nnmerti- večini oškodovanih krajanov doslej neznana ugotovitev o tej zadevi, ki jo je na poslansko pobudo za Skupščino občine Kranj obelodanila 16. marca 1992 podružnica Službe družbenega knjigovodstva v Kranju. Ugotovitev je sestavila ga. Metka Končnik, podpisala pa sta jo tudi vodja eksterne kontrole ga. Cilka Habjan in direktor Franc Podjed. V njej je SDK Kranj godbe ne obstajajo? more pojem POGODBA potnem-ti isto kot PRISTOPNICA. *} odnos med TELE-TVin naročn'^ kom določa povsem enostrans*' in dobesedno takole: "SP( J. podpisani s to pristopnico Pr stovoljno in brezpogojno P^j. pam kot naročnik v CATV stem kabelske televizije TE" TV v Kranju.'" 2. S katerimi dejstvi in s ka,eTt mi zakoni SDK Kranj uteme')^ ugotovila o dejavnosti TELE-TV je svojo ugotovitev, "do %Te^n. dobesedno tole: TELE-TV in občani za P°OU^7 9EN1 POSLOVNI ODNU*a " - podjetje je sklenilo z zainte- Kako morete protipravno pr' resiranimi občani individualne stitev našega TV omrežja, * J Ali ste mogoče vi i&' mm institut PRISILNEGA DELNIČARSTVA? 4 Od kdaj in po katerih zakonik je Služba družbenega knjigovodstva pristojna ta legalizacijo vrstnih kaznivih dejanj in za njihovo preimenovanje (prekvajd!' katyo) v POGODBEN/ PUSI.i)V NI ODNOS"? Za odgovore, v katerimi imate priložnost popraviti vašo la*^ ugotovitev pred poslanci D"* VC; K ran/ in javnostjo, se vam •' -"L-Jiutmm Dotlej Pa ' vnaprej zahvaljujem Bog pomaga/ državi gane. kakršen je S D* ki itn° Kr«nJ cl2> avtošolA Begunjska 10 <«' «»«>«*""" g Tel.: (064) 216-2* POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Ko {e (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Avstrijski davek v denarju ali živilih? Ko sem se prejšnji teden odpravljala v Celovec, me je prijateljica Prosila, če lahko mimogrede pri Šparovcu dvignem denar, tako imenovani Mehnvertsteuer, avstrijski davek, ki pripada tujcem pri nakupu nad tisoč šilingov. Ker sem že nekajkrat brez težav lahko naredila takšno uslugo tudi sinu ali komu drugemu, sem vzela njeno Potrdilo in ji obljubila, da ji prinesem okoli dvesto šilingov, kolikor Je znašal davek. Ko pa sem se popoldne vračala domov in se ustavila pri Šparov-ct*. da bi dobila denar, mije trgovka pri blagajni povedala, da de-nJlrla\ razcn, če ga vnovčim za nakup v njihovi trgovini, ne morem i }■ Prosila sem, če mi to posebnost pri izplačevanju pojasni nji- ov šef (nikoli namreč še v nobeni avstrijski trgovini niso zahtevali e8o), ta pa je po dolgem obotavljanju in izmikanju na mojo grožnjo, da bom z njegovo samovoljo seznanila slovenske kupcu, ven- ar>e izplačal denar, ne da bi ga zapravila v trgovini... Meni pa je vJeeno °stal slab občutek, da tudi za avstrijske trgovce kupec ni r°lj-. razen če kupuje izključno in vedno le v njegovi trgovini. M.P., Škofja Loka Novost pri GEA College Ljubljana, 17. marca - Na svoji skupščini v preteklem mese-u so se ustanovitelji in delničarji podjetja Gea College na pobu-P svojega vodstva odločili za sodelovanje z eno vodilnih svetov-nir> podjetniških šol Babson College iz ZDA. Bodoča Gea bo tako v sodelovanju s podjetniško šolo Bab-°n p°Hege ter domačimi fakultetami in podjetniškimi strokov-fr-u Ustanov''a prvo mednarodno podjetniško redno višjo šolo >r*M*8*)t mednarodni podjetniški training center, mednarodni ziskovalni inštitut za podjetništvo in vrsto drugih podjetniških projektov, kot je npr. projekt Junior Achievement za srednješolce ln studente. u Podjetje Gea College je nastalo pred tremi leti kot prvi izo-Dr ?Va'n' center za podjetnike v Sloveniji in se pred enim letom Jj eoblikovalo iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško uzbo. Evropska skupnost se je nedavno odločila, da Gea Col-8e postane eden izmed izvajalcev projekta PHARE - Tehnična rnoč slovenskemu malemu gospodarstvu. • M. P. Tudi Kranjčani na festivalu turističnih podmladkov Otr it^*1^' marca " Na razpis Turistične zveze Slovenije za 7. toš • tUr'st'čni festival "Turizmu pomaga lastna glava" je v le-do l!S?''Wu Pr'sPe'° kar 43 nalog na temo Gremo na izlet. To je rtal J največ, zato je imela komisija težko delo, da je ocenila rnla^if-' k' so °''e vsc P° vrst' ze'° dobre. Izbrani turistični pod-tao ' so tako: °S Zbora odposlancev iz Kočevja, OS Staneta Sum* Krania. oS Danile Kumar iz Ljubljane, OŠ Daneta Ce oC^Tka v/ Murske Sobote, OŠ Milojka Štrukelj iz Nove Gorile'fV* Tone - Sraj Aljoša iz Nove vasi. OŠ Vera Šlander iz Polze-• * Miroslava Vilharja iz Postojne, OŠ Pohorski odred iz SIo-Srr?ar C Hislricc« °S Frana Malgaja iz Šentjurja, OŠ 29. oktober iz 2] m ^ '7 Topolšice. Festival turističnih podmladkov bo % y ^ . aprila v Osnovni šoli Šmarjeta v Šmarjeških Toplicah. Borzni komentar Poslovanje na Ljubljanski borzi je v teh dneh dokaj ležerno oziroma brez večjih pretresov. Tečaji večine najbolj likvidnih obveznic, s katerimi se trguje na borznem parketu ali OTC trgu, so v rahlem porastu. Izjema od splošnega trenda rasti so obveznice Lesnine zaradi nezmožnosti izplačila kupona in čedalje glasnejših govoric o možnem stečaju podjetja, zato se dosega tečaj okoli 4,0 kar predstavlja letni donos v višini 8500 odstotkov, vendar ob 99,9-odstotni verjetnosti, da tega donosa ne boste uspeli realizirati. Tudi pri Metalni usoda še ni znana, zato se tudi tečaj tega papirja že nekaj časa giblje na ravni 77,0. Zanimiva je obveznica Gorenja, ki ji tečaj vztrajno raste že od konca januarja dalje in se danes giblje okoli 94,5, kar predstavlja porast 5 odstotkov v zadnjem mesecu, od rasti srednjega tečaja DEM v istem obdobju za 2 odstotka in rasti Rm za 2,4 odstotka. Zadnje čase je za investitorje zanimiva naložba v državno obveznico druge emisije, predvsem zaradi bližajočega se datuma zapadlosti petega kupona te obveznice v višini 4,75 odstotka od njene nominalne vrednosti, medtem pa se z RSL 1 na borznih sestankih zelo malo trguje, ponudba se giblje okoli 115,5, povpraševanje pa ostaja na ravni 114,8. Pri delnicah tečaji nekoliko poskakujejo. Trend rasti ima predvsem delnica Dadasa, medtem ko sta nekoliko padli delnici Nike in Leka, delnice SKB banke - redne in prednostne - pa se držijo na isti ravni. Med delnicami vzbuja zadnje čase veliko zanimanja delnica Optimizma Holding d.d., ker pa izdajatelj ne izpolnjuje vseh pogojev za kotacijo na prostem trgu Ljubljanske borze, bo možno trgovati z delnicami šele, ko bo končana primarna emisija delnic in ko bo borza ponovno obravnavala zahtevek za kotacijo. PREGLED NEKATERIH NAJBOLJ LIKVIDNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV OBVEZNICE 15.3.1993 16.3.1993 17.3.1993 18.3.1993 RSL1 114,8 114,8 115,1 115,1 RSL 2 93,0 94,0 94,0 94,1 MU 95,3 95,8 95,7 95,5 PGO 83,3 84,6 84,2 84,6 PLJ 100,0 100,1 100,4 100,8 OLS 78,1 78,5 78,5 79,9 OZG 76,6 77,1 78,0 77,7 GOR 94,9 94,5 94,6 95,1 DELNICE DAD 22.575 22.600 22.683 23.016 NIKA 34.675 33.950 34.675 32.122 LEKC 13.065 13.065 13.065 12.825 SKB PREDN. 12.544 12.240 12.226 12.141 SKB REDNE 11.400 11.545 10.732 11.700 Pripravila borzna posrednika LB GB Kranj: Brane Care, Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKOTNUPKODAJNI ] NAIUFNlffRODAJNI NAKUPNI/HIODAM MENJALNICA DEM ATS HRD AbankaKranjfTržič, Jesenice} 64.80 66.80 9,10 9,45 650 8,00 AVAL Bled, Kranjska gora 65,30 65,85 9,20 9,45 - • C0P1A Kranj 65,40 66,30 9.20 9,45 : ♦ CREDITANSTALT N. banka Lj. 65,00 66,50 9,25 9,50 - H80S {Stari Mayr},Kranj 65,30 66,00 9,15 9,40 7,00 9,00 GEOSS Medvode 65,50 65,90 9,20 9,35 5,00 7,00 HRANILNICA LON, d. d. Kranj 65,19 65,99 9,20 9,39 - p: HIDA-tržnica Ljubljana 65,50 65,90 9,22 9,36 6,00 8,30 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 64,50 66,30 9,00 9,45 5,00 10,00 INVEST Skorja Loka 65,00 66,20 9,15 9,39 6,50 8,90 LB-Gorenjska banka Kranj 63,80 66,45 8,68 9,44 MERKUR-Partner Kranj 65,25 65,58 9,27 9,32 - MERKUR-Žetezmška postaja Kranj 65,25 65,58 9,27 9,32 5,00 9,00 MIKEL Stražišče 65,40 65,95 9,14 9.39 5,00 8,00 OTOKBied 64.97 66.27 9,19 9,39 3,90 8,50 POŠTNA BANKA,d. d. (na poštah) 63,50 65,80 8,90 9,29 ■ ' . SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 65,40 65.90 9,15 9,40 1 - - SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 65,25 65,58 9,27 9,32 6,00 10,00 SLOGA Kranj " 65,00 66,00 9,20 9,40 - SLOVENIJATURISTBoh. Bistrica 63,80 8,88 - SLOVENUATURIST Jesenice 65,00 66.20 9.10 9.41 6,00 8,00 VVILFAN Kranj 65,50 65,90 9,20 9,35 W!LFAN Radovljica 65,20 66,00 9.15 9,35 :>M ♦ F-AIR d. o.o. Tržič 65,10 66,35 9,11 9,40 POVPREČNI TEČAJ 64,99 66,05 9,14 9,39 560 8,60 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 aH več pa 2,5%. Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 9,00 tolarjev. POSREDNIŠKA H I Š A d. d. INVESTMENT VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 Pojasnilo BORZNI POSREDNIKI |teL; 064/217-27^ tet 294 trnu 212*422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko V rubriki "Ko je (ni) kupec kralj" smo pred kratkim objavili pismo "Kilogramski čudež". Bralka nam je dodatno sporočila, da se nanaša na Trgovski center Murke v Lescah in ne na Kmetijski diskont na žagi, kakor morda kdo lahko sklepa. MENJALNICA * PE KRANJ, Slovenski trg 3 TEL 211-387 * PE RADOVLJICA v preddverju hotela GRAJSKI DVOR ALPE-ADRIA Svoboda gibanja Živimo v zdravi soseski! flljl 33. MEDNARODNI SEJEM TURIZMA, GOSTINSTVA, PRIHRANI IN REKREACIJE 22.-27. marec 1993, od 10. do 19. ure LJUBLJANSKI Vabljeni! SEJEM SPECI ALITETt, MENU vsak don kosila vm vrti« jedi po narofilu CENA ODPRTO kosilo 400, SIT vsak dan 9 23 lel. 57-585 jXA 11.12 T ? [gjj-^POTOMMJ*. i DATUM j ODHODA | CENA |PREVOZ j GOSTINSKE j OPIS j STORITVE j POTOVANJA 3NBHL j vpisuje v ' računalniške tečaje osnove DOS, delo z urejevalniki besedila, tabularni kalkulatorji, baza podatkov; ' v malo računalniško šolo za otroke; ' v tečaj nemščine, Italijanščine In angleščine. Prijavi ii inf ornau ji oudm Iraijvki 2, tadoil jica ali po leiiionu 71S 515 dopoldni, 74 341,715-13? '«GLAS zajtrk* pol- RIM - POMPEJI penzioni otok CAPRI 27 4 I 180 OEM I bus I Po1' GARDSKO JEZERO 1 penzioni DOLOMITI D0|. INEUSCHVVANSTEIN nen/ioni LINDERHOF -penzioni (H|EMSE£ penzioni | Pofl™ICE 0*'r0X? Za rubrike sprejemamo na fax 215-366 a v oglasni službi, Bloiweisova 16, KRANJ TOBAČNA TOVARNA nudi in KRISTAL iz UVOZA po izredno ugodnih cenah v prodajalnah v KRANJU na PREŠERNOVI in vŠKOFJILOKI na MESTNEM TRGU. 31. 3.1993! Izkoristite davčne olajšave Kako plačam ' i nižjo dohodnino i finance Pri prodajalcih časopisov in na poštah KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Občni zbor SLS v Gorenji vasi (STA) Gorenja vas, 14. marca - V nedeljo je bil v Gorenji vasi v Poljanski dolini redni letni občni zbor podružnice Slovenske ljudske stranke, ki se ga je udeležil tudi predsednik SLS Marjan Podobnik. Na srečanju so poleg rednih obveznosti izrazili zadovoljstvo, ker občinske strukture v škofjeloški občini ne zanemarjajo pomena kmetijstva, magister Jurij Kumer pa je ob tem navedel nekaj strokovnih pogledov na nadaljnji razvoj kmetijstva, razvoj višinskih kmetij in s tem tudi na ponovno oživljanje kmetijstva. Marjan Podobnik je izrazil zadovoljstvo nad velikim številom udeležencev zbora in orisal delo stranke, hkrati pa izrazil upanje, da ne bo potrebno izvesti napovedane kmečke stavke. Udeleženci zbora so podprli usmeritve SLS, hkrati pa naj bi v tej podružnici kmalu ustanovili tudi Žensko zvezo pri SLS za Poljansko dolino. Mladi in kmetijstvo v Poljanah Poljane - V Kulturnem domu v Poljanah bo v soboto ob 18. uri območni kviz z naslovom Mladi in kmetijstvo, ki ga pripravljajo Kmetijski zavod Ljubljana - Oddelek Kranj in ZPM Slovenije. Na tekmovanju bo sodelovalo 9 ekip mladih tekmovalcev iz celotne gorenjske regije. Odgovarjali bodo na vprašanja iz kmetijstva, ki bodo razdeljena na tri težavnostne stopnje. Zmagovalna ekipa si bo priborila sodelovanje na državnem tekmovanju, ki bo 3. aprila na Kokrici pri Kranju. Ob tekmovanju bo za boljše počutje in dobro voljo poskrbljeno tudi s krajšim kulturnim programom. • M. G. Občni zbor SLS Jesenice V nedeljo, 21. marca, bo v Hotelu Spik v Gozd Martuljku redni letni občni zbor jeseniške podružnice SLS. Poleg rednih obveznosti, bodo na občnem zboru razpravljali tudi o aktualni problematiki glede vladne politike in napovedanih demonstracij kmetov. • M. G. Predavanje o rožah V soboto, 20. marca, ob 15. uri bo v gasilskem domu na Trebiji predavanje o vzgoji in negi rož. Enako predavanje bo tudi v nedeljo, 21. marca, ob 9. uri v Zadružnem domu na Sovodnju. Predavatelj g. Antolin, vrtnar iz Dorfarjev bo predavanji popestril z diapozitivi, možen pa bo tudi nakup rož. • M. G. Predavanje o rabi zaščitnih sredstev V četrtek, 25. marca, bo ob 14.15 v Zadružnem domu v Zireh predavanje o pravilni rabi sredstev za varstvo rastlin, ki ga pripravlja Enota Kmetijsko svetovalne službe Škofja loka. Predavala bo priznana strokovnjakinja dr. Miljeva Kač. # M.G. Povabilo na sadjarsko srečanje Jutri, v soboto, ob desetih dopoldne bo v sadovnjaku Res le pri Podvtnu sadjarsko srečanje, na katerem bosta sadjarska strokovnjaka Franc Lombergar in Tine Benedičič teoretično in praktično predstavila obrezovanje in cepljenje sadnega drevja, Smrekovi lubadarji nevarno ogrožajo gozdove Zavzeto delo lastnikov in gozdarjev lahko prepreči katastrofo Splošna oslabelost slovenskih gozdov, velike naravne ujme, ki so jih prizadele v zadnjem času, škodljivci in bolezni, opuščanje gozdnega reda in štiri dolgotrajne suše v zadnjem desetletju so veliko prispevali k temu, da so se lubadarji lani v naših gozdovih pretirano razvili in namnožili. Da bi preprečili naj-hujše, je letos lubadarje treba obvladati, v prihodnje pa preprečiti nove izbruhe. Kot navaja dr. Janez Titovšek v navodilih za lastnike gozdov, so lubadarji tipični prebivalci gozdov. Veliki so le nekaj milimetrov in preživijo pretežni del svojega družinskega življenja skriti pod lubjem ali v lesu gozdnega drevja. V normalnih letih pospešujejo izločanje hirajočega drevja iz gozdov, medtem ko se na opešanih in prizadetih drevesih, v neobeljenem lesu in v sečnih ostankih često tako namnožijo, da napadejo tudi zdravo drevje in tudi cele gozdove. To se rado zgodi zlasti v suhih in vročih letih ali po njih, kajti takrat drevje oslabi, pospešeno pa se razmnožujejo lubadarji, ki razvijejo tudi tri rodove na leto. K takim vrstam sodita tudi knaver in šesterozobi smrekov lubadar. Dr. Titovšek poudarja, da se lubadarji lahko namnožijo in postanejo za gozd nevarni, če: * pride pri njihovih gostiteljih do motnje v preskrbi z vodo, kar se zgodi v sušnih in vročih letih; * nastanejo poškodbe po ujmah (viharju, snegu in žledu), poškodbe zaradi požarov ali od žuželk, ki obrstiio iglice, poškodovanosti lubja (od divjadi), mehanskih poškodb drevja pri spravilu lesa; * nastopi odmiranje korenin zaradi okužb z glivami (bela in rdeča trohnoba) in če * nestrokovno gospodarimo (opuščanje beljenja oblovinc iglavcev, nepravočasen odvoz neobeljenega drevja iz gozda, opuščanje gozdnega reda itd.). Kako obvladati smrekove lubadarje? Dr. Titovšek navaja, da je to mogoče s celovito metodo varstva gozdov, ki zajema preprečevalne ukrepe ,in gozdno higieno, preprečevalno-zatiralne ukrepe in zatiralne ukrepe ali gozdno terapijo. Osnova preprečevalnih ukrepov in gozdne higiene je dosledno in vztrajno izvajanje vseh gozdno-gojitvenih in varstvenih del, ki prispevajo k čimdaljši ohranitvi normalnega števila luba-darjev v gozdu. Nenadzorovano zaleganje lubadarjev lahko preprečimo s posekom in izdelavo bolnih, oslabelih in poškodovanih dreves, z beljenjem oblovine iglavcev in njihovih štorov, s preprečevalnim škropljenjem neobeljene oblovine iglavcev, s hitrom odvozom neobeljenega drevja iz gozda in s hitro vzpostavitvijo gozdnega reda po opravljeni sečnji. Med preprečevalno-zatiralne ukrepe štejemo nadzorovanje gozdov, nadzorovanje gostote populacije lubadarjev in preprečevalno krčenje lubadarjev. Kot poudarja dr. Titovšek, je gozdove iglavcev treba pozimi (februarja, marca) obhoditi vsaj enkrat, da bi lahko do rojenja obeh smrekovih lubadarjev (april) posekali in izdelali morebitne lanske lubadarke ter uničili še neizleteli živelj. Poleti je gozdove treba pregledati večkrat (prvič tri do štiri tedne po začetku rojenja), da bi na podlagi spremenjene barve iglic v krošnji pravočasno odkrili letošnje Tuba-darke in jih še pred izletom mladih hroščev posekali in izdelali ter uničili zarod. Posebej pozorno kaže pregledati gozdove, ki so jih prizadele ujme, gozdove na suhih rastiščih, gozdove, v katerih se je prejšnja leta sekalo in dalj časa skladiščilo les ali so bila v njih žarišča lubadarjev, gozdove na osončenih jugovzhodnih, južnih in jugozahodnih legah. Znaki napada na stoječa drevesa so: črvina za skorjo na deblu in koreninskem vratu ter kapljice smole, sprememba barve krošnje v maju in juniju, odstopanje in odpadanje lubja jeseni in čez zimo, često tudi rafali žoln. Po prvem aprilu v gozdu nobene lubadarke V iglastih gozdovih jc gibanje gostote populacije lubadarjev treba nadzorovati vsako leto, še zlasti v prizadetih gozdovih. Gostoto nadzorujemo s kontrolno-lovnimi drevesi in s feromonskimi pastmi, zelo pomembno pa je tudi preprečevalno krčenje lubadarjev, ki zajema pravočasen posek, izdelavo posamičnih lubadark in uničenje zaroda še pred izletom mladih hroščev (maj, junij), uničenje lubadarja in njegovega naraščaja na kontrolno-lovnih nastavah m uničenje hroščev, ki so naleteli v feromonske pasti. Ker pogosto preprečevalni in zatiralni ukrepi niso zadosti za ukrotitev lubadarja, se pojavljajo žarišča, ki jih je treba sanirati. Brž ko jih odkrijemo, lubadarke posekamo, izdelamo in usmrtimo še neizletele hrošče ter preostali del zaroda. Po prvem aprilu ne sme biti v gozdu nobene smrekove lubadarke (druga lanska generacija). Kot navaja dr. Titovšek, lubadarke po poseku oklestimo in obelimo. Beliti je treba na podloženo plahto in lubje sežgati ali pa uporabiti kemična sredstva - okolju prijazna piretroidna sredstva (decis, smicidin itd.). Oblovino hkrati belimo in škropimo. Najprej poškropimo neobeljeno deblo in gozdna tla neposredno okrog njega, škropljenju sledi beljenje, beljenju pa še škropljenje notranje strani odluščenega in na tla odpadlega lubja ter obeljenega debla. Napadene veje in vrhač po okleščenju debla zložimo v kup in požgemo; če pa to ni možno, pa debele konce vej in razrezan vrhač poškropimo z enim od insekticidov. S tem pa žarišče še ni sanirano, treba je poloviti tudi že izletele hrošče. Za zajetje iz lubadark pobeglih hroščev v praksi uporabljamo lovne nastave (lovna drevesa ali lovna debla in lovne kupe) ter v omejenem obsegu tudi feromonske pasti. Oglejmo si nekoliko natančneje le zatiranje z lovnimi drevesi! Za lovne nastave so primerna nenapadena drevesa z neokrnjeno življenjsko močjo, enako debela kot lubadarke in lahko kvalitetno manj vredna. Ko jih posekamo, jih prežagamo pri koreninskem vratu in pustimo neokleščena; če pa jih oklestimo, zložimo veje in vrhač v lovni kup tako, da štrlijo debelejši konci vej iz kupa, razlagan vrhal pa položimo na vrh kupa Namestimo jih v polscnci in sicer še pred začetkom rojenja smrekovih lubadarjev - M jc do konca marca, potem pa moramo pazit'-da jih tudi pravočasno in dovolj skrbn° izdelamo. Če tega ne naredimo, lubadarja celo gojimo, namesto da bi ga zatirali "v- KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE? z.o.o. Cesta Toneta Fajfarja 38 64207 Cerklje V naših poslovalnicah CERKLJE, ŠENČUR in VOKLOVAM NUDIMO: - sredstva za varstvo rastlin, mineralna gnojila (KAN, NPK 15:15:15, NPK 13:10:12) - semena za kmetovalce in vrtičkarje - krmila za pitano govedo, krave molznice, piščance, kokoši nesnice, krmilno pšenično moko, pesne rezance, sojo, koruzo in rudninske dodatke - kmetijske stroje: nakladalci za gnoj, trosilci hlevskega gnoja, kiper prikolice, plugi, obračalniki, kosilnice, vitle in drobno orodje za vrtičkarje - gradbeni material: opeka, cement, apno, betonsko železo, armaturne plošče, betonske bloke, salonit plošče, strešno opeko, siporeks, dimne tuljave, pohištvene cevi, vodovodni in elektro material - delovne obleke, delovne halje, zaščitno obutev, zaščitne rokavice - premog POSEBEJ PA VAS VABIMO V PRENOVLJENO TRGOVINO V ZADRUŽNEM DOMU V CERKLJAH, POSTREGLI VAM BOMO ŠE Z DOPOLNJENIM PROGRAMOM (moka, sladkor, olje, alkoholne in brezalkoholne pijače) PO KONKURENČNIH CENAH. IZJEMOMA BO TRGOVINA ODPRTA V NEDELJO OD 8. DO 13. URE. PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP! Sadjarski strokovnjak Tine Benedičič: Napačnemu začetku ponavadi sledi razočaranje "Sadjarji moramo čas, ko sadno drevje miruje, izkoristiti za načrtovanje v sadovnjakih in za obrezovanje, ki je pomembna vzgojna metoda, /a mlado drevje je pomembno zato, da ga oblikujemo in zastavimo v rasti, pri starejšem pa poskušamo z obrezovanjem čimdlje ohranjati rodnost, ki smo jo sicer vzpostavili z vzgojno rezio. Čeprav večina sadje obrezuje v zimskem času, pa zlasti v zadnjih letin prehaja težišče obrezovanja tudi na poletni čas. To velja zlasti za tiste nasade, v katerih je prebujna rast. Zanimivo je, da tudi upogibanje vej postaja vse bolj poletno delo," pravi priznani sadjarski strokovnjak I me Benedičič, sicer vodja sadovnjaka Kcsje pri Podvinu, in poudarja, da kljub temu v zimskem času dela v sadovnjakih ne manjka. "Sadjarstvo pa jc zelo zanimivo službe na Štajerskem, ki bo teor tudi za ljubiteljske sadjarje. Vsak etično in praktično prikazal pre si želi sam kaj pridelati, ne ve pa, dvsem cepljenje sadnega drevja kako zastaviti nasad, na kakšni razdalji saditi, katere sorte izbrati itd. O tem se kaže prej posvetovati, ker napačen začetek lahko povzroči razočaranje v kasnejših letih. Vrtičkarji se preveč posvečajo izbiri sort, premalo pa podla gam, na katere so sorte cepljene. Prav podlaga pa 80-odstotno vpli va na bujnost rastlin oz. na Eričakovano velikost drevesa, od atere je najbolj odvisna razporeditev dreves na vrtičku. Bujno rastočih, na primer, ne smemo saditi preveč gosto, prav tako ne na južni strani Mnogi, žal, to spoznajo šele potlej, ko ie žc prepozno," pravi Tine Benedičič. "Da bi sc ljubiteljski sadjarji bolje seznanili s sadjarsko stroko in opravili, v sadovnjaku Resje vsako leto v dneh okrog sv. Jožefa pripravimo "učno uro iz sadjarstva . Letos bo v soboto, 20. marca, sodeloval pa bo tudi priznani strokovnjak Franc Lombergar, vodja sadjarske pospeševalne Ljudje sc namreč vse bolj navdušujejo in zanimajo za stare sorte, nekateri zaradi okusa, trpežnosti in odpornosti sadja, drugi preprosto iz nostalgije. škropljenje je pri mnogih ljudeh zapisano kot dejanje, ki uničuje \7 "Katere vrste In sorte sadnega drevja Izbrati, je odvisno predvsem od Ulja Tisti, ki kote vse leto imeli na vrtu svele sadje. Ima zanesljivo drugačne ielje kot trtni pridelovalec, ki se mora pri Izboru omejiti na trino najbolj zanimive sorte. V Sloveniji je okrog 24 sadnih vrst In vsaka od teh ima številne \orte. Vrtilkar si lahko privošči, da prideluje tudi vrste In sorte, ki komercialno niso zanimive; Ima pa tudi zelo raznolike naravne motnosti. Ob stenah, na primer, dobro uspevajo marelice, breskve, tlahtne hruške, na prostem ali na severni strani češnja, oreh, tudi višnja (razen tistih, ki so zelo občutljive na cvetno monllljo), češnja in jablana uspevala skoraj povsod.." okolje. Nepremišljeno IkrOpIJ^ dejansko lahko povzroči P sC škode v okolju, vendar P1^. zadnja leta tudi pri nas *-c „je Ijavlja integrirano pndclo sadja, ki poleg kemičnih Up« filS. tudi biološke načine vars,VJpCliC tlin. [zbiramo čimmanj str 'clo pripravke in takšne, ki '"J^jcjo ozek spekter delovanja («c ' na le na določene škodljivce a« .jv. določeno stopnjo razvoja Jltttcjaj, ca), uporabimo pa jih * .t^dlj1' ko škodljivec preseže prag • jjko, vosti oz. ga jc v nasadu zc ^ da lahko pričakujemo gos v sko škodo. Čc ima sklH,^jh $o-sadovnjaku dovolj narilV"knien. vi a;,ukov, jc prag prcrn V ga saj lahko pričakujemo, bodo sovražniki držal, v San V času mirovanja rasti 5» jjje drevja jc obrezovanje nal proti koncu /ime Nzjpn"*^ mesec ,c marec, čeprav zaradi neučakanosti si,0jc j0 že prej. Letos, ko ni b.W> snej^,. mraza, so nekateri *P'° *V te g« Za starejše drevje jc vseeno. ^ obrežemo nekoliko prej-/ ,„ man, občutljivo na p../«-hr. medtem ko moiam. sCt šega obrezovati takrat, fll/ovi nevarnosti, da bi zimski ■ ^ uničili cvetno brstje ploskvi. • Sajenje sadnih dreves j« Prad<, loma boljše jeseni. K£ ouleff> spomlad, zemlja žc door ^ i.tMl.n.. N«' ..Mdi.«. vendar pa ie pri jesen«* uk0 £ nju tud. neka. tveganja ^ J zgodi, da sadika ^od}c^°t vrtički zaradi pozebe ne oa* da sc drevesc- zaradi.^"j/vja^; hrane lotijo voluharji »» c-»n , N. GorenjemJW»JJ ,zad> ,a precejšnja »n kjenn • >» jan»M saditev bolje oW *o«J v* Sadno drevje lahko » , P Zimo, vcmla. le, Ce %, 11JJS zmrznjeni in ozrage lCb\c-mrzlo, da M korani««* P" C> pravi Line BcncdičiC PLANICA SE PRIPRAVLJA NA LETOŠNJI FINALE SVETOVNEGA POKALA V SKOKIH Sneg na skakalnici lahko odnese le še vihar Stroške letošnje tekme, okoli petsto tisoč nemških mark, bo planiški Organizacijski komite še zmogel, brez Podpore vlade pa je vprašljiva obnova planiških objektov in razvoj našega skakalnega centra - Drugo leto bo v Planici svetovno prvenstvo v poletih, morda pa tudi ena od uvodnih tekem svetovnega pokala. Ljubljana, 16. marca- Sklepno dejanje letošnjih tekmovanj v smučarskih skokih bo od 26. do 28. marca v naši Planici, obeta pa se zanimiv zaključek tekmovanj, saj ima več skakalcev možnost osvojiti letošnjo skupno zmago in lovoriko pokala Blaupunkt. Po zagotovilu direktorja naših nordijskih reprezentanc Lojzeta Gorjanca 0« zadnjih uspešnih nastopih) so naši mladi tekmovalci ponovno v dobri formi, vprašljiv je le nastop Francija Petka, ki je po padcu na ^etovnem prvenstvu zbolel še za virusno pljučnico. . Kot so na torkovi seji Orga- membno tekmovanje tudi zato, n>zacijskega komiteja Planice ker bo prihodnje leto velikanka sPoročili organizatorji letošnje- prizorišče svetovnega prvenca finala svetovnega pokala v stva v smučarskih poletih, po-smučarskih skokih, je za letos- leg tega pa se v Planice pripravo zaključno prireditev pri nas vljajo na jubileja: 60-letnico Ve»ko zanimanja tako skakal- Planice, 25-letnico nove veli-Cev kot vodstev posameznih re- kanke bratov Gorišek, prihod-Pfezentanc, novinarjev in ljubi- nje leto pa bo tudi v znamenju teljev skokov, saj bo prav zad- sedemdesetega jubileja Med- nJa tekma odločala o letošnjem narodne smučarske zveze zmagovalcu med posamezniki. (FIS). skupne zmage avstrijske repre- Letošnja prireditev v Planici 2entance pa ne more več ogro- naj bi po načrtih izvršnega od- ?ti nobena ekipa. Organizator- bora OK Planica stala okoli Ji so tudi povedali, da je za pe- 500 tisoč nemških mark; denar ikov uradni trening napoveda- pa naj bi dobili iz marketinške nih več kot sedemdeset avtobu- dejavnosti, prodaje vstopnic, ^0v s šolskimi skupinami, zato promocijskega denarja Slove- . v petek v Planici brezalko- nije, ter vrednosti storitev v olni dan. materialni obliki. Kot je ob Mnogi ljubitelji smučarskih skokov so se že spraševali, ali bo zaradi lepega vremena in pomanjkanja padavin v Planici možno izvesti tekmo na 120-metrski skakalnici. O tem smo povprašali vodjo tekmovanja inž. Janeza Goriška, ki je povedal: "Zasneže-vanje ima v Planici že kar dolgo tradicijo. Tako smo leta 1974 prvič "pomagali" naravnemu snegu in dodatno zasnežili veliko skakalnico. Z leti smo si nabirali izkušenj s pripravo tega snega, danes pa v Planici zasnežujemo s tremi topovi. Tako eden od topov dela v izteku, nato ga premaknemo na hrbtišče in potuje počasi do vrha. S tem enakomerno nametujemo sneg. Drugi top potegnemo na vrh odskočne mize in ga usmerimo tudi proti zale-tišču navzgor. Sneg do vrha prepeljemo tudi s sankami, kar pomeni nekaj dni dela za deset do petnajst delavcev. Na doskočišču pa sedaj to delamo že s teptalnim strojem, ki sneg na grobo izravna, nato pa gremo nanj s smučkami. Sneg je že ves na skakalnici, medtem ko je v izteku velik hrib z nekako 1500 do 2000 kubiki snega, ki pa ga je treba le še "raztegniti" po skakalnici. Ta sneg smo delali praktično od decembra do začetka marca, saj so bile skoraj ves čas ugodne temperature. Skupaj smo ga naredili od 3500 do 4000 kubikov, kar popolnoma zadošča za prekritje 120-metrske skakalnice. Težave bi bile lahko samo, če bi bil izreden "jug", vendar bomo sneg sedaj zasenčili s posebnimi zavesami (pred leti smo kup snega pokrili s smerkovimi vejami). Nevarnosti, da bi nam sneg te dni, kolikor jih je še do prireditve izginil ni, odnese ga lahko le hudo neurje, hudourniške vode ali vihar." Pokal Letošnje finale svetovnega tem povedal predsednik organi-" a pa bo za Planico po- zacijskega komiteja Franc Premk, ni dvomov, da bo letošnja tekma finančno pokrita, ostaja pa vprašanje nadaljnjega vzdrževanja planiških objektov, saj zaenkrat pri vladi še niso uspeli dobiti sredstev za investicijsko vzdrževanje. Zato se tudi pripravljajo, da bodo pred svetovnim prvenstvom pripravili načrte o celotnem kompleksu Planice, ter jih predstavili slovenski javnosti. • V. Stanovnik [OMET mmYJXXBX&SJJJIL Petek je na tekmi državnega prvenstva v Planici delil podpi-HSSrV.°Jini Oboževalkam, bolezen pa mu bo najbrž preprečila nastop »nalu svetovnega pokala. Foto: V. Stanovnik taSKI SKOKI °N0VNA ZMAGA BRANK0V1ČA tekr^^Jan«, 14. marca - Najmlajši so v Mostecu nastopili na zadnji s,°pili V • c8°r'J' dečkov do 9 let zua pokal Kompas Holidavs. Na-retijej Jc ^ tekmovalcev iz vse Slovenije. Najuspešnejši so bili Go-h {jr. ,sc zmagc v pokalu razen državnega prvenstva jc dosegel An-gor Ser LViC" Rc/U'tati: I. Anže Brankovič (Triglav Teling), 2. Gre-Luk-j k' 3 Kobi Klcmenčič (oba Alpina Ziri), 4. Matic Zelnik, 5. Gorilnik, 10. j;in Toma/m (vsi I riglav lelmg). >oeke *Upno v pokalu Kompas Holidavs vodi Triglav Teling s 1655,5 478 točk U Ccmcr ,0A7'-S u,čkc- v Alpina Žiri 559 točk, 4. Tržič ^•Una ahs',lu,nem pokalu za prvaka Slovenije prav tako vodi Triglav ri 6241 ,Ja 5 ltt*kami pred Ilirijo (enter s 1259,5 točke, 3. Alpina Ži-lo«. 4. Tržič 552 točk. 5. Stol Žirovnica 531,5 točke. • Janez Bešter V u^lC] OL)HAJAJO NA SVETOVNO PRVENSTVO Ne "Sl° AS' favoriti v skokih na cilj achau ' n,lrCB ~ Od jutri do naslednje sobote bo v^vstrijskem U(*eležilat !ka'° 'V svclovno prvenstvo v para ski|ii, ki se ga bo P°Veda| t niKa reprezentanca. Kot je HI tiskovni konferenci Ni: R0JCncr nase ekipe Drago Bunčič, bodo Slovenijo zasto-*run in v v li,mko Mlr'. Matjaž Pristave«, Roman Našaek■ skl konkurenci Irena Avbclj. ' lccv. ki bPU' k' ^C scs,avlicna dveh izkušenih in dveh tekmo-Alle'a na sv °S,;I "a SVl',OVIUM> prvenstvu nastopila prvič, pa bo v *>ranil °.V|,CI" prvenstvu težko nalogo, sat bo Roman Poga l m'da so'1'' delovnega prvaka i/ VVengna leta 1991. "Mi -j PridP,,dl" Kranjčanke so / gostovanja prines w »urj« premagate / resaltatoa 2K:14. • n s zaradi bo-sle dve toč- ROMANA JERUC, ROKOMETASlCA KRANJA IN SLOVENSKA REPREZENTANTKA Sposobne smo premagati olimpijo Kranj, 17. marca - Rokometašice Kranja, ki so v letošnjem državnem rokometnem prvenstvu edine zastopnice Gorenjske v prvi državni rokometni ligi, bodo jutri v domači dvorani na Planini odigrale zadnje srečanje rednega dela letošnjega prvenstva. In le zmaga nad državnimi prvakinjami jim bo omogočila igranje v končnici, ki pa si ga sodeč po trenutni formi v ekipi vsekakor zaslužijo. O tem smo se pogovarjali z eno najboljših igralk, 23-letno krožno napadalko Romano Jeruc, ki je že nekajkrat nastopila tudi za slovensko državno žensko reprezentanco. Letošnja sezona se je za vas začela slabše od pričakovanj. Kaj vse je bilo vzrok temu? "Resno naj bi se na sezono začele pripravljati lani avgusta, vendar pa smo se skupaj "nabrale" šele nekje septembra, ko smo lahko nekako sestavili ekipo in postavili cilje. Najpomembnejši med cilji je bila uvrstitev v končnico slovenskega državnega prvenstva, med štiri najboljše ekipe. Vendar pa se nam je med sezono poškodovala prva vratarka, Jolanda Leničeva, kar jc bil za nas precej velik problem. Tudi sicer nam na začetku ni šlo po načrtih, v formo smo prišle šele sedaj malo pred koncem, kar pa je za našo ekipo nekako navada zadnjih let." Težava, ki se v klubu vleče že nekaj let, so tudi igralke, ki imajo svoje družine, otroke in tudi zato vsako leto katera manjka. Se vedno pa nekako tvorijo "ogrodje" kluba? "Igralke, ki imajo otroke iz leta v leto, napovedujejo, da bodo najbrž v kratkem zapustile ekipo, potem pa jih vendarle prepričamo, vodstvo jim obljubi ugodnosti, skromna denarna nadomestila. Vendar ponavadi od tega ne ostane prida, kakšen tolarček sem in tja,... vendar mi smo pač prijateljice, druščina, od katere, če bi igrala samo zaradi denarja, ne bi bilo tukaj nobene več." Sobotna tekma je odločilna za uvrstitev v končnico državnega prvenstva. Nasprotnice pa bodo igralke Belinke Olimpije. Jih lahko premagate? "Mislim, da smo trenutno tako močne, da se lahko kosamo z vsemi najboljšimi ekipami, s Krimom, Ajdovščino. Seveda bomo v soboto igrale na zmago in ker imamo ponovno v vratih Jolando Leničevo mislim, da smo sposobne premagati tudi Belinko Olimpijo." Kakšne pa so tvoje ambicije v slovenski reprezentanci, za katero si že nastopila? "Ko so me lani prvič poklicali v slovensko reprezentanco, sem bila ravno poškodovana, tako da sem nekaj tekem zamudila, nato pa sem šla na turnir na Portugalsko. Pred božičem smo imeli skupne priprave in smo najprej igrale z Lokomotivo, nato še s hrvaško reprezentanco, vendar sem ravno dan pred tekmo dobila virusno angino, tako da sem dva tedna ležala. Letos sem bila z reprezentanco spet na Portugalskem, nato pa sem zamenjala službo in morala sem odkloniti priprave za nastop na Madžarskem Služba je pač v tem trenutku pomembnejša, ker jo je težko dobiti." Kako močna je trenutno slovenska reprezentanca? "Naša reprezentanca je mlada, vendar če bi igrala v popol ni postavi, tudi s Cotarjcvo, je zmožna priti v finale evropskega prvenstva." • V. Stanovnik, foto: a/voda Vročica, imenovana hokej Temperaturna na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu skupine C na Bledu, predvsem pa v Ljubljani, kjer nastopa tudi slovenska reprezentanca, dosega vrelišče. Dvorana za srečanja naše reprezentance je bila na vseh tekmah polna, vstopnice za tekmo s Ka-zahstanom so bile razprodane, komaj so jih pokazali na blagajni. Zmagovalca pa bo treba počakati do nedelje..... Že pred tokratnim svetovnim prvenstvom skupine C pri nas je bilo jasno, da so edini favoriti za prvo mesto in napredovanje v kvalitetnejšo B skupino (in s tem možnostjo sodelovanja na kvalifikacijah za olimpijske igre) reprezentance bivše Sovjetske zveze in da se z njimi (tudi zaradi prednosti domačega igrišča) lahko nekako enakopravno meri le naša reprezentanca. Po uvodnih tekmah pa so se napovedi poznavalcev le še potrjevale, saj je bilo že kolo pred koncem predtekmovanja odločeno, kdo so polfinali-sti, ki se bodo nato v finalu pomerili za prvo oziroma tretje mesto. Naša ter reprezentance Kazahstana, Ukrajine in Latvije so pač razred zase in med "turisti" res nimajo veliko početi, razen upati, da bodo našle mesto med sebi enakovrednimi. Če pustimo ob strani togost Mednarodne hokejske zveze, ki ima vendarle pregled nad kvaliteto hokeja v posameznih državah in ki lani ni hotela sprejeti slovenske reprezentance kot naslednice jugoslovanske reprezentance na svetovno prvenstvo skupine B, je jasno, da bodo tudi po letošnjem svetovnem prvenstvu "opeharjene" vsaj tri reprezentance, ki si mesto v B (ali celo A skupini) zaslužijo, pa vendar bodo zaradi togosti pravil morali ostati v "čakalnici" do prve naslednje priložnosti. Pravila so pač pravila, pa tudi če vsi vedo, da so slaba. Seveda pa se ljubitelji hokeja (in teh glede na zanimanje za igro naše reprezentance ni tako malo) ob tem sprašujejo, kaj in ali je sploh kaj naredila naša Hokejska zveza, da bi (podobno kot Smučarska zveza) dokazala, da je edino slovenska reprezentanca možna naslednica jugoslovanske, saj so v vsej zgodovini jugo hokeja slovenski igralci tvorili jedro in večino ekipe... Čeprav so taka vprašanja seveda na mestu in čeprav ima naša Hokejska zveza pred seboj veliko dela, pa je tri dni pred zaključkom svetovnega prvenstva najpomembnejše dejstvo, da si naša reprezentanca želi in zmore zmagati ter tako pač po edini trenutni možni poti priti do svetovnega hokejskega vrha. In če bodo imeli hokejisti ob strani še zveste navijače (ki so na poti do pomembnega cilja celo pozabili na razgrete klubaške strasti in skupno spodbujajo vse reprezentante) potem se želje lahko uresničijo. • V. Stanovnik Vabila, prireditve Odbojkarski spored - V soboto ob 14. uri se bodo v ŠD Planina igralke Alpin Triglava pomerile z zadnjeuvrščenimi igralkami Šentvida. V moški konkurenci III. DOL igrajo doma Bled II : Olimpiji III (OŠ Bled ob 18. uri), Termo Lubnik : PAN Kovinar (OŠ C. Golar ob 17. uri) in Triglav : Plamen (ŠD Planina ob 16. uri). V ženski konkurenci se bodo pomerile igralke Bleda II : Šenčur (OŠ Bled ob 16.uri). Jesenice : Solkan (OS T. Čufar ob 17. uri) in Bohinj : Plamen (OŠ B. Bistrica ob 16. uri). • M.B. Košarkarski spored - V končnici za prvakinje republike Slovenije se bodo košarkarice Odeje Marmorja v soboto ob 18. uri v ŠRC Bežigrad pomerile z ekipo Jezice. Državne prvakinje pa bodo v povratni tekmi gostje Ločank v četrtek, 25. marca, ob 20.30 uri v dvorani Poden. V tretji tekmi končnice za obstanek v zeleni skupini bo ekipa Kokra Lipje v soboto gostovala v dvorani na Kodeljevem pri ekipi Litostroj Slovana. Za uvrstitev v II. moško SKL pa bodo košarkarji Odeje - Marmorja v soboto ob 16. uri gostovali pri Rudarju v.Trbovljah. V športni dvorani Poden v Skofji Loki pa bosta na sporedu četrtfinalna turnirja pokala Mars za najmlajše košarkarje in košarkarice. • V.S.,D.R. Rokometni spored - Rokometašice Kranja v I. državni ligi za ženske igrajo pomembno srečanje za uvrstitev v končnico z ekipo Belinke Olimpije. Tekma bo jutri, v soboto, ob 18. uri v športni dvorani na Planini, rokometašice pa si želijo tudi podpore s tribun. V II. državni ligi za moške - zahod igra škofjeloški Šešir odločilno tekmo za prvo mesto v ligi z ekipo Kodeljevega. Srečanje bo v soboto ob 20. uri v dvorani na Podnu. Tudi rokometaši Preddvor In-fotradeja tokrat igrajo doma. V soboto ob 20. uri v dvorani na Planini gostijo ekipo Akripola iz Trebnjega. • V.S. Nogometni spored - Nogometaši Živil Nakla v 1. slovenski nogometni ligi v nedeljo gostujejo pri Steklarju v Rogaški Slatini. V II. ligi Jelen Triglav v nedeljo ob 15. uri na štadionu v Kranju gosti ekipo Primorja, mladinci Jelen Triglava pa v slovenski mladinski ligi v nedeljo ob 13. uri doma gostijo ekipo Mure. • V.S. Mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju - Zveza drsalnih športov Slovenije in Drsalni klub Jesenice sta organizatorja mednarodnega tekmovanja v umetnostnem drsanju za pionirje, mladince in ekipe 'Triglav Tropy", ki bo to soboto in nedeljo v hali Podmežaklja na Jesenicah. Tekmovanje bo na visoki ravni, iz poimenskih prijav pa je razvidno, da bo v Slovenijo prišlo več kot 150 tekmovalcev, trenerjev, sodnikov in spremljevalcev iz vseh koncev sveta. Otvoritev tekmovanja bo ob 10.30 uri, nato pa bodo nastopili mladinci in mladinke. Popoldne bodo na sporedu programi pionirjev, v nedeljo dopoldne bodo prosti programi, ob 16. uri pa bo revija najboljših. • V.S. Teniški turnir za rekreativee - Začenja se tudi teniška sezona na odprtih igriščih in Klub kanu v Smledniku se že pripravlja na teniški turnir za rekreativee. Turnir bo 27. in 28. marca, prijave pa v Klubu kanu sprejemajo do 25. marca po telefonu 627-011 in 627-038 ali osebno na recepciji ob igriščih. • V.S. Prvenstvo dvojic v namiznem tenisu - ŠD Polet to nedeljo, 21. marca, organizira škofjeloško občinsko prvenstvo dvojic v namiznem tenisu. Tekmovanje bo potekalo v hali Poden, začelo pa se bo ob 8.30 uri. Prijavnina je 160 tolarjev, prijaviti pa se bo moč na dan tekmovanja • M.K. Tek treh deiel dokončno odpovedan - lz kranjskogorskega turističnega društva so nam sporočili, da je 12. tek treh dežel dokončno odpovedan, saj je zaradi močne odjuge odpadla še zadnja možnost izvedbe na rezervni progi v dolini Zajzera pri Trbižu. Vplačano startnino bodo organizatorji upoštevali za naslednji suhi tek ali tek na smučeh v prihodnjem letu ali pa jo bodo na željo udeležencev vi.nl. • V.S. Pokljuški maraton prestavljen na 4. april - Kot je sporočil predsednik oiga.i./,u ijskega odbora Franc Rutar. je datum 3 Pokljuškega maratona /21. marca prestavljen na 4. april • V. S. KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN I O D M I V I Trije borci tožijo Stanislava Klepa Loški športna beraški palici ali odmev na besede "upravitelja" plavalnega bazena Železniki g. Jožeta Rakovca Povsem se strinjamo s splošno ugotovitvijo članka, da je denarja za šport in kulturo vedno manj in vedno premalo. /Primerjaj republiški proračun./ Moti pa nas primerjava dotacij za bazen in muzej v Železnikih, ki zaradi slabega tolmačenja zavaja bralce. Zato bi jo radi podrobneje razložili. 1. Bazen Železniki je v občinskem proračunu zastopan z dotacijo 293.882,00 SIT. Strinjamo se, da dotacija ni velika. 2. Muzej Železniki bo v letu 1993 iz proračuna občine dobil za vzdrževanje, tj. za materialne stroške 463.175,00 SIT in ne 1.1 milijona kot navaja g. Rakovec. Muzej deluje v hiši zgrajeni leta 1637 in si lahko predstavljate, kakšne stroške povzroča vzdrževanje tako starega objekta. 3. Ostali denar, ki tvori skupno vsoto nekaj manj kot 1,1 milijona SIT, pa predstavlja dotacija za osebne dohodke, prispevke delodajalca in BOD in skupno porabo. To je edini denar za kulturo, ki se iz občinskega proračuna vrača v Selško dolino, ki ta proračun polni z davki z naj- manj 1/3. Zakaj nam zavidate še ta denar? V Skofji Loki je iz tistega fonda financirana knjižnica, ZKO, Loški oder z mnogo zaposlenimi. 4. Iz navedenega je jasno, da denar prejema Muzejsko društvo Železniki za delovanje Muzeja, ne za društveno dejavnost. 5. Bazen Železniki je do pred dveh let upravljala KS Železniki, ki je še danes njegov lastnik. Zaradi težav pri financiranju krajevnih skupnosti se je odločila, da ga da v najem. Na razpis se je javilo več kandidatov, izbran je bil g. Jože Rakovec, prej UPRAVITELJ bazena, sedaj NAJEMNIK, zasebnik s svojo firmo SPORT FIT. "Upravitelj" je še ena beseda, ki bralce lahko zavede. Bazen je bil pred oddajo v najem obnovljen: celotna streha, del ostrešja, polovica črpalnih naprav za pretok vode. Poleg tega je v okviru bazena tudi bife, ki ga muzej nima. Zato primerjava med dotacijami ne vzdrži. Prav tako ne, ker se s tem primerja profitna in kulturna dejavnost. Ker smo razložili, da dotacija muzeja proti bazenu le ni tako velika, saj ostali del tvorijo sredstva za plače, nam ostaja le še vprašanje. Je mar zasebnik, direktor firme in najemnik bazena s svojo tendenciozno primerjavo med številkami hotel kandidirati za občinska sredstva za plače ali pa ni znal "prebrati" proračuna Občine Škofja Loka? Presodite sami. Železniki, 16. marca 1993 Kustos Muzeja Železniki in član sveta KS Jure Rejec, predsednik Muzejskega društva Železniki Matevž Trojar (KMMiMcJJ^IM GLAS Sosedske zdrahe Martin Pavlic si je po vzoru naprednješih in predvsem praktičnejših družb od naše omislil shranjeval-nico koles. Sam, i lastnimi sredstvi, v bloku, ki ni njegov, iz stanovanja, ki ga še ni uspel kupiti, z zavestjo, da v neredu ni mogoče ali pa zelo težko živeti. Foto: D. Gazvoda Kranj, 17. marca - To bi morala biti zgodba o črni gradnji. Ker pa smo na licu mesta ugotovili, da je črna gradnja, v tem primeru zasilna lesena garaža s streho iz cerade na Kidričevi 3 v Kranju, že odstranjena, (lastnica jo je po inšpektorjevem nalogu odstranila sama) bo to zgodba o sosedskih zdrahah ali nagajanjih, kakor vam drago. Zgodba kakršnih je pri nas nešteto. Po eni strani o ljudeh, ki ne morejo brez dela. ki pokvarjenih vrat, nepobeljenih prostorov, skratka "svinjarije" ne morejo spregledati in niti nočejo. O ljudeh, ki se ne zanašajo vedno in na vsakem koraku na druge, češ "zato pa jaz nisem odgovoren". In popravijo sami. In o tistih drugih, ki jim pri vsem tem vedno nagajajo. Kdo ve zakaj? Kot pravi Martin Pavlic, stanovalec pritličnega triindvajset kvadratnih metrov velikega sta-novanjca (dodatne tri kvadratne metre nanesejo kletni prostori), so se težave začele takoj z njegovo vselitvijo v stanovanje pred ne- kaj več kot enim letom. Težave z zakoncema Rugale, ki sta mu, kot pravi sam, nagajala na vsakem koraku. In mu v lanskem novembru poslala celo nekakino zadnje opozorilo, v katerem ga svarita, da v bloku na Kidričevi 3 ne more nič spreminjali in uvajati, ker ni hišnik. Kaj na to pravi Pavlic? "Ko sem prišel, je bil blok pravi svinjak. Pobelil sem vežo in stopnišče v klet, popravil pralna korita, na novo naredil "ka-vlje za obešanje koles ". še kaj bi naredil, pa nimam veselja, ker mi na vsakem koraku nagajata. " Zanimivo je. da se je po skoraj štirih desetletjih, odkar so bili bloki zgrajeni, vanj vselil prav on, ki ga je v letu 1954 belil. Ko je Pavlicu prekipelo, je soseda prijavil zaradi črne gradnje, zasilne garaže, ki sta jo zgradila kar na zelenici, ki je last vseh. Kljub temu da eno garažo, tako pravo, zidano, že imata, črno gradnjo so porušili, spori pa se nadaljujejo. Pavlic in sosed, oba invalida (prvi sedemdeset, drugi pa celo stoodstotni) imata dohod do svojih drvarnic s sila nerodne strani, drugače kot vsi ostali. Ampak to je pač stvar zastarele gradnje blokov. Kot. da to ni dovolj, sta, po besedah Pavlica, njegova soseda poskrbela še za lično ograjo (ki je žal tudi nismo uspeli videti, ker je bila že podrta, podrl pa jo je Pavlic po nasvetu svojega pravnega zastopnika), ki je njemu in sosedu preprečila dovoz drv. Drva, Pavličeva so sedaj zložena na zelenici, poleg nekdanje "črne garaže". To je seveda, da ne bo nesporazuma, zgodba Martina Pavlica. Zgodba zakoncev Rugale bi bila najbrž bistveno drugačna. Tako ena kot druga najbrž še nista končani. Pa vendarle - v kakšni pravzaprav živimo f V družbi, ki se še posebej trudi, da bi zagrenila življenje budem, ki bi bili potrebni njene dodatne pomoči. Invalidom namreč # M. Peternelj So borci nasprotovali plebiscitu Kranjski odvetnik in voditelj združenja ob Lipi sprave Stanislav Klep je borčevski organizaciji javno očital, da je dvomila o plebiscitu in postavljala pogoje za podporo. Zato so ga člani Zveze borcev Branko Jerkič, Ivan VVinkler in Marko Mrak tožili. V sredo je bila na ljubljanskem temeljnem sodišču glavna obravnava, sodba pa bo razglašena danes. Ljubljana, 17. marca - Sodna zadeva se začenja 11. decembra leta 1990, ko je republiški odbor Zveze združenj borcev Slovenije razpravljal o plebiscitu, novinar Dela Branko Soban (kot ena glavnih prič ga v sredo ni bilo na glavno obravnavo, ker je do leta 1995 dopisnik v Kairu) pa je dan kasneje, 12. decembra, v Delu napisal članek z naslovom Plebiscit ni bianco menica. Med drugim je zapisal, da je predsednik borčevske organizacije Ivan Dolničar v uvodu dejal, da bo ZZB podprla le tiste rešitve, ki bodo jamčile zavarovanje narodnih interesov in se uprla vsemu, kar bi moglo pripeljati Slovenijo v nekakšno izolacijo ali pa v kakršnokoli diktaturo koalicij, strankarskih vrhov ali pa posameznikov. Novinar Dela je nato zapisal, da je razprava v glavnem podprla Dolni-čarjev uvod, čeprav so bili nekateri veliko ostrejši od predsednika. Tisti, ki so si' omislili plebiscit, od ljudi pričakujejo glas "za", v zameno za ta glas pa ne ponujajo praktično nobenega konkretnega odgovora, kaj bo po plebiscitu, so dejali nekateri. Zato se se na koncu dogovorili, da bodo od podpisnikov nedavnega strankarskega sporazuma zahtevali jasen odgovor na vprašanje, kakšen je njihov odnos do NOB, kjer so se v bistvu postavljali temelji svobodne, suverene in samostojne Slovenije. Od tega odgovora bo potem v precejšnji meri odvisno, kako se bodo člani borčevske organizacije opredelili na plebiscitu, je bilo zapisano v članku. Stanislav Klep, voditelj združenja ob Lipi sparave je ocenil, da je s tem borčevska organizacija pred plebiscitom postavljala pogoje in napisal članek. Zaradi tega pisanja so trije člani borčevske organizacije Branko Jerkič, Ivan VVinkler in Marko Mrak tožili Stanislava Klepa. Stanislav Klep (na sliki) predlaga /avržbo tožbe. - Foto: G. Si-nik Sredino glavno obravnavo na Temeljnem sodišču v Ljubljani je vodil sodnik Boštjan Penko. Zavrnil je zahtevo obtoženega Klepa po zvočnem snemanju razprave, prav tako pa tudi zahtevo po preverjanju dokazov (branje in analiza članka v Delu in Klepovega pisma, iz katerega naj bi tožitelji iztrgali nekatere stavke), najprej pa je dal besedo upokojenemu generalu Branku Jerkiču. Dejal je, da govori v imenu upokojenih slovenskih generalov. V Sloveniji jih živi 45 in se v borčevski organizaciji ne pojavljajo kot posebna skupina. Klepa je vprašal, zakaj jih v obtožbah ne imenuje poimensko. Kot posamezniki so generali podpirali stališča borčevske organizacije, ob napadu na Slovenijo pa so bili zelo aktivni v obsodbah agresije, še posebej pa Dolničar, Hribernik, Poto-čar, Polak in on sam. Še posebno Dolničar je dal več izjav za domači in tuji tisk. Pomembno je bilo srečanje takrat dosegljivih generalov 4. julija 1991 pri predsedniku predsedstva Mila- Inšpektorji so obiskali gostince Tri lokale so takoj zaprli Kranj, 19. marca - Tržna in sanitarna inšpektorica ter inšpektor za delo so v spremstvu policistov pred dvema tednoma pregledali 11 gostinskih obratov v kranjski občini. Nikjer niso bili povsem zadovoljni, zaradi nepravilnosti pa so morali takoj izprazniti in zapreti 3 obrate. Kršilce bodo prijavili pristojnemu sodniku. Inšpektorji so v nočnih urah obiskali več gostinskih obratov v Kranju in okolici, kjer so se zanimali za spoštovanje sanitarnih, tržnih in delovnih predpisov. Imeli so polne roke dela s kršilci, ki si razlagajo predpise za obratovanje raznih točilnic in okrepčevalnic precej po svoje. Izprazniti in zapreti so morali kar tri lokale. Obrat "Tropical" v Šenčurju je bil odprt kljub žc izdani odločbi tržne inšpekcije o prepovedi opravljanja gostinske dejavnosti, ker lastnik za to nima dovoljenja. Deset gostov, ki jim je stregla natakarica brez pogodbe o delu in brez zdravniškega pregleda, so morali odsloviti pred zaprtjem lokala. Fnaka usoda je doletela okrepčevalnico "Sirena" na Planini v Kranju, kjer je desetim obiskovalcem stre-gel solastnikov brat, ki je bil brez zdravniškega pregleda; lastnika se bosta morala zagovarjati tudi zaradi dveh avtomatov za igre na srečo brez ustreznega dovoljenja. Ob kontroli so še zaprli nočni lokal "Kobra" v Kranju, kjer sta stregli dve delavki brez pogodb o delu in brez zdravniških pregledov; podjetje TF.HEBO iz Ljubljane kot najemnik je še brez odločbe o izpolnjevanju minimalnih sanitarno tehničnih pogojev za dejavnost. Za lastnika Okrepčevalnice v Stražišču, Ješetova 17, so šele pozneje ugotovili, da mu je že potekla veljavnost zdravniškega pregleda, nato pa še, da sploh nima dovoljenja za gostinsko dejavnost. Tudi okrepčevalnica "Amadeus" v Šenčurju je obratovala brez predpisanega dovoljenja in kljub odločbi podjetju JB iz Kranja o prepovedi opravljanja gostinske dejavnosti v tem lokalu; vsaj strežnica je imela veljavne dokumente. Nekaj odločb za odpravo nepravilno n > inšpektorji napisali tudi v okrepčevalnicah podjeta "Živila" na Planini in pri Vodovodnem stolpu; ugotovili so več pomanjkljivosti pri ureditvi Obrata in delovanje avtomata za igre na srečo brez dovoljenja. Tak avtomat so prepovedali uporabljati tudi v okrepčevalnici "Dama" na Planini. Večjo kršitev so ugotovili še na turistični kmetiji "Žiberna" v Žejah, kjer so opravljali gostinsko dejavnost brez dovoljenja Lastnik okrepčevalnice "Tovvn down" v Kranju se bo moral zagovarati pri sodniku /a prekiIke, ktl lokal ni imel označenega poslovnega časa, stregla pa sta delsvi I hi. / pogodb o delu. Tudi v okrepčevalnici "Kolumb" v Predosliah m šlo brez prekrška, saj sta bila ob 01 30 dva gosta v lokalu, ki bi ga morali zapreti le ob 22. uri. • s. Saje nu Kučanu. Sprejeli so posebno izjavo, ki so jo želeli podpisati še drugi upokojeni generali in vojaške starešine, 8. julija je bil sestanek in na njem so obsodili agresijo. Jerkič je izjavil, da niti eden ni odobraval agresije, od Klepa pa je zahteval, naj poimensko navede imena generalov, ki naj bi nasprotovali osamosvojitvi, in izrazil ogorčenje nad početjem Klepa, ki želi škodovati borčevski organizaciji, katere član bi bil lahko kot udeleženec NOB tudi sam, vendar delovanje orga^-nizacije ni po njegovi želji. Marko Mrak je povedal, da Klepu ni uspelo dokazati, da večino borčevske organizacije sestavljajo nekdanji višji častniki JLA in narodni heroji in da so imeli negativno stališče do osamosvojitve, pa tudi tega ne, da se je borčevska organizacija zbližala z Marojevičevo stranko. Obsoja Klepovo negativno stališče do generalov, saj ti ljudje tudi v tujini veljajo za zgled protifašističnega boja. Sobanovo poročilo pa je ocenil kot enostransko, novinar pa je predčasno zapustil sejo. Borci se na volitvah opredeljujejo za tiste, ki priznavajo NOB ter pridobljene pravice udeležencev NOB. Za Klepa je predlagal primerno kazen in sankcijo. Stanislav Klep je v svojem nastopu dejal, da želi s svojim delovanjem zgladiti zgodovinska nasprotja in da so v njegovem gibanju pozdravili obsodbo agresije, ki so jo izrekli generali. Vendar se nanaša kritika na konkretno dejanje, na sejo republiškega odbora, in na zadržanje, ko je bilo zavzemanje za osamosvajanje še tvegano-Osamosvajanje se ni začelo s plebiscitom, ampak s procesom proti četverici. Takrat delo borcev ni bilo tako aktivno. V zaključni besedi pa je očital senatu, da se je postopek končal brez preverjanja dokazov in ponovil oceno, da je borčevska organizacija pred plebiscitom postavljala pogoje. Z Jerkičem sta se po časopisih že večkrat prerekala, saj je bil VOS, katere član je bil general, zločinska organizacija. Družba brez resnice ne bo mogla naprej, je dejal Klep, ampak se bo stalno vračala k temam in preteklosti-Menil je, da ga skušajo borci s tem sojenjem utišati, saj je moteč faktor. Rekel je, da dobiva tudi druge grožnje. Menil je-da bi moralo sodišče tožbo zavreči. Razglasitev sodbe bo danes, 19. marca, ob 8.30 v dvorani 9 Temeljnega sodišča v Ljubljani.« J. Košnjek Za gostoljubje na mejnih prehodih Projekt upov in želja Jesenice, 18. marca - Na karavanškem predoru je Turistična &*f* Slovenije skupaj s sponzorji predstavila projekt Za odprtost, «r nost in gostoljubje na mejnih prehodih. Projekt je le zbir želja< nima nobene finančne državne podpore. Turistična zveza Slovenije je minulo sredo predstavila Pr0J e Za odprtost, urejenost in gostoljubje na mejnih prehodih jf*2| Slovenije. Projekt, ki so ga sponzorirali zavarovalni' drtPg-Adriatic, Iskra Terminali Kranj in Mobitel Ljubljana, so prC vili s poudarkom na letu turizma Turistična društva in zveze stalno spodbujajo večjo m vostnejšo aktivnost na mejnih prehodih. Na 150 slovenskih kak"' mej' kvante"10 nih prehodih naj bi domačemu in tujemu gostu nudili informacijo. Ija. Projekt Turistične zveze je zbirka upov in turističnih * Med drugim se v projektu zavzemajo, da bodo na vseh in 0 ^sC cijskih točkah na meji in tranzitnih cestah turistom na vol.l0 0 potrebne informacije, predvsem informacije o stanju na cCS,')jtv prostih prenočitvenih in drugih zmogljivostih, 0 kulturno'».^jj, vinskih spomenikih, prireditvah i ri zabavi, o zanimivih turis ^ krajih ob magistralnih cestah oziroma o vsem, kar lahko ^jfel na daljše bivanje tujih turistov pri nas. Na primerna mesta , postavili informacijske panoje oziroma označbe o kraju, vih zanimivostih, službah, ki delujejo... zaV- Nedvomno je pohvalno, da se Turistična zveza SlovenjJ zema za boljšo turistično ponudbo, ne moremo pa se *ne e\i& sa, da z raznimi projekti, ki nimajo finančne podpore, v- jr. vendarle ne more biti. Slovenska država bi morali imeno žavnega sekretarja za turizem in načrtovati turistični raz i flC venije. Brez tega so raznorazni projekti le zbir pobožnih 'cp Srpa osnova, na kateri bi lahko karkoli resnega načrtovali-• Častna vo/niška tudi v Zavarovalnici Triglav - V poned^'KJ^in*1 v najstarejši in največji slovenski zavarovalni hiši - '-*v , prr Triglav, Območni enoti Kranj, ki je do /daj vložila Je ©gro ^inventivna sredstva za večjo varnost v prometu, člani vodsi*» r 0 p|||t.s|il« P do /daj lahko podprli vozniki s podpisi na približno ** vsej državi. - A. ž. Foto: I) (,a/voda V nedeljo Vrtiljak Šenčur, 19. marca - S tradicionalno prireditvijo Vrtiljak, ki jo rustvo prijateljev mladine v Šenčurju prireja že dvanajsto le-^odo otroci in odrasli Šenčurjani to nedeljo pričakali po-" lad. Ob 16. uri so vabljeni v Dom krajanov, kjer bodo doma-.jii v zabavnem popoldnevu pokazali, kaj vse znajo. Predsta-11 se bodo otroci iz domačega vrtca, glasbeniki, plesalci in rugi ustvarjalci bodo vedrili publiko, tudi modna revija ne bo ^anjkala, poleg tekmujočih družin pa se bo na odru zvrstilo d| mnogo znanih imen iz športnega sveta, vsi doma iz Šen-urja: alpski smučar Gregor Grilc, skakalca Rok Polajnar in y re Žagar, akrobatski smučar Aleš Markun, atletinja Marcela y.m",k' kolesar Franci Pilar, alpinist Matej Kranjc, lokostrelci ado Sitar in zakonca Podržaj. Vmes bodo za zabavo igrali roed mladimi in starimi priljubljeni Čuki. • . 0 srno v torkovi številki napovedali šenčurski Vrtiljak, nam J je pošteno zagodel tiskarski škrat. Vsem prizadetim se za to oprav.čujemo. • D. Ž. r GRIMŠČE Bled i GRAD ROČNEGA PLETENJ A V soboto, 20.3., ob 20. uri vas vabimo I na KONCERT zborov VEZENINE Bled in MUTA. I" Četrtek, 25. marca, ob 18. uri otvoritev Razstave ročno pletenih izdelkov in cvetja ^znaslovom ZLATA PLETILKA. ) vabilo k podpisu častne izjave voznika se6' Za prevenhvo in vzgojo v cestnem prometu v občini Kranj vključuje v republiško akcijo podpisovanja častne izjave lQQ^a Podpisovanje častne izjave bo trajalo do 7. aprila Jim ^ Podpisom naj bi se podpisniki zavezali, da bodo s svo-kar aVnaniem prispevali k večji varnosti v prometu. Najmanj, nost^3^ 'ar1^° stori. je. da vozi trezen, da si vedno pripne var-*9a n' ^as 'n Pos' 324 802 4003 PRALNI STROJ Gorenje exclusive, po zelo ugodni ceni, prodam ® 70-592 5811 PANASONIC brezžični, žični tele foni, tajnice, telefaxi in centrale. Zelo ugodno ^ 632-595 4536 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam, flf 215-650 4562 Motorno ŽAGO Tomos Husquarna 266 SG, dobro ohranjeno, prodam. «■ 45 368 5665 Brusilni STROJ za grafične nože, dolžina 2 m, prodam. ^ 324 468 _5666 ŠTEDILNIK 2 + 2 Iskra, nov, vgradni, cena 40 000 SIT, ter nov električni BOJLER, 50 I. cena 18000 SIT, ugodno prodam 422 305, dopoldan_5768 PRALNI STROJ Zoppas, potreben popravila ali za dele, prodam f 51 557 5799 IZJEMNA PRILOŽNOST 'NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI s 136 kanali * z anteno 80 x 90 759 DEM * z anteno 60 x 70 669 DEM DO 25 OBROKOV z montažo "SATEX" TEL.: 48-570 STROJ za netanje nožni KNA KER prodam g 324 457 5814 IGLO za strojno popravilo ženskih nogavic pobiranje zank kupim •g 326 270_582J Samohodni CIRKULAR diesel prodam Latič, Prešernova 4, Ra dovljica 5833 VIDEORECORDER Silva, nov, z garancijo, cena 550 DEM, prodam flr 52 281, 50 852 5836 MIMMILK MOTOKULTIVATOR Gorenje, po treben popravila, novo motorno KOSO prodam Kočna 5, BI Do brava_5847 Tračno ?AU kondomov v raztopini medu: popularni medeniaki!!! Komplei vam pošlienv po pošti na naslov če pa zaradi sostanovalcev tega ne želite imamo rešitev napišite svoje ime m priimek namesto našima pa -poštno ležeče-, poštno številko in mesto To je dovolj, vaš KING-KONG vas bo čakal sedem dm na pošti Plačale po povzetju Embalaža je nevtralna 999 SIT+PTT stroški 5 ČANG-ŠLANG čaj za zmanjševanje telesne teže. Naj bo vaše geslo ZDRAVJE, VITKOST, USPErL- 699 SIT+PTT stroški DEKLETA, POZOR! Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta modele, ki jih predstavljajo v medijih. REVLON. denimo, ima malo Cind\ Cravvford. NINA RICCHI Iman. YVES SAINT LAURENT Isahelo Rosselinni Podjetje DŽ1RLO išče za slovensko tržišče dekle ki ga bo predstavljalo \ reklamnih spotili na TV in v časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih ipd.) Dekle mora izpolnjevati naslednic pogoje: • lep in zdrav videz • zanimiv nastop • uglajeno vedenje • privlačnost • očarlpvost • psihološka pripravljenost na breme statusa znane osebnosti • pripravljenost na profesionalno opravljanje delovnih obveznosti. Vsa dekleta, ki jih to zanima naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) s čim več podatki na naslov: Džirlo. d.o.o.. p. p 45 61000 Ljubljana Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo bomo izbrali še 5 deklet, ki bodo članice skupine »DEKLETA DŽIRLO- Ta dekleta bodo opravljala manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji. Avstriji. Nemčiji. Spani|i m v drugih evropskih državah. IZBOR VSEH DEKLET OPRAVI LASTNIK PODJETJA. G I. DŽIRLO OSEBNO. DUNAJSKI DEČKI Gortovairie zbora DUNAJSKI DEČKI bo v Ljubljani 27. in 2V. maja IW3 in v Mariboru 2M. maja IW3 Vstopnin /a koncerte lahko rezervirate na > si>h objavljenih tel. stev. in pisno na p.p. 45,61101 Ljubljana. Cena vstopnic je enotna, in sicer 3tMM» Sli plačate pa jih ob prejemu. Distribucijo opravlja izključno podjetje D/IKI.O d.o.o. P P • oKMMH .11 HI JANA NAROČILNICA Ime m priimek ulica m št 5916 poštna št m kraj kosov KING-KONG □ kosov TAR-GARD □ kosov GINGER □ kosov ČANG-šLANG □ kosov NICO-STOP □ Naročilnico pošljite na naslov: Dilrlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana ZELO UGODNO•ZELO UGODNO Imate gostinski lokal, trgovino, bar in si želite boljšega zraka? S klimo napravo, ki vam filtrira, razviažuje, ohlaja ali ogreva zrak, bo vaših težav konec. Evropska kvaliteta in design, 1 leto garancije, brezplačni filtri. Inf. TERMO-KLIMA KB tel,'fax 064 632-886 od 6.-8. in 20. -21. ure. TRAKTOR Univerzal 445 DT (2 po gona) prodam. « 065/45-176, zvečer, Knstančič Stojko 5933 BCS KOSILNICO poceni prodam « 061/823-120_5937 Brzošivalni STROJ Pfaff. cena 750 DEM, prodam « 212-716 5951 ŠTEDI LNIK 4 + 2 zelo poceni prodam« 77 609_5976 Hišni VTDEODOMOFON, nov, zelo ugodno prodam « 620-695 5980 GRAMOFON Iskra, starejši, potre ben popravila, 150 DEM, prodam y 83 768, zvečer_5982 KULTIVATOR z ježem prodam fft 43-483_5985 ELEKTROMOTOR Končar, 45 KW, 1.450 obr/min, cena 45 000 SIT, prodam « 67-097 5986 VLAČILEC MAN 240 prodam Zvir-če 36, 9 57-936_6009 KOSILNICO BCS uporabljeno sa mo cca 20 ur prodam « 242-397 _6028 KULTIVATOR z ježi prodam Po dreča 26.« 401 225_6042 Sitotiskarsko OPREMO prodam in vas uvedem v delo že za 1000 DEM/SIT « 064/691 921 6061 SATELITSKE ANTENE Pace in La sat MONTIRAM od 630 DEM na prei « 43 293_6066 PRALNI STROJ Gorenje in KOLO BMX poceni prodam « 213 311 Mali prenosni TV. kombiniran z uro in radiem, cena 200 DEM, pro dam Žaberl. Alpska 54, Lesce 6072 ČRPALKO, 50 l/min, nemške izde lave, 1 fazno, še nerabljeno, poce ni prodam « 312 358 6079 CIRKULAR, nov, 323 995, po 15 uri prodam « 6081 TRAKTOR Tomo Vmkovič 522, le tnik 1983, prodam « 422 026 _6117 Start POLNILEC, 12 V, 150 ampe rov, za osebna vozila in traktorje, prodam « 736 701 6125 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice. faxi in telefonske centrale Zelo ugodno 9 632 595 6138 SATELITSKI SISTEMI po najnižjih cenah, dobava takoj, garancija eno letol 9 064/691 658 6142 Betonski MEŠALEC Liv, 120 I. 1 fa zni, nov, prodam 20 % ceneje Ska ručna 16, Vodice 6146 IGLO za strojno popravilo nogavic pobiranje zank kupim « 326 270_6150 STROJ za obdelavo lesa, kombi nirko znamke EMCO 2 000, avstrij ske izdelave, primerno za delo na terenu, prodam « 57 936 6162 Zamrzovalno SKRINJO Gorenje, 210 I, prodam 9 217 333 8164 VRTALNI STROJ Holzher. rabljen, električno REZILKO Iskra, rablje no. električni BRIVNI APARAT, nov, in LOPATE štihance prodam « 48 737_6170 TRAKTOR TV 18. SKRINJO LTH. 380 I. AVTOMATIK 3 MF, nov, pro dam 9 725 883_6186 VIDEORECORDER ugodno pro dam« 213 885_8197 KOSILNICO Reform in JAGNJE prodam « 65 532 6202 Prodam amerikaner, tračno žago, 2 čelilnika, silos z ventilacijo « 064/328 780 82M gorenje servis NAKUP IZ PRAVE ROKE # NUDIMO VAM ŠIROK PRODAJNI ASORTIMENT IN MONTAŽO gospodin/skih aparatov audto m vidao tahnike gorenja m UNIVERSUM klimatizar/av alarmnih naprav originalnih razarvnih đakov gorani« # UGODNI PLAČILNI POGOJI: popusti ta gotovinsko platilo brazobrastno obročno odplačavan/a prodaja na zakup TEMPO na 2 lati 0 24 masaćna garancija za balo tthniko In TV spra/amn/ka gorsn|« # NAŠE IZDELKE POPRA VUAMO TUDI PRI VAS DOMA # AKCIJSKA PRODAJA TOPLOTNIH ČRPALK NAROČILA IN INFORMACIJE: sarvisna anota KRANJ Trg Praiamova brigada 10. talaton 213-490 m 214-946 vsak dan od 7 do 16 ura sobota od 8 do 12 ura DAUINSKI TELEFON Superphone CT 3 000 N Kavvasaki, malo rabljen, domet 40/20 km, prodam po ugodni ceni « 064/714-295 6258 OTAVO in NAKLADALEC Riko prodam Tenetiše 25, Golnik 6274 Električni RADIATOR, 2 5 KW, prodam g 327 613_6288 GLASBENI STOLP Schneider, vrhunske kakovosti, ugodno prodam -g 329 061_6292 ŠTEDILNIK, 2 plin, 2 elektrika, ra-bljen, ugodno prodam « 325 939 _6294 Dva BOJLERJA, nova, kombinira na, 130 I, iz rosfreija, prodam « 45 662 6308 GLASBILA_ HARMONIKO Freitonarico, pri merno za učenje, ohranjeno, prodam « 70-015_5743 SYNTHESIZERJI, električni PIANI NI. PIHALA & TROBILA po najugodnejših cenah. « 065/86-011, po 15. uri 6165 KLAVIR dunajske izdelave pro dam« 061/627 200 6282 CR- MATERIAL Novo kuhinjsko PIPO (bela z me singom) prodam « 216 401 5500 Suhe SMREKOVE DESKE, 19 mm. prodam « 311 248 5525 Strešno OPEKO Kikinda 272, 2 500 kom, novo, prodam « 64 236 _5651 Borove PLOHE, 1 kub m, ugodno prodam « 061/51-402, zvečer _5672 Bukove HLODE kupim in prodam suhe hrastove DESKE, 20 mm H? 51 059_5815 Vezano zastekljeno OKNO, z role to, Kli Logatec, 120 x 120. prodam g 46 247_5893 Suhe hrastove PLOHE, 5 cm, stare 4 leta, prodam « 311 767 5945 Trodelno OKNO z roleto prodam « 217 827_5992 Gradbeno BARAKO, 4 x 4 m, mon tažno, prodam « 622 832 6016 49 428 6032 Stara OKNA prodam Smrekov OPAŽ prodam « 85 075_6033 Garažna VRATA, 3 krilna, zaste kljena, primerna za delavnico, ugodno prodam « 422 141 6070 KOPALNO KAD iz litega železa, primerno za napajališča, poceni prodamo « 064/723 703 6102 Schidel PLAŠČE za dimnik pro dam .« 422 554 6114 Kostanjeve in hrastove HLODE prodam « 422 554 6115 Strešno OPEKO model 272 in SLE MENJAKE prodam «• 422 241 _6174 Belo fasadno OPEKO, 4 000 kom, prodam 30 % ceneje « 061/612 706_6189 Suhe smrekove PLOHE. 9 kub. m, prodam « 44 258 6192 Lesene STEBRE za kozolec in vo dovodne CEVI, 1 in 3/4 cole, pro dam.t 66 702_6195 Macesnove PLOHE prodam « 064/721 089_6222 Prane PLOŠČE, 40 x 40 cm, navad ne in črne, prodam tat 714 125 _8262 Smrekove DESKE in PLOHE pro dam Draga 14, škofja Loka 8270 PUNTE in LEGE raznih dimenzij prodam Draga 14, škofja Loka i/ih i ujtMO m prodajama luhe smrekove, borove in macesnove obloge opaž. raznih širin in dol žin, ter iz istovrstnega lesa ladijski pod in klasični parket « 64 103 _8310 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko m elek trotehniko za vse srednje šole « 213-644, Matjaž_5223 Učitelj INSTRUIRA matematiko in fiziko « 311 471,631 523 5481 INSTRUKCIJE za angleščino za osnovne in srednje šole « 331 455_5783 LEKTORIRANJE in prevodi v slo venščino, Jezikovna delavnica Pi ka« 733 235 5809 italijanski: srn i vi i ji n MAMA Mi* lasagne/ kanel0ni 360 sit makaroni/ Špageti 330 sit DOSTAVA NA DOM VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA od 11. do 22. ure._ S" 064/ 218-007 Cf KMEČKI STROJ ŠKOFJA LOKA G00EŠIČ 53/0*31 497 IZREDNA PONUDBA IN UGODNE CENE 'motornih žag J0SERED in HUS0ARNA 'kardanov, jeklenih vrvUno.O 012, 'akumolatorjev in traktorskih gum, 'rezervnih delov za traktorje ZET0R, in UNIVERZAL, cisterne CREINA, vitle TAJFUN in kardane OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! POUČEVANJE slovenščine in angleščine, Jezikovna delavnica Pi-ka, Begunje, « 733-235 5810 INSTRUIRAM matematiko za os-novne in srednje šole « 217-057 _ 5865 Individualni pouk N EMŠČINE, konverzacija, prevajanju nudi Švicarka. Kranj. taT 312-520 5967 IZGUBLJENO Pogrešamo PSA DOBERMANA Sliši na ime NIK Pošteni najditelj dobi nagrado. « 58 336 5868 KUPIM_ ODKUPUJEMO starinsko POHI ŠTVO ter ostale starinske PRED METE Kirka antika. « 52-360 ali. 48 545_1461 GARAŽO v Vrečkovi ulici kupim po ugodni ceni « 327 304 5753 Starejše STANOVANJE ali manjšo HIŠO kupim * 064/720 146 5804 Bukov, hrastov, klasični PARKET (20 kvad m), 30 x 5, kupim « 45-372_5834 OPEL CORSO, letnik 1987 ali 1988. kupim. « 66-052_5859 BIKCE simentalce kupim. « 57 257 5886 Suhe hrastove PLOHE, 5 in 8 cm, 5 kub m, kupim « 691 724 5890 TELETA, starega do 14 dni, kupim « 65 625_5896 TELIČKA simentalca, starega do 10 dni. kupim 9 68 647 5922 VRTNO ZEMUO za ureditev zele niče kupim « 714 641 5958 Staro neadaptirano HIŠO z nekaj zemlje kupim. « 622 135 5966 Pet KRANJIČEV naseljenih čebel kupim « 421 676_5993 Zanesljivo mlado plemensko KRA VO kupim « 422-671 5994 MLIN. ročni, za žitarice, lahko star, kupim Muri, Zg Jezersko 151. « 44 146_6000 Staro HIŠO ali gospodarsko PO-SLOPJE v okolici šk Loke kupim « 622 723, popoldan_6003 Kupim rabljene PLOHE « 241 250, po 15 uri_6010 BIKCA simentalca, težkega 350 kg kupim.« 43-210 6043 TELETA simentalca. starega 14 dni, kupim « 47 473 6058 Jesenove DESKE in PLOHE kupim « 77 887_ 6123 STREŠNIK Dravograd - Trajanka. 1000 kosov. kupim. « 061/612 749_6132 TELETA simentalca. starega teden dni, kupim « 65 411 6167 Suhe smrekove DESKE in pšem čno SLAMO kupim « 422 598 _6172 BIKA simentalca, starega do ene ga leta. kupim. 9 061/841 108 _6187 KOMBI VW, starejši letnik, kupim Uf 061/627 120_6188 BIKCA simentalca, staroga 10 dni, kupim « 422 719_6236 Dvokrilna balkonska VRATA, dr menzije 230 x 80 cm. kupim 'H 215 659_6265 TELETA, težkega 200 kg, kupim. « 738 876_6269 BIKCA timentali a starega do HI dni, kupim. « 45 222 62/b Rabljeno KLETKO za 60 kokoši ku pim. « 46-487_6283 PLOHE za odranje kupim, « 310 160 B2M Rabljen traktorski MIKSER za gno jevko kupim « 695 149 6309 LOKALI Nudim pokrit PROSTOR za spravi lo kamp prikolic turistična kmeti ja. « 70 286 _6469 Naiamemo trgovinsko skladi''.«'m PROSTOR v Kranju, 200 kvad m « 214 907_5594 PROSTOR za garažo ali skladišče (20 kvad m) oddam « 325 363 _5823 DELAVNICO, veliko 100 kvad. m. za tiskarstvo, v okolici Kranja, na jamem 218 378, dopoldan _5948 V centru Bleda oddam PROSTO RE za mirno obrt * 76 908 8007 TOČILNI PULT, dolg 3 m, rabljen, ugodno prodamo. « 064/65 710, dopoldan 6076 Poslovni PROSTOR v izmeri 60 kvad. m oddam za opravljanje pisarniške dejavnosti ali mirne obrti. « 213-628_ 6144 Oddam PROSTOR za garažo ali skladišče. 20 kvad m 325 363 _6163 PROSTOR na Bregu pri Kranju, 34 kvad m, oddam « 214-628 6199 Poslovni PROSTOR v izmen cca 200 kvad m, oddam v najem « 064/328-780_6225 BRUNARICO v obratovanju Fast food, v Skofji Loki, prodam « 632-480_6237 ODDAMO dobro vpeljan fitness center na Gorenjskem, gostišče pri Bledu, gostinske lokale na Gorenjskem, prostor za mirno obrt ali skladišče v Skofji Loki (60 kvad m), Kovorju (70 kvad. m) in Križah (70 kvad m) PRODAMO bife v Skofji Loki, kava bar v Kranju in lo kal za trgovino v starem delu Kranja APRON NEPREMIČNINE. « 064/214-674_6300 V najem oddam TRGOVINO z živili. Šifra: MAJ 6318 KOLESA TOMOS ELECTRONIC 90. zelo dobro ohranjen, letnik 1980, prodam. « 41 680_5812 BT 50, letnik 1989, prevoženih 1.800 km, in ATX, letnik 1990. pro dam « 76 016_5912 Žensko KOLO ugodno prodam « 66 669_5918 PONY KOLO poceni prodam « 622 667_5923 AVTOMATIC A3L, letnik 1988, ce na 300 DEM, prodam Popovič, Sv. Duh 173, škofja Loka 5939 Rdeče žensko KOLO na tri presta ve prodam « 70 572_6004 Žensko Rogovo KOLO na prestave ugodno prodam Bogataj, Hafner jevo naselje 117, Škofja Loka 6101 MOTOR CTX 80, letnik 1988. cena 1 000 DEM, prodam « 712 254 6140 Fantovsko KOLO BMX, cena 2 000 SIT, prodam « 211 706 6182 VESPO PX 200 E, odlično ohranje no, prodam .« 421 648 6214 APN 6, dobro ohranjen, prodam « 51 342_ 6244 APN 6, odlično ohranjen, prodam « 49-057_ 6260 Moško gorsko KOLO na 18 prestav prodam « 53 245 6291 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni IZLET z av tobusom na Madžarsko, dne 27/3/1993 Prijave na « 49 442, po 16 uri_3466 Najcenejši VELENJSKI LIGNIT in boljši premog 733 494, po 16 uri 4860 Bombažne TRENIRKE. teflon PONVE. PEKAČI, DŽEZVE, pizza NOŽI « 241 038_4995 ŠAMPINJONI cena ugodna od 15 marca 1993 dalje Sejmišče 7 (zaklonišče) Se pnporočamol _5010 Avtomobilisti pozorl Kvalitetno PREGRINJALO za vaš avto t* 310 546_5713 Dne od 25 do 27/3/1993 ter 7 do 9/4/1993 organiziramo nakupoval ni izlet na Češko, mesto Brno in Blansko Inf in prijave na « 326-737_6265 KEBER JOŽE. Gosposvetska 19. ^ranj, je plačal denarno kazen 57 000 SIT zaradi obrekovanja so seda JANEZ_6296 Ah v,is težijo bolezni stiske skrbi, usoda? Kristus, ki je v vsakem od nas tudi Notranji zdravnik in ozdravitelj, okrepljeno pošilja Svo jo moč ozdravljenja na ta svet Zdravilnemu sevanju in preroški besedi lahko prisostvujete v nede Ijo, 21 marca, in potem vsako dru go nedeljo ob 9 30 v KRKI na Du najski 65 v Ljubljani 6312 OBLAČILA NOSEČNICE v Butiku Orhideja dobite oblačila (stan del mesta Kranja) « 327-144_6741 Belo obhajilno OBLEKO s pletom ugodno prodam « 242 556 5767 Fantovsko obhajilno OBLEKO -uvoz, velikost 9 let, prodam po po lovični ceni « 50 205 5778 (Audi Aoto-Kininer CEIOVEC.ROSENTAIERSTRASSF 126. tel 9943 463 21418 VOZILA'NAD.DEU'SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO MITSUBISHI D0MEVSCEK FURNITZ/BRNICA PRED BELJAKOM KARNTNERSTR. 50, Tel. 9943-4257-2210 * SERVIS, NAD. DELI, TUDI RABLJENI * D0D. OPREMA: gume, prtljažniki, avtoradiji, zvočniki, spojlerji, sedežne prevleke VOLVO Unikatno MATURANTSKO OBLEKO iz vijoličnega satena prodam 9 70-191_5857 Dekliško obhajilno OBLEKO pro dam g 311-795_5972 Belo dekliško obhajilno OBLEKO prodam Jesenek, Zlato polje 3/c, Kranj 6060 Dolgo belo poročno OBLEKO, št. 38-40, prodam g 422-554 6113 Dolgo belo obhajilno OBLEKO prodam, g 721-001_6171 Dobro ohranjeno MOŠKO OBLE-KO in pomladanski PLAŠČ, št 50, ugodno prodam flt 242-490 6230 OTR. OPREMA Ponovno na zalogi varovalni otro Ski STOLČKI.^ 57-313 4524 Kombiniran otroški VOZI ČEK, cena po dogovoru, prodam ® 216-080_ 5691 Globok in odprt VOZIČEK Tribuna - dodatki, dežnik, mrežica, pro- dam g 621-639_ 5817 Kombiniran otroški VOZI ČE K Cam, cena 10 000 SIT, prodam ^ 327-726_5863 Otroški kombiniran avstrijski VOZIČEK in POSTEUICO z jogijem prodam ^ 311 077 6023 Kombiniran otroški VOZIČEK, ohranjen, prodam UP 57-921 6208 Avstrijsko otroško KOLO ugodno prodam C 714 826 6268 OSTALO Suha hrastova DRVA, suhe BUTA RE ter lepe hrastove HLODE pro dam. « 45 368 5663 Avtomobilsko PRIKOLICO pro dam 631 537 5808 Hidravlično PREŠO za zlati tisk prodam flfr 242 063 5818 66 026 5829 Mizni REZKAR kupim Avtomobilsko PRIKOLICO pro dam Adergas 12, Cerklje, ^ 422 082_5881 I až|i (tUMI VO/. ohranjen, /elo ugodno prodam ^ 738 982 5908 Kovinski PESJAK. 2 5 x 1.5 x 1 9 m. prodam« 733-319 5911 OPREMO za fotolaboratorije. fir-me Jobo in Thermaphot « 715 966_5931 Ugodno Tetenalovi ČB razvijalci in druge kemikalijo. 715 966 5932 Cumulus prodaja Tetenalov barvni in čb papir 966 V.U4 Vrtne KI Of*l /a vikende in go stinske vrtove, prodam « 48 542 _5941 INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj ne-rabljen, poceni prodam « 77 609 5962 Mizarsko prodam 1 delovna MIZO. 9 712 124 novo, 5963 Ugodno prodam ustrojeno GOVE JO KOŽO, cena ugodna •»? 70-311_8014 DIAMOND ČISTILA prodam po jiolovK.m . eni « 68 146 60/3 Rjav VELUR, 60 kvad m. cena ugodna, prodam 221 17) 6088 OPORE za fižol prodam fa> 310-611_6092 Neonske SVETILKE. 40 W in 65 W. na dve žarnici, prodam « 65 688, zvečer 6169 0(,f<<)[) II šivalnega stroja Singei prodam 9 310 001 6213 OKNA za tople grede ali za zasteklitev balkona prodam. « 633-2' = Avtomobilsko PRIKOLICO dam. Posavec 77, « 70-531 pro-6219 AVTOPRIKOLICO, malo rabljeno, ugodno prodam « 064/403-127 Trajnožareč KOTEL Feroterm, 32.000 Kcal, prodam 46 18g254 MESO od polovice bika prodaj •g 46 183___£2 PRIDELKI Semensko 45 368 AJDO prodam. SENO prodam. 5664 46 222, zve^5, SENO 48-534 in OTAVO prodam. Jedilni KROMPIR umetnega gnojila. 46-026 5766 desiree, br& prodam ^ Semenski KROMPIR desiree, 300 kg. prodam g 49 012 ^___58^ SENO prodam. Poljanska dolin8- «g 65 344__^J>8^ JABOLKA, 40 SIT/kg. 2SaNJE' 400 SIT/I, prodam. « 78-823Jgg: SENO in OTAVO prodam Bodes- če 17, Bled_ Jgg SVEŽI ŠAMPINJONI! Samo"vecie količine (nad 50 kg) ugodno P»g dam.f 064/67 097___byi SENO in OTAVO prodam 802 514__ 300 kg SENA in OTAVE"!^8?): Zg Gorje, ft 725-172__"S Večjo količino SENA prodam * 65 095 6000 6013 SENO menjam za gnoj flr SENO prodam M Balirano 633 882 SADIKE sliv, češenj in jabolK Pjt dam AN II prodam »'^g 5, Preddvor___g^T SENO prodam Bukovica 26, ^ ca, « 64 144 SENO in OTAVO po dam • 622 418 ROŽE TRAJNICE ugodno prodam « JAG?P£ 364/403 Igjj Semenski KROMPIR desir«8 ^ pentland prodam Zg Brnik ^ 422 749 -- Semenski KROMPIR i8»rl"6240 re prodam Sr vas *>^^2z^^. JABI H K A neškrojill«"1« P'° fttb 9 403-188,403 Hlevski GNO i prodam ( '"u Golnik Jedilni jeuiini m ••menski J\n oJce"' rdeč. in beli. in JABOLKA vo ^ ke prodam « 48 r-r—He^ Semenski KROMPIR ••»^"oda^ sire ter nekaj jedilnega P'°6276 Meja 8. Mavčiče_—rTZrffc ŠALOTKA, lepa zaraejanje. J # In večje količine naprod«!-^ 802 581______r-^°- Semenski KROMPIRdesira* ffr dam Struževo 9, Krani ŠTEVILKA 1 NA KOROŠKEM DEL, • PRODAJA NOVIH VOZII • ohk.inai ni naik)MI b'"ji A IN DODATNA OHPI MA • Si 'H'NA OPHIMA • M' # Dl I AVNU A • KAHOSI HUŠKA Dl I AVNU.A / 1 AKl ' , ,()HI 12 MESECEV GARANCIJE NA NADOMESTNE DELE m TVE • GOVORIMO SLOVENSKO Pe*ek, 19. marca 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 25. STRAN + GORENJSKI GLAS r LJUBKA DIMITROVSKA in IVICA SERFEZI V restavraciji hotela rScREinri 26. 3. ob 20. uri. Informacije in rezervacije: ^^213-650 SATELITSKI SISTEMI "AMSTRAD" ^ANALOV, STEREO, VOlTIMHt ^APKANA EKRANU(ANGL/NEM)... ^LAgLo NA OBROKE ZMomSosSo699ow Sk.loka. oodeSiC" 125 TEL: 064 633-425 PREKLIC ^pisani BOŠTJAN ZAVRL, La vče 73, Cerklje, preklicujem žali-i!!i°Per očeta. 5884 pOSESTI kvan "V0 PARCEL0 v Naklem, 587 nr^ m' cena 60 DEM/kvad. m, ~^gm_«_24t-526_5105 ^danoGARAZ0 prodam na Hruši-v.apLr' Jesenicah « 061/722-282, r^^an po 17. uri 5603 Pri*"1 ZEMLJIŠČE ali STAVBO. m -r2?° *a vikend Ponudbe na *i« "°?/2l 008, dopoldan ali pod >ro:jtoRENJSKA STRAN 5644 KČTsuha škofja Loka, 9 632 750, po 16 uri Hišo 4 ha 7 r Af„ JEMLJE na lepem kraju blizu cesta 4 ha~^ 9 krnskih toplic, v na Prodam Kmetija je primer v?a a krr,ečki turizem, v zameno Jenu™ mal° h,ško s neka' ari rr,j* le7 Cena je zelo primerna Ozi 64290 ^ Kovorska ,1- Trž,č p—~—_____ 5839 Hl§Qan*ka družina vzame v najem 57 nn e'e možen odkup « 5846 IS^čelT ^Trc." ' MnLtl-t po 800 kvad m ^If^ku, prodam « 325 543 rtarn'-i^^O. 4 80 k 2 80. pr V^^^Z___ 5977 Pr0d'^^NEK KOKOŠNJAK pA^P^gjgrska c 47, Kranj 6064 ski0k:^ '° poslovno stanovanj-57—^tkupim « 45 550 6086 ?»iem ^oinZT oddam vrstno HIŠO V^-^lgg^ga « 064/631 059 D°don™ odda™o ZEMLJO Cena V^^Pl^J^e 16. Visoko 6096 * vike'rt D°vja Pfodam PARCELO ■*».« oq°^v izmeri 4 1"7 kvad T^Sr?__™l Prori»^Pri Lescah, 3 400 kvad P^^Vff4/725 339 6241 r>0VaIŠ0lyl?I?'?^ * »arnljiSčem 8t«ro m ®"odruži"8ko pr, Naklem «, Kamn 1 ° V Mos,an Pri 2,rovn« fx vimni Qor. . a. - . f»nj Oorici, Čirčah. starejšo v vasi. - S lIU1, obnovljeno pr, Pred ^'co'vr uem' v Kranju, vikend A "'^O V Rrvk r. ™a"l", (MIK *E Men?aI!i«'"!"ci ,n druo« Hl KUfiSo JiM,2 ,Ud' » stanovanja >iskem Aorl|,ve Parc«'e na Go ^»'•m^SISM «■ "5 071. B ^ALDHAUSER ■N^NfJBLlJjlFORD "OVl IN RABLJENI DELI Starejšo adaptirano HIŠO v bližini Jesenic prodam ali menjam za stanovanje na Jesenicah, šifra: HIŠA 61% V najem vzamemo STANOVANJSKO HIŠO v Kranju ali okolici. « 064/241-313 5807 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski dom Kranj - vpisuje nove člane. « 41-581_3515 PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za vse generacije. « 41-581 3516 GLASBO za ohceti in zabave nudi TRIO BONSAJ. « 421 -498 4276 Harmonikar in kitarist pevec igrata na ohcetih ali v lokalih. « 70-015 DUO igra na ohcetih in zabavah. 9 46 137_5904 Narodno zabavni TRIO igra na zabavah in prireditvah « 58-353 Plesna šola STEP BY STEP ob so botah v Hotelu GRAJSKI DVOR Radovljica Aerobika za ženske ob 19 uri, začetni plesni tečaj od 20. uri. Začetek tečajev Step by step v Radovljici, sobota 20/3/1993. « 064/327 308_6210 POSLOVNI STIKI Nujno potrebujem 7.000 DEM Garancija je les. Ponudniku dam nagrado Pokličite « 064/218-562, petek 191 m od 13 do 16 ure Možnost odkupa več zapadlih de viznih TERJATEV « 802-581 6285 POZNANSTVA Kmečki FANT, 35 let, pošten, zaposlen, nežen, želi spoznati sebi primerno kmečko dekle ali mami co do 38 let iz okolice Gorenjske Šifra: POMLAD_6022 Na najbolj enostaven način do partnerja! Pokličite AFRODITO že nitno posredovalnico v Kranj. « 064/324 258 in 51-245, kjer so se usluge celo pocenile, za dekleta do 30 let pa so še vedno brezplačne!_6063 Izberite najboljše izberite AMOS slovensko ženitno agencijo (kontakte damo takoj) « 061/191 760, NON STOPI 6098 39 letni fant išče DEKLE ali MAMI CO Šifra "GORENJSKA" 6129 HOTEL TRANSTLTRIST iz škofje Loke vabi na PZ.JES ZA VSEJOŽETB iN JOŽICE TER ISTOČASNO JPZES ZA MATERINSKI DAN v soboto, 20. marca 1993, zvečer. Igra petčlanski ansambel Hay. Rezervacije po telefonu 064/621-261. JUPOL in BARVO prodam. « 802-534_6206 Termoakumulacijsko PEČ, dva FO-TEUČKA, VOZIČEK in BIDE prodam« 631-600_6247 MOPED, cena 300 DEM, in nove ročne STATVE, širina 110, cena 700 DEM, prodam. « 216-358 _6256 Francoske VADNICE in razne ROMANE prodam. Dolenc, Cankarjeva 1 /a, Jesenice 6272 STAN- OPREMA Kopalno KAD, lito železno, cena po dogovoru, prodam. « 327-277 _5531 Če želite lepo trajno darilo, bi se na « 312-101 dobila STENSKA URA - unikat 5590 Kotno SEDEŽNO GARNITURO -dvosed, kot, enosed, cena 400 DEM, prodam « 52-281, 50-852 Raztegljivo MIZO in 6 STOLOV ugodno prodam. « 801-122, int. 157, zvečer 5838 Rabljeni 80 I BOJLER in polna de sna VRATA prodam. « 891 -670 _5879 Kovinsko POSTELJO, novo, 200 x 180. ugodno prodam. « 325-208 _5935 KUHINJO Svea - Mateja, staro 2 leti, in ŠTEDILNIK Gorenje pro dam « 213 748, popoldan 6062 SEDEŽNO GARNITURO, žametno, raztegljivo, prodam za 500 DEM. Marjan, Alpska 54, Lesce 6075 Mini KOMPONENTO Nikola Tesla, OMARO za dnevno sobo, žensko KOLO ugodno prodam « 212 456 _ 6093 Kotno SEDEŽNO GARNITURO prodam « 218 248 6212 TROSED z vgrajenim ležiščem, cena 150 DEM, prodam « 217 732 _6257^ MIZO s 6 stoli ter Alplesovo malo MIZO in REGAL za dnevno sobo prodam « 632 110 6314 KAVČ in RADIO kasetar Sharp in Hitachi prodam Kriška 3, stan 2, Drulovka 6315 RAZNO PRODAM STORITVE Stabilni dieselski MOTOR prodam « 45 336_5776 ARMAL PIPE, mešalne, v vsako stanovanje Na zalog, vse barve in kombinacije z zlato, cena do 30 % nižja Dostava po dogovoru 064/324 368 5782 ŠPIROVCE. 30 kom, 12 x 14. dolži ne 6 m, ter manjšo navadno trak torsko PRIKOLICO prodam « 65 073_5813 AGREGAT za varjenje Rade Kon čar In AVTOPRIKOLICO prodam « 242 063_5819 ZASTAVO 750 in RADIO CENTER Sharp prodam Voglarjeva 9, Na klo_5852 Plinski GORILNIK. KOTEL za žga njekuho. 100 I. in K.NAKAR pro dam « 242 331_5870 Dva nova raztegljiva FOTELJA in CERADO za Zastavo 101 -» 53-645_. 5898 Tovorno PRIKOLICO in VLEČNO KLJUKO za Zastavo 101 prodam « 620 978_5940 POKROV motorja za Zastavo 101 in rabljen PRALNI STROJ Zoppas |i"i,i,im « 311 389 5956 BRUNARICO, primerno za vikend, cena 4 000 DEM. prodam Seljak, Preddvor 113_6018 Semenski KHOMPIM desiree. av tomatski SADILEC in KOMBAJN prodam « 43 210_6044 Ha/1 M L AD - PO LE TJ E iniii lia ^encija ARTIST - TRADE 26. 3 HESTALATINA nun«™« 7.d„om Pl KRT0 KI 40 AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka *S 733 120_963 J & J SERVIS vam nudi popravila TV. VIDEO, HI Fi naprav vseh proizvajalcev Smledniška 80, Kranj, del čas: 9 do 17 ure. 9 329 886 _1840 Vodovodne, elektroinštalacije, go spodinjski stroji, bojlerji, gradbena dela, prevozi, selitve, "S? 326-816_2527 FARADAY D.O.O. NON STOP: -RTV SERVIS, prodaja novih da Ijincev, prodaja SAT sistemov na 4 ah 8 obrokov PRIDEMO TUDI NA DOM g 064/218 210 2862 LEDO SERVIS servisiramo skri nje, hladilnike, pralne stroje, šte dilnike Hitro in poceni 9 214 780 _3257 POSTAVITEV kmečkih peči, zida nih štedilnikov, kaminov, POLA GANJE keramike 9 65 773 3366 ?I(*:NI MHt?l za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska IZDE I i J II M Po dogovoru IZVRŠIM tu di montažo Frlic, Zevnikova 5/a, Orehek. Kranj, ft 217 937 3463 EMAJLIRANJE kopalnih kadi, ga rancija 2 leti Možnost plačila na dva čeka W 66 062 3661 IZDELUJEMO kovinske mreže za kletna okna proti vlomu 9 82 104 _4209 Opravljam ADAPTACIJE, elektro inštalacije, pleskarstvo, mizarstvo 9 47 446_4850 VODOVODNE INŠTALACIJE ŽBAN nudimo vam napeljave vo dovoda in popravila, menjavo od tokov z zazidavo in keramiko, stroino čiščenje odtokov do fisto, montažo bojierja in popravila ostalih sanitarnih elementov 9 064/76 062. Bled_4731 Nudimo računovodsko - knjigo vodske STORITVE Ermax d.o.o.. 9 217 911, pon . petek, od 8 do 19. ure _ 4825 ROLETE. ŽALUZIJE vseh vrst lah ko naročim na » 216 919 4846 OBNOVA traktorskih sedežev, PO PRAVILO in izdelava vseh vrst po njav iz PVC platna za rotacijske kosilnice in samonakladalke IZDE LAVA cerad za vse vrste prikolic za prevoz živine AVTOTAPE T NI ŠTVO RAUTAR. Rožna Dolina 12 Lesce. 9 712 160_ Obrtna VODOVODNA~DELA na novi hiši (tudi popravila) «> 218 427 iffi UOKVIRJAM vse vrste slik in go pelinov 9 620-695_5203 SLIKOPLESKARSTVO OMEJC -slikopleskarska dela, polaganje talnih oblog opravimo kvalitetno, konkurenčno. 9 328-441 5269 POLAGANJE parketov, ladijskih toplih podov, drugih talnih sten-skih oblog. 9 41-662_5368 MONTAŽA - SERVIS oken, vrat, rolet, polken, žaluzij, kuhinj, pohi-« štva« 064/215-312 5505 Poceni, hitro in kvalitetno opravimo vsa SLIKOPLESKARSKA DE-LA. 9 212-501_5668 SATIR vam nudi usluge sitotiska inoffseta.9 312-166_5693 IZOLACIJA cevi za centralno ogrevanje z Alu pločevino - tervol. 9 58-347_5697 SATELITSKE ANTENE, vrhunske, nemške, 136 programov za 600 DEM, z garancijo in montažo. 9 310-223_5801 Izdelujem in prodajam SMETNJA-KE. 9 324-457_5805 Opravljam vsa ZIDARSKA DELA. 9 323 276_5872 AGROSERVIS - popravljamo traktorje vseh znamk, tudi Tomo Vin-kovič, kosilnice BCS; rezervni deli zagotovljeni. Varimo bloke motorjev in druga ohišja iz litin Pridemo tudi na dom. 9 061/647-630 5876 POPRAVILA elektro NAPRAV, au-dio tehnike, tudi na domu 9 712-089_5894 IZDELUJEM betonske stebre za kozolec. Dežman, Strahinj 15, Na-klo, 9 48 542_5902 POLAGAMO, dobavimo tlakovce, robnike, skupaj s hortikulturno ureditvijo vašega vrta 9 48-542 _5942 PRIPRAVE za hitro, natančno, poceni sortiranje jajc do osmih velikosti« 311 767 5947 Antikorozijska AVTOZAŠČITA s posebno trajno elastično maso "ultra global". Garancija 6 let 9 66 756_5984 POPRAVLJAM vse vrste gospo dinjskih aparatov; nudim računal niške usluge 9 064/312 287 5988 DOBAVA in MONTAŽA oken, vrat, oblog, stropov in stopnic 9 46-032_6051 ČISTIMO sedežne garniture, avto mobile, tapisone, itisone, stekla. 9 064/323-171, int 69 6156 VODOVODNE INŠTALACIJE NA HIŠI (nova, popravila, razne predelave, čiščenja bojlerjev in odto kov, ipd ) vam kvalitetno in solidno naredimo "štemamc sami!" 9 218 427_6180 Kvalitetno POLAGANJE keramičnih ploščic 9 46 408, od 19. do 21. ure 6220 Prevzamem vsa ZIDARSKA in FA-SADERSKA dela 9 325 672 6235 OBNOVA KUHINJ Mizarski hišni servis Montaže in popravila 9 217-974, zvečer 6280 STANOVANJA Kupim STANOVANJSKO PRAVI CO 9 064/329 875, od 16 do 19 ure 4091 Zaradi selitve prodam 2-sobno lastniško STANOVANJE na Planini 9 062/221 -201. od 15 ure dalje _5165 Oddam ogrevano, opremljeno SO BO in GARAŽO, lahko skladišče 9 216 208 5180 STANOVANJE. 2 sobno, Bistrica Tržič, s centralno in telefonom, prodam 9 217 911, 51 647 5429 V najem vzamemo 2-sobno STANOVANJE, opremljeno, ogrevano; sledi nagrada 9 324 541 55/6 STANOVANJE na Planini, 83 kvad m, zamenjam za manjše (65 do 70 kvad. m) v šorlijevem naselju 9 325 301_5744 Iščem STANOVANJE (1-sobno, 2-sobno ali 3 sobno) na Planini ali bližnji okolici Nudim plačilo za eno leto vnaprej.9 325 914 5777 STANOVANJE, lastniško, komfori no, s centralno kurjavo. 68 kvad m, z garažo, zamenjam za enakovredno v Kranju, Radovljici ali Ble du Ponudbe pod šifra EVENT DOPLAČILO_5796 Najamem STANOVANJE ali HIŠO v Kranjski gori ah na Jesenicah. 9 78-766_6959 STANOVANJE na Planini, 2-sob no, prodam Marijan, Gorenjskega odreda 16. Kram. *■ 327 888 5975 v ?)ki>i|i 1 oki aii v Kranju najamem garsonjero ali enosobno stanova nje 9 80050_ Prodam dvosobno stanovanje Ce na pn dogovoru Vseljivo takoj 9 714 762 A.Hausmann Si CO. Grosistična trgovina za vse samostojne trgovce, obrtnike in podjetnike! Prodaja različnih vrst blaga (razen živil). Prinesite, prosimo, tudi vaš obrtni list! BELJAK St. M ag d a I e n e r s t r. 35, tel. : 9943/4242-41512 Poslovni čas: ponedeljek - petek, 7.30 - 17. ure sreda 7.30 - 20. ure Veselimo se vašega obiska! STANOVANJE v Bohinju oddam v najem. 9 714-940 5983 Manjše STANOVANJE menjam za manjšo hišo z doplačilom, Škofja Loka z okolico. 9 622-723, zvečer _6002 STANOVANJSKO PRAVICO za 2-sobno stanovanje na Gorenjskem kupim. Prosim odločite se in pokličite na 9 064/622-294 6027 Odkupim STANOVANJSKO PRA-VICO ali STANOVANJE, od 40 do 50 kvad. m. 9 45-441_6035 STANOVANJE v Podlubniku v Skofji Loki, 1-sobno*, 40 kvad. m, opremljeni kuhinja in kopalnica, balkon, klet, SAT, telefon, cena 50.000 DEM, prodam. 9 061/570-161, po 20. uri_6065 Iščem STANOVANJE, SOBO ali GARSONJERO« 327-249 6077 Za daljšo dobo najamem STANOVANJE v Kranju (Planina) do 400 DEM. 9 323-171, int. 69 6107 Solidarnostno STANOVANJE (40 kvad. m) menjam za večje 9 324-431_6111 STANOVANJE na Ravnah v Trži-ču, 3-sobno, 80 kvad. m, lastniško, cena 1.000 DEM/kvad. m, prodam 9 51-590. po 18. uri 6185 STANOVANJE, 1 -sobno, lastniško, menjam za stanovanjsko pravico večjega 9 326-227_6221 V Tržiču za daljši čas oddam lepi SOBI, brez kopalnice. 9 51-902 _623_l_ STANOVANJE, 77 kvad m, prodam. Britof 52 6248 KUPIMO garsonjere, 1-sobna in manjša 2 sobna stanovanja v Kranju, Skofji Loki, Radovljici in Ble du. Stanovanja PRODAMO v Kra nju, Bledu, Tržiču, Jesenicah, Radovljici. Z DOPLAČILOM ZAME NJAMO lastniška stanovanja za hiše in za večja ali manjša stanovanja APRON NEPREMIČNINE, 9 064/214-674_6299 Prodamo 1 5-sobno pritlično STANOVANJE v alpskih blokih v Les cah 9 064/214-674 6301 VARSTVO Iščem VARSTVO za dva otroka (Poljane ali okolica). 9 65 496 _5862 MAMICEI Na svojem domu v Kranju sem vašim malčkom pripravljena nuditi varno in brezskrbno varstvo in vzgojo po vaši želji 9 212-708 Vzgojiteljica 5880 VOZILA DELI REZERVNE DELE za VVartburg prodam. Škrjanec, Sp. Duplje 100 _5774 Rezervne DELE za Zastavo 750 prodam .9 65 590, zvečer 5792 Nove GUME Sava za R 4 ugodno prodam 9 77 879 5832 ZASTAVO 10T karambolirano, prodam po delih 9 323 163 5835 Nov MOST za R 5 Campus ugod no prodam. 9 68 446 5900 Zadnji levi BLATNIK za R 4 pro dam 9 46 652_5905 VETROBRANSKO STEKLO, prednje in zadnje, za Zastavo 101, cena 100 DEM, prodam 9 57 547 5965 Zastavo 101 po delih MOTOR, MENJALNIK, STEKLA, VRATA, HAVBE, itd « 631 674 6133 ŠKOUKO ali KAROSERIJO za Yu go 45, staro 3 mesece, prodam. 9 801 450 6159 VOZILA Akumulatorji TOPLA z 2-letno garancijo 12/40 3 490,00 SIT 12/50 4 640.00 SIT 12/75 5 840,00 SIT Agromehanika Kranj, Hrastje 52/a v ceni je že vračunan 20 % pro metni davek« 064/331-730 2726 AKUMULATORJI Topla najceneje v Agroizbiri čirče 12 V/40 3 380 SIT; 12 V/50 4 640 SIT; 12 V/75 5 830 SIT. Prodajamo na dva čeka 9 324 802_4004 MENJALNICA VILFAN v Delav skem domu. 9 211 -387 4445 CITROEN rabljeni rezervni deli in odkup vozil Citroen za avtoodpad 9 692 194 4590 VERATSCHNIG BOROVUE • NOVA VOZILA • HITER SERVIS • VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske informacije: 99434227-2338 GOLF, letnik 1980, po generalni, registriran celo leto, prodam. 9 715-775_5738 CLUB 11 R, letnik 1991, prodam Mauko Silvo, Gradnikova 123, Radovljica 5739 CITROEN 15 bencin, letnik 5/1988, 89.000 km, dobro ohranjen, prodam 9 327-304 5754 ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam« 85-131_5762 R 21 nevada, letnik 1988, v odli-čnem stanju, prodam. « 214-635 _5764 Hočete dober avto za 800 DEM? « 216-634_5765 126 P, letnik 1979, prodam. « 46-049_5769 YUGO 45, letnik 1990, prodam. Langus, Černivec 6, Brezje 5771 ZASTAVO 750, neregistrirano, vozno, poceni prodam. Golniška c. 15, Kokrica, Kranj 5772 YUGO 45, letnik 1989, registriran do 2/1994, prodam. « 66-374 _5773 VOLVO 340 GL. letnik 1986, centralno zaklepanje, šibedah, cena po dogovoru, prodam. Skrbiš Jože, Šutna 30, Žabnica, ogled po 16. uri 5786 GOLF, letnik 1978, prodam. « 064/47-685_5789 126 P, letnik 1981, obnovljen, registriran do 12/1993, prodam « 211-241_5790 126 P, letnik 1976, vozen, neregistriran, cena 13.000 SIT, prodam. « 57-262_5793 YUGO, letnik 1986, registriran do 15/11/1993, prodam. Ogled Dvorje 108. Cerklje_5794 GS SUPER 1.3, brezhiben, registriran do 3/1994, prodam za 1.500 DEM « 421-644_5816 ZASTAVO 101, letnik 1979, regi strirano do 10/1993, cena 1200 DEM. prodam « 632-233 5822 ZASTAVO 101, letnik 12/1979, regi-strirano do 4/3/1994, prodam. Pretnar, Gradnikova 115, Radovljica^_5824 ALEKO, letnik 1990, prevoženih 20.000 km, cena 7.200 DEM, prodam « 85 036 5825 YUGO 45 AX, letnik 1984. prodarrv « 312-201_5827 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, cena 2.200 DEM, prodam Ogled možen po 16. uri Sp. Gorje 53 5828 R 4 GTL, star 18 mesecev, prodam 9 891 -687_5830 VVARTBURG turist karavan, z veli ko rezervnimi deli, letnik 1979, pro dam. Borak Marjan, Sr vas 8, Sen čur_5831 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1986, prodam « 324-021_5840 YUGO 45, letnik 1989, registriran do 9/1993, garažiran, I lastnik, 47.000 km, lepo ohranjen, prodam za 4 300 DEM. « 324-075, od 14 do 17 ure_5841 DAIHATSU TS, letnik 11/1990, prodam « 329 590 5842 ALFO 33, letnik 1987, prodam « 78 954_5844 GOLF GL, letnik 10/1980, prodam « 41 668, Rožna 28, Šenčur 5848 čitroen" CELOVEC WIESNER Roaentaler Str. 205 Tel. 9943-463-281913 ■ NAD. DELI BDOD OPREMA ■ SERVIS VOZIL TUDI POSEBNI MODELI T B E 0 T I K *. f KRANJ. JAKA PLATIŠE 13 tel. 326-995 S tovarno L NI VERZALE UOMŽaIe VAM od 22. MARCA do H. apriIa 1 995 NudiMO vse NJihovE izdelke po koflkuRENČMtfl CEHA k in 110% po p t sto m ! IzbiRAli uOSTE Hfcd MOŠkiMi, ŽENsklMI, OTROsklMJ hUČAMi, JAkNAMl', JEANS koMphli, puloVERJi... vsi čLani' klubA "BIBA* imajo ŠEdodATNihlO%|M>|^iTiU IzkoRisiitE uqodNO pRiloŽNOsrl Delovni čas: od 8 -12. in 14.-19. ure sobota od 8.-12. ure. GOLF JGL bencin, letnik 1981, registriran do 3/1994, prodam « 311 808 5849 GOLF JGL. letnik 1981. črn, lita platišča, prodam « 733 386 5853 YUGO SKALA 55, letnik 1989. I re gistracija 1/1990. prodam Smled nik 53, popoldan 5855 YUGO 45, letnik 1988, ugodno pro dam Kimovec, Valjavčeva 5, Kranj YUGO KORAL 45, letnik 1990, do datno opremljen, prodam « 66 052 5861 AUDI 80 ugodno prodam Šink, Suha 18, Kranj 5866 VW 1200, letnik 1975, poškodo van, registriran, prodam Špendal, Brezje pri Tržiču 9 5867 GOLF, letnik 1982, prodam 5 311 790 5869 R 4, letnik 1989, prodam « 221 248 5872 ALFA ROMEO dulieta 13, registri rano do 7/1993, prodam « 325 950_5874 GOLF Diesel, letnik 1984. ohra njen, prodam « 312-534 5883 YUGO 45, letnik 1986, registriran do 16/2/1994, prodam Kriška 3, stan 2, Drulovka 5889 ŠKODO 120 L, karambolirano, pro dam « 51 498_5891 FORD FIESTO 18 16 V. 105 konj, katalizator, črno, 5 vrat, šibedah, novo, prodam « 58 389 5892 ZASTAVO 750, registrirano do 30/12/1993, prodam po zelo ugod ni ceni Šučur, Groharjevo 5, škof ja Loka 5899 R 4 GTL, letnik 1987, in avtomobil sko PRIKOLICO prodam « 631 537_5901 NISSAN PATROL, letnik 1987, pro dam. « 78 673_5906 FIAT UNO 60 S, letnik 1987, ohra njen, z dodatno opremo, prodam « 861 057_5913 YUGO 55 SKALA, letnik 1989, pro dam Tonejc, Brezje 76, popoldan 126 P, letnik 1981, registriran do 8/10/1993, dobro ohranjen, pro dam 9 881 484_5919 R 4 GTL, letnik 1989, 46 000 km, prodam. Predoslje 147 5920 YUGO 60, star 3 leta, prodam 9 41 136 5926 d.o.o. Prodam rabljeno ravnalno mizo •CAROLINER", komplet s spodnjim in zgornjim mernim sistemom. Miza je v odličnem stanju. Tel. 063/712-481 MAZDO 323 SEDAN, letnik 1988, I lastnik, registrirano do 3/1994, ga-ražirano, redno servisirano v Avstriji, ugodno prodam 9 631-699 _5927 GOLF, karamboliran, v voznem stanju, prodam 9 51 270, popoldan 5930 VISO 11 RE CITROEN, letnik 1987, registrirano celo leto, YUGO 55, letnik 1988, poceni prodam. 9 82 145 5946 126 P, letnik 8/1985, zelo ohranjen, prodam 9 83-790, popoldan 5949 YUGO 55. letnik 1984, prodam 9 327 232_5952 YUGO 55 KORAL, letnik 1989, meksiko-modre barve, prodam. 9 325 543 5953 YUGO 45, letnik 1981, garažiran, prodam 9 213-939 5960 GOLF Diesel, letnik 1988, bel, registriran do 15/3/1993, prodam 9 312 279,242-778 5961 Terenski AVTO ARO 4 x 4, I. regi stracija 1989, prodam 9 712-124 POLINEZ, letnik 1980, registriran do 18/3/1994, cena 1.800 DEM, prodam ali menjam za manjši avto. Višnjič, Zlato polje 3/e, Kranj _5969 ZASTAVO 750, cena po dogovoru, prodam 9 326-690 5970 GOLF JGL, letnik 1982, registriran do 25/3/1993, prodam. 9 326-690 _5971 GOLF JXD, letnik 8/1987, prodam Naglic. Prebačevo 26/a. 9 323-237 5973 R 5 D, letnik 1991, registriran do 9/1993, metalik barve, cena 12.900 DEM, prodam 9 872-074 5978 ZASTAVO 750, letnik 1979. regi-strirano celo leto, dam tudi zimske GUME, prodam 9 725-251 5979 ZASTAVO 750, letnik 1979, regi strirano do 8/1993, 500 DEM, prodam 9 83 768, zvečer 5981 LADO KARAVAN 1 300. desna stran poškodovana, prodam 9 217 827_5990 YUGO 60 KORAL, letnik 1989, ce na 4 000 DEM, prodam 9 310 239_5991 BMW 316, letnik 1980, registriran do 10/1993, prodam 9 66 501 _5996 SUNBEAM, letnik 1976, cena po dogovoru, prodam 9 691 556 _ 5997 GOLF diesel, letnik 1990, kovinske barve, prodam 9 81 775 6005 VISO OLTCIT, letnik 1991, metalne barve, brezhibno, ugodno prodam 9 631 622_6015 ZASTAVO 101 GTX, letnik 1986, ugodno prodam 9 57-720, po poldan 6017 R 5 SAGA, letnik 1991, 5 prestav, prevoženih 22 000 km, prodam 9 324 366_ 6019 VISO, letnik 1983, prodam. Mle karska 14. čirče, Kranj 6020 R 4 GTL, letnik 1985. prodam 9 064/77 477 6024 AUDI 80 D. letnik 10/1988, pro dam 9 242 285_6029 YUGO 55 KORAL, star 35 let, 27 000 km, lepo ohranjen, prodam 9 64 149 6031 Osebni avto DAF avtomatik, letnik 1973, ugodno prodam 9 52-311 _6036 R 9 GT Diesel exclusive, z dodatno opremo, prevoženih 54.000 km, prodam 9 891 -679 6037 FORD ESCORT 1.8 Diesel CLX, le tnik 6/1991, ugodno prodam 9 861 303_6038 YUGO 45 KORAL, letnik 1988, regi striran do 9/1993, prodam Zec. Valjavčeva 10, stan 4 6040 ŠKODO 120 L, dobro ohranjeno, cena po dogovoru, prodam 9 216 316_ 6041 YUGO 45. letnik 1989. 3 950 DEM, prodam Bjelobrk. študentski dom. Kranj 6046 R 4 GTL. letnik 12/1988. rdeč. 48 000 km, garažiran, zaščiten, prodam. 9 43-254 6047 FIAT TIPO 16 DGT, letnik 9/1990, cena 15 000 DEM. prodam 9 46 198. popoldan 6050 WV 1 303 J, letnik 1975, registriran do 22/1/1994. prodam * 41 394 Prodam RENAULT 4, letnik 1986 m 214 762__ Prodam Z 101 GTL 86 9 323 057 ZASTAVO 101, leto izdelave 1990, prodam. 9 41-153 6057 ZASTAVO 128, letnik 1989. regi strirano do 12/1993, prodam Pe trovič, Vrečkova 2 6067 LADO 1.200 S, letnik 1983, neregi strirano, zamenjam za drugo vozilo 9 328-033 6068 GOLF, letnik 1981, prodam. Šmid, Golnik 112_6071 ZASTAVO 850, letnik 1984, regi-strirano do 12/1993, prodam 9 802-035 . 6074 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, re gistrirano do 5/1993, in KOMBI IM V Diesel, letnik 1983, registriran do 12/1993. prodam. 9 327-537 _6078 GOLF, 1.100 ccm, letnik 1978, ma šina generalno obnovljena, dobro ohranjen, cena 2 900 DEM, prodam. Ogled petek in nedelja, 9 81 -242_6082 R 4, letnik 1977, cena 750 DEM, prodam 9 064/218-007 6083 YUGO 45 AX, letnik 12/1987, pro dam« 325-210 6084 126 P, I. registracija 7/1987, garaži ran, ohranjen, 2.400 DEM, prodam 9 802 156 6085 VW HROŠČ 1.300, letnik 1976, pro dam. Cena po dogovoru 9 221 222 6089 ZASTAVO 750, letnik 1981, regi strirano do konca leta, prodam 9 221-222 6090 ZASTAVO 128, letnik 1985, regi strirano celo leto, prodam 9 064/326 675, po 17. uri_6094 OPEL KADETT C. letnik 1979, do bro ohranjen, prodam. Starman Stane, Godešič 26, Škofja Loka, 9 633 918_ 6097 ZASTAVO 101, letnik 1982, pro-dam 9 217 841 6099 ZASTAVO ioi comfort, letnik 1982, ohranjeno, registrirano celo leto, prodam 9 45 170 6103 126 P, letnik 1982, registriran do 8/1993, lepo ohranjen, prodam 9 41-504 6104 126 P, letnik 1985, lepo ohranjen, prodam 9 214 198 6105 R 4 GTL, letnik 11/1983, prodam 9 327 710 6109 R 4 GTL, letnik 1983, registriran do 10/1993. ohranjen, prodam 9 214 134, po 17 uri 6112 AX 11 TRS, 5 vrat, 5 brzin, letnik 1990, prodam 9 422 026 6116 TALBOT HORIZONT, I registracija 1979, cena 2 300 DEM, prodam 9 327 780_61_19 YUGO 55 SKALA, letnik 4/1990. prodam Langus, Kamna gorica Vb_6120 LADO SAMARO 1 300, letnik 1987. cena 5 100 DEM, prodam Ravne 6, Tržič_6124 VISO 11 RE, letnik 1983. prodam 9 329 978_6128 YUGO 45 EX in YUGO 45 KORAL, letnik 1988, prodam Ogled Teraž, Žlebe 1 N. Medvode 6131 ZASTAVO 101. letnik 9/1986. pro dam .9 68 351, popoldan 6135 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1984. registrirano do 3/1994. cena 2 100 DEM, prodam 9 83-735 6136 FIAT UNO 60 S fire. letnik 1991, prodam 9 064/77 624 6141 UNO 45. letnik 1990. registriran do 5/1993, prodam 9 53-176 6143 LADO 1 500 SL, letnik 1982, pro dam za 1 700 DEM 9 331 858_ TOVORNI AVTO FIAT, 7 t, ohra njen, poceni prodam 9 68 066 _8155 TOVORNJAK ZASTAVA 83 10, le tnik 1986, dobro ohranjen, I last nik. ugodno prodam 9 328 010 Prodam JETTO. TelrTIk 1981 9 325 438 ZASTAVO 101, letnik 1977, ugodno prodam 9 325 225. ogled v so boto_6158 126 P. letnik 1988. 30 000 km. pro dam za 2 800 DEM 9 064/213 739_6161 ZASTAVO 850. letnik 1985. pro dam 9 421 687_6173 R 4 GTL, letnik 1988. lepo ohra njen, prodam « 324 692 6175 YUGO 55 KORAL, letnik 1988. regi striran do 8/1993, prodam 9 802-624_6176 CITROEN LN, letnik 1977, lepo ohranjen, registriran do 12/1993, prodam po ugodni ceni 9 61 289 YUGO 45 AX, letnik 12/1987. pro-dam 9 325 885, popoldan 6178 R 18. letnik 1979. registriran do 24/7/1993, cena 2 900 DEM, pro dam Cirilova 10, Orehek, Kranj 6179 YUGO 56, letnik 1989. registriran celo leto prevoženih 47000 km, prodam 9 49 281 6181 YUGO 11 GX, letnik 12/1987, pro dam 9 84 592_6183 GOLF JXD. letnik 1988. prodam. • 311 762 6,84 ZASTAVO 101 comfort, letnik 1981, izredno ohranjeno, ugodno prodam 9 328-137 6190 YUGO 45, letnik 1990, cena 4 800 DEM, prodam 9 216 358 6193 KOMBI VOLKSVVAGEN transpor-ter prodam 9 695-182 6194 KOMBI Mercedes benz, starejši letnik, tip 206 diesel, prodam. 9 68-133, zvečer 6198 YUGO 45, letnik 1986, registriran do 11/1993, prodam« 328-263 _6201 ŠKODO 120 L, letnik 1981 registrirano do konca 8/1993, in Škodo za dele, prodam. Megušar, Dražgoše 53, Železniki_6209 YUGO 45, letnik 1989, ohranjen, ugodno prodam « 45 532 6215 CITROEN GS, letnik 1977, registri-ran do 9/1993, cena 800 DEM, prodam « 84-113_6216 VW SCIROCCO, letnik 1976, cena 3.500 DEM, prodam. « 327-814 _6227 ZASTAVO 128. letnik 1987, registrirano do 8/4/1994, prodam. Struževo 59 6229 R 4 GTL, star 18 mesecev, prodam. « 891-003__6232 KOMBI Renault Master 35 D, 1.7 t nosilnosti, letnik 8/1991, prodam. « 632 480_ 6234 FORD ESCORT CLX 1.6. kataliza-tor, letnik 1991, prodam ali menjam « 84 216 6238 GOLF GTD, letnik 1987, model 1988, z dodatno opremo, cena 14.500 DEM, prodam « 77 092 _6239 GOLF Diesel, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam « 217 210 _6242 LADO 1.500 SL, registrirano do 10/1993, prodam. « 310 854 6246 R 5, letnik 1986, 14 ccm, prodam « 401 034_6249 LADO SAMARO 1 300, letnik 1989, garažirano, dodatno opremljeno, prodam ali menjam za BMW 316, star do 7 let, z doplačilom « 064/801 107 ali 801 460 6264 ZASTAVO 101. letnik 1978, regi strirano do 7/1993, prodam « 325 862_6277 FORD ESCORT. letnik 1973, regi striran do 11/1993, zelo ohranjen, poceni prodam. Ljubno 51, Pod nart_6279 OPEL ASCONO 19 S, letnik 1976. cena 2 500 DEM, prodam « 84 418 6281 GOLF. letnik 1980. registriran do 8/1993, cena 3 900 DEM. prodam «58 118 6287 126 P, letnik 1982, prodam Ločni škar, Rudija Papeža 3. Kranj 6289 YUGO 45. letnik 10/1990, dobro ohranjen, prodam « 326 633 6290 YUGO 45 KORAL, letnik 11/1989. prodam Sire, Hotemaže 9. Pred dvor 6293 HROŠČ, letnik 1971. I registracija 1976, dobro ohranjen, obnovljen, prodam « 064/713 072 6297 R 5, letnik 1988, rdeč, registriran celo leto, prodam « 324 602 _6303 RENAULT ESPACE. novejši letnik, kupim« 41 582, Janez 6304 PONTIAC LEMANS 1.6 I. kataliza tor, letnik 1991, registriran do 7/1993, metalno modre barve, pro dam za 18 000 DEM ali menjam za cenejše vozilo « 64 103 6311 AX 14 RD, letnik 1990. rdeč. pro dam čelik, Partizanska 49, Šenčur _6313 R 5 CAMPUS, 5 vrat, letnik 11/1990, črn, s toniranimi stekli, garažiran, prodam « 41 200 6320 VW 1 303 S, letnik 1974. prodam « 713 121_6321 ZAPOSLITVE FRIZERKO moško, žensko zapo ■.lun lahko tudi pripravnico « 76 250_4726 Honorarno (redno) zaposlimo ZA STOPNIKE za prodajo otroških pri ročnikov Pomurske Založbe « 325 712_6060 Za različne vrste samostojnih del vam pošljem podrobna navodila z naslovi za nabavo materiala in za prodajo blaga Pišite Kerec. po štno ležeče. 61261 Lj Dobrunje _5063 K sodelovanju vabimo ambiciozne ljudi, ki se hočejo dokazati na po dročju prodaje že znanih izdelkov Pogoji so srednješolska izobra zba, vozniški izpit B ali C kategori je, urejenost in volja do dela Po nudbe pošljite pod šifra MOŽ NOST HtONt ZAPOSlirVt 5103 Nudimo dobro plačano terensko delol Izplačilo provizije tedensko Pokličite od 17 do 19 ure « 46-702_ 6638 Nezahtevno delo, s fiksno plačo in provizijo « 611 390, od 17 do 20 ure b631 Zaposlimo DEKLE za delo za šan kom « 421 -226, 43-552 5728 REDNO ALI HONORARNO ZAPO SLITEV NUDIMO ZA PRODAJO USPEŠNIC "SLOVENSKE KNJIGE" POGOJ: PREVOZ IN OSEB NA UREJENOST. « 733 349, ZVEČER 5752 LEPLJENJE kuvert na domu. Pošljite kratek življenjepis in priložite pisemsko znamko. Šifra: VZTRAJ-NOST_5783 DELO na domu, lepljenje kuvert Pošljite kratek življenjepis in priložite pisemsko znamko. Šifra: DOBER ZASLUŽEK 5784 Iščemo pridno in pošteno DEKLE za pomoč v kuhinji. Izobrazba ni potrebna Inf Gostilna "Zaje", La-hovče, Cerklje 5785 V trgovini z mešanim blagom blizu Škofje Loke nudimo honorarno delo TRGOVKI « 631-571 5798 Dober zaslužek za dobro delo. Po kličite« 064/51-960_5806 Pekarna Kovor išče KV PEKA « 064/57-110 5845 DEKLE za strežbo v bifeju v Skofji Loki honorarno zaposlim. Krčma Pavle, Titov trg 10, « 620-077 _5851 Iščemo ŠIVILJO za pomoč v proiz-vodnji. Šifra: SPRETNOST 5875 Iščemo AKVIZITERJE za prodajo: regulacijskih avtomatik, motornih ventilov in regulacijskih motorjev za centralno ogrevanje. Nudimo dober zaslužek! Pisne prijave poš Ijite v roku 8 dni na FIRŠT ROTO TEHNIKA, Radegunda 54, 63330 Mozirje ali pokličite na « 063/831 697, 063/832-222 5882 EKONOMSKI TEHNIK tečaj vo-denja poslovnih knjig, išče delo «801551 5897 DEKLE išče delo v tujini. Galičič, Gorenja vas 112, 64224 5909 Zaposlim samostojnega pohištve nega MIZARJA « 241-281, sobo ta dopoldne 5936 TRGOVINA iz Krama išče za sve tovanje in pomoč ŽENSKO s far macevtskim znanjem Pisne prija ve Kranjc, Sajevčevo naselje 32, Šenčur 6025 NATAKARICA dobi delo v Kava baru v Medvodah « 064/325 168 6030 UPRAVNI TEHNIK z znanjem nem ščine išče zaposlitev (tudi kot pro dajalka) « 46 063 6045 Če ste v finančnih težavah ne odlašajte « 222 524_6048 Trženje marketing, nudimo redno zaposlitev « 52 133, od 13 do 18 ure 6049 Redno ah honorarno zaposlimo mlada DEKLETA za strežbo « 47 830_6055 Takoj zaposlimo strojnega KUU ČAVNIČARJA šifra DELO 6056 Pizzerija pod gradom v Tržiču za posli simpatično DEKLE « 52 055_6121 Zaposlimo VOZNIKA za kamion Mercedes 12 13. « 41 208 6126 Restavracija Kamp Zaka zaposli NATAKARJA ali NATAKARICO. KUHARJA ali KUHARICO, kuhinj sko POMOČNICO Zglasite se v Gostilni Mangert na Bledu ali po « 77 132_ 6130 Mlado DEKLE dobi delo v delikatesi v Skofji Loki. « 620 994 6137 Nudimo delo pri podaljševanju po godb za leto 1993/1994 že uvelja vljenega programa pripomočkov učenja tujih jezikov « 064/50 702 _6200 Simpatično DEKLE za strežbo za pošlim« 064/218-950 8204 Honorarno delo v strežbi dobi mla do DEKLE « 632 480, zvečer 6233 Honorarno zaposlim prijetno DE KLE za delo za šankom « 217-474_6250 Na področjih zastopstva vam nu dimo redno ali honorarno delo « 50 846 in 632 330_6251 LEPLJENJE kuvert domal Pošljite življenepis, kuverto in znamko (1 kuverta 1 DEM) Dobrave, Grad nikova 137, Radovljica 6261 Bi radi zaslužili v prostem času dodaten tolar? Pokličite « 064/216-817_6263 PRIPRAVNICO zaposli trgovina "RŽ", Mirka Vadnova 14. Kranj « 310-646_6267 K sodelovanju vabimo KO/MI TI ČARKO s prakso ali PRIPRAVNI CO z veseljem do dela z ljudmi « 326 683, od 9 do 12 ure in od 18 do 19 ure 6306 Uspešno podjetje sprejme zunanje SODELAVCE za večletno so delovanje Plača je odlična Pogoj srednja izobrazba, telefon in avto « 242-147, od 18 do 21 ure 6307 Najcenejše ženske hlačne nogavice v Sloveniji! AKVIZITERJI va bljeni k sodelovanju prodaja po celi Sloveniji Kvaliteta zajamčena « 061/264 377 m 081/264 387 Satelitske antene TRIAX -premera 65, 75, 85 cm. Sprejemnik FREE COMM-OR 94-2 opremljen s slovenskimi grafičnimi navodili in tipko "HELP". Sistem free comm omogoča računalniško programiranje sprejemnika, za satelite v naslednjih letih, omogoča kasnejšo dograditev za sprejem programov iz EUTEL satelitov F2, F3. F4, F5, brez obračanja parabole. GARANCIJA 1 LETOI Pooblaščeni servis, zagotovljeni rezervni deli, možnost plačila na obroke. SAT SISTEMI BERNARD MOSTE 26 a ŽIROVNICA 064/801-203 __. T - SHIRTS! ZASTOPNIKI, AKVIZITERJI, POTNIKI - pozor! Najcenejše bombažne majice s kratkimir kavi vseh barv. Začnite jih Pr0"a'.-ti in odlično boste zaslužili Kva teta zajamčena. « 061/264-30'. 061/264-377_^JjJJJ. ŽIVALI___ PRAŠIČE, težke nad 30 kg, Pr0' dam Krivic, Zgoša 22, Begunj6' « 733 232_ BIKCA, črnobelega, 120 kg, Pr0' dam. Klemene, Glinje 1, Cerklje^^ pro-5686 Tropske RIBE, PURANE KAČO, HRČKE, AKVARIJE dam « 76-342 pocem 5690 ANGORA MAČKA zelo prodam« 215-931__ NEMŠKE OVČARJE z rodo^iko__ stare 7 tednov, prodam 632-775 BIKCA, starega teden dam « 45-336_ Dva PRAŠIČA, težka cclTT60 kg, prodam « 49 540 PRAŠIČE, 80 120 kg, prodam rirska pot 11, Kranj, « 242 672 TELIČKO, staro 10 dni. V^JT, Drulovka 17/c, Kranj____t2i Dve TELICI, breji 9 mesecev Pr0' dam. Krakovska 5, Voglje, Sen^g7 ODOJKE ugodno prodam 401-165________ TELIČKO simentalko. staroT^ed-nov, že je, prodam 9 49 252j/_-PRAŠIČE, težkiTočriO do 80 prodam. Voglje, Letališka 7, g-j čur_______—- Mlade SKOBČEVKE prod8m 422 169, po 17. uri__ PUJSKE, stare 7 tednov, Prod^0 Lužan. Žabnica 3____—"fO BIKCA, črnobelega, starega dni, prodam Dolenc, Prapr^g43 14, škofja Loka —-r^TT -"—■—~t>c\C>W' Ljubitelju psov podarim ro ^j staro 2 leti. « 241 679_____J^-KRAVO po teletu prodam .S 721 690 KRAVO v 9 mesecu brejosti dam« 51-753 PSA mešančka, starega eno ^ oddam « 215 844 _______.— PRAŠIČE za nadaljno rejo, t#ijJjjB kg, prodam. « 242 288___— KOBILO, staro 4 leta, P'odam5895 721-217_______^ TELIČKO simentalko, staro °,g2l nov, prodam. « 68-647___—rr^, NOVOFUNDLANCI z rodovni cepljeni, stari 2 meseca, « 692-006_____-— (0. BIKCA, težkega cca 350 ^■^e dam ali menjam za telico v ,g2g 42, Škofja Loka___--Jjj Visoko brejo TELICO P^jJJa*« menjam za jalovo goved v ^gjS 42, Škofja Loka ___________—g-pj KRAVO v 8 mesecu brejos i. izbiri, prodam. Poljšica ^ PUJSKE, stare 6 »adnov. P^ na Selu 27 pri Bledu, « ' 5943 ___ —~~yQ&d' 30/3/1993 bodo naprodaj „|SA', nov stare RJAVE JABKJgL Z_. cepljene m dal«)*«"' ffiJjJJ ram naročila « ^lll^f^o-KRAVO frizijko v 9 •"ffviso*0 sti. 3 tele, prodam Luže ZDRUŽENjTr^J^V PRAŠIČEV PTUJ Bišecki vrh 3°f5_t Trnovskajyt_s_S££^ ZRP Ptuj obveSca- da prodaja tetovirane pu|s težke 24 - 28 W in pitane pras od 100 - 150 KB Prodaja se na kg žive Dodatne in orma o6< po tel: 062/797 K 062/70^09/^ ITALIJANSKA RESTAVRACIJA M 0 N A LIH KRANJ - Planina III tel.: 324 1 1 6 Petek, 19. marca 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 27. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS OBVESTILO Fnn oglase označene »POD Šl-J__P«. so oglaševalci naročili za oojavo tako, da zanje maloogla-*na služba Gorenjskega glasa wira pisne ponudbe interesentov. Zato Vam naslova oglaševalca ne moremo posredovati Stik z njim navežete tako, da na naslov Gorenjski glas Kranj posre aujete pisno ponudbo z Vašimi Podatki v zaprti kuverti, nanjo pa oovezno dopišete šifro, na kate-jo se Vaša ponudba nanaša Ve-•0 uspeha Vam želi GORENJEM GLAS in se priporoča! J_yCEv JAGNJETA in SENO pro-S!"- Stafartia gora 13. «421-341 praT" da *KE' težke 30 " 130 kg, pro-Kranj Kurirska 7. Primskovo, ol!**!? brejo KRAV0 prodam. Me-Cadovlje 1, Tržič. «52-389 *pČKE~APRiKO PODUE. Cistokr-brez rodovnika, stare 8 ted J0^ prodam. _> 801-587 jf^KAT težkega 100 kg, pro-°arn Ribno Dobje 5, Bled ^-_^KO~simentalko, staro 14 dni, ^mPšata 5, Cerklje_ RASlcTČE prodam «217-791 I^^E"stare 9 tednov, domača -~il!M>rodarri. Zalog 43, Cerklje *rkice7kc) KOŠKE" za zakol ter n°*a OKNA prodam. « 77-472 BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam Šenturška gora 8. «421-896_ Jalovo KRAVO prodam ali menjam za brejosimentalko. Rozman, Sr. vas 74. Bohinj. « 723-368 BIKCA za rejo ali zakol prodam. «421-676 _ TELICO, visoko brejo, prodam. Kenda Vinko, Mevkuž 26. Zg. Goje. «725-881 po 19. uri_ 2REBETA NORIK zamenjam za bika simentalca do 300 kg « 45-738 Oddam PSA « 633-894 BIKCA, težkega 100 kg, prodam. «66-511_ TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, primerno za nadaljno rejoa li zakol, prodam. «77-618 TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Kovor 37. « 57-165 PRAŠIČA, težkega 150 kg. domača krma, prodam. «401-165 KRAVO, brejo 7 mesecev, ki bo drugič telila, prodam. « 59-040 MLADIČE NEMŠKEGA OVČARJA, z rodovnikom, odličnih staršev, stare 6 tednov, prodam «733-625. Begunje na Gorenjskem Mlade PUJSKE, stare 6 tednov, prodam. «064/802-595 KOKERŠPANJELKO črne barve, brez rodovnika, ugodno prodam. Trček, Selo 17, Žiri BIKCA simentalca, starega 9 tednov, prodam. «41-813 PRIPOROČAMO: TRŽIČ, KoRoikA 26 teL 50>?48, 1ax 52- 079 OSMRTNICA ^Poročamo žalostno vest, da nas je po daljši bolezni, v 69. letu s,arosti, zapustil nas dragi mož, oče, stari oče, tast in stric VINCENC OBLAK st. Valjavčeva 12 Pokojnika sc bomo poslovili v soboto, 28. marca 1993, ob 13. uri na pokopališču v Kranju. alujcKj; žena Milka, sinova Vinko in Uroš z. družinama in ostalo sorodstvo Kranj, 18. marca 1993 Od ZAHVALA Po boleči izgubi očeta MARJANA ROZMANA Pod'S^reno zarjvaljujem vsem za izrečeno sožaljc, n:c arJ?no cvetje in sveče, tako veliko spremstvo na cerrt1 za<*nJ' Pot' Iskrena hvala sosedom, sodelav-t>uš ^r,Jatc'iem m znancem, še posebej pa prijateljem buj anV> Zoranu in Zrimškovim, ki so mu ves čas tu_jZm nese°ično pomagali. Najlepše sc zahvaljujem van med'cinskcmu in strežnemu osebju Doma oskrbo-la;ja^v A. Drolca v Preddvoru za skrbno nego in je bolečin. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Sin TONČEK Naša Ponudba: kllvišl01^1 Do 10 BESED ZA VAS °8la7do ČNO S TEM KUPONOM! °b*c8u na!t°irfuCd bomo objavili na nale stroške - oglase v *ar«Čunam ; "pod "fro"; "nM,ov v oglasnem oddelku" blt*PlaČn?° P°.cer>>ku. Nečitljivo izpolnjenih kuponov za ne 'Prejemajtno °8'" bomo uPoiteva'> Fotokopij kuponov S5^plu fK1" MALIH OGLASOV PO TELEFONU NB Ko itooUf .Mo- TEMVEČ SAMO S TEM KUPONČKOM. tu<,i ^Ka lU,tte kuPon- nc pozabite v tekst za objavo vključiti 1 Va*ni n x imcre»«iti za Val oglas vzpostavijo kontakt k^onu ftC'rtS° ,e,efon»ko številko ali Vaš naslov. Po ncvno sore- 9W »ev«da le vedno neprekinjeno 24 ur Cen»ku /»?JCmx"mo m»le oglase: objavo zaračunamo po ****** U 'oCn,ke P°wben popust L- ° P°*U«t« na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. v U»>kJt)itlU »TH<|l)», Štiri PUJSKE, stare 7 tednov, pro-dam. «064/85-290. Klinar, Plavški rovt 14, Jesenice PUDUE, srebrne, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. « 50-789 BIKCA simentalca, starega 5 tednov, prodam. «49-325 Vrhunsko leglo NEMŠKEGA OV-ČARJA z rodovnikom, parjeno v tujini, prodam. «621-768 KAMNOSESTVO Kaiper, Na kalu 16, NAKLO, tel.47-875,47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV POPUST ZA NAROČILA DO VELIKE NOČI KOLIČINE OMEJENE ZAHVALA Ob izgubi naše dobre mame JOŽEFE MEGLIC roj. TKler se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, sodelavkam in sodelavcem, sindikatoma SDK in Gorenjskemu tisku Kranj za izrečeno sožalje, darovano cvetje in maše. Zahvala dr. Rusu in dr. Martinčiču za zdravniško pomoč. Posebna zahvala g. župniku Silvu Novaku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, govorniku, praporščaku, in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: Vsi njeni Lom, 10. marca 1993 Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, strica in svaka VIKTORJA SREBOTNJAKA ST. Sskovskega mojstra v pokoju, borca upadno - Koroškega odreda sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, planinskim prijateljem PS Iskra, sodelavcem Planike Kranj, ASA - Naklo in Pekarni Kranj za izkazano sožalje in cvetje. Posebna zahvala ZB Koknca in njenemu predsedniku Francu Omanu za poslovilni govor, območnemu odboru Kokrških partizanov Kranj ter praporščakom. Zahvala tudi g. župniku Kovačiču za opravljen obred in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: sin Viktor z družino in hčerka Lidija z možem Kokrka, 10. marca 1993 ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila draga sestra in teta ANA ŽIŽMOND roj. Sršen, Pšenična polica 18 Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Bolnišnici Golnik, ginekološkemu oddelku Porodnišnice Kranj, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, zdravnikom, sestram in vsemu osebju, gospodu kaplanu za lep cerkveni obred, pevcem cerkvenega zbora Andrej Vavken iz Cerkelj, praporščaku, vsem, ki ste izrekli sožalje, podarili cvetje in ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Karunovim iz Pšenične policejeričevim iz Dvorij in zvonarjem. Vsem, tudi tistim, ki niste posebej omenjeni, še enkrat prisrčna hvala. Sestra Angelca z družino Poze nik, 15. marca 1993 ZAHVALA Mri zbogom nisi rekel, niti roke nam podal smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boi ostal. Utihnil je tvoj glas, obstalo ti srce. Dom je bolj prazen, ko tebe več ni. Ob nenadni in tragični smrti sina, brata in strica JANEZA HABJANA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, posebej še Jernajevim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, g. kaplanu za lepo opravljen verski obred. Hvala Kliničnemu centru in Zdravstvenemu domu škofja Loka za pomoč in izraženo sožalje. Hvala pevcem, gasilcem, Zavarovalnici Triglav ter Policijski postaji Škofja Loka. Žalujoči: oče Blaž, brata Peter In Pavle ter oatalo sorodstvo Sopotnica, Kanada, 19. marca 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete PAVLE KRIŽNAR p. d. Anžonove Pavle se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za nudeno pomoč. Lepa hvala tudi g. župniku in pevcem, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi Anžonovi Stražišče, 10. marca 1993 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, deda, pradeda PAVLETA JELOVČANA Kožuhovega ata iz Leskovice 3e zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti, ki ste se je udeležili v tako velikem številu. Posebna zahvala sosedom in znancem, ki ste nam pomagali ob težkem trenutku. Zahvala gre tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Zahvaljujemo se vsem ostalim, ki tu niste omenjeni, pa ste kakorkoli sočustvovali z nami. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njegovi Leskovica, 12. marca 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice ROZALKE ŠMID iz Posavca 81 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo dr. Zupancu, duhovnikoma, pevcem, Elektru ter Purgarjevi mami za lepo izrečene besede. Vsem še enkrat lepa hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica _> JANEZA ZUPINA roj. 12.4.1937 sc zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam Iskra Števci, Iskra ERO, RK Cerklje, pevcem iz Predoselj, Jeriču iz Dvorij, vsem zvonarjem in gospodu kaplanu za lep pogrebni obred, še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI! Pšata, 9. marca 1993 V SPOMIN Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo iivljenje. Tvoj dom ovila je Črnina, ostala je tišina, ki močno boli 21. marca minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata JANEZ ERZAR Tvoje pridne roke zdaj počivajo, Tvoja dela so ostala, hvala Ti za vse. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga s svojo mislijo spominjate. Vsi njegovi, posebej pa sinova Franc i družino in Peter iz Kanade Zg. Brnik, 21. marca 1993 Končano sojenje za promet z orožjem Pogojne kazni za tri obtožence Kranj, 18. marca - V nadaljevanju glavne obravnave proti štirim obtožencem za "trgovanje" z orožjem so minuli torek zaslišali dve priči, namestnik javnega tožilca pa je umaknil obtožbo proti četrtoobtoženemu Viktorju T. Senat kranjskega sodišča je danes izrekel tri pogojne kazni, od šest mesecev do enega leta in pol zapora. Med nadaljevanjem glavne obravnave štirih obtoženih za hrambo in prevoz streliva ter orožja na Hrvaško je minuli torek namestnik javnega tožilca Dušan Csipo umaknil obtožbo proti četrtoobtoženemu Viktorju T., podvomil pa je o domoljubnih motivih treh drugih oseb, ki so sodelovale v teh dejanjih. Prav tako ni verjel, da bi delali v soglasju z visokimi uradniki Slovenije in Hrvaške. Odvetnika prvoobtoženega Jožeta L. iz Podbrezij sta zanj predlagala oprostitev, češ da ni šlo za zasebno trgovanje z orožjem, ampak le omogočanje hranjenja le-tega. Odvetnik Stanislav Klep je kritično ocenil tudi 220. člen kazenskega zakonika iz socialističnih časov, oba zagovornika pa sta menila, da je šlo pri prvoobto-ženem zgolj za prekršek. Odvetnik Janez Kovačič, ki je branil Franja K. iz Hrvaške po uradni dolžnosti, je zanj ocenil, da je delal iz domoljubnih namenov. Tudi zagovornik voznika Branka B. je bil prepričan, da ne gre za kaznivo dejanje, zato je predlagal oprostitev. Brez kazni ni šlo Zbor gasilcev Jutri, 20. marca 1993, ob 18. uri bo v gasilskem domu na Brezjah pri Tržiču 38. letni občni zbor Občinske gasilske zveze Tržič. Po poročilih predsedstva in organov zveze bodo udeleženci razpravljali o doslej opravljenih nalogah. Po razrešitvi starih in izvolitvi novih organov zveze bodo sprejeli letošnji delovni in finančni plan. Določili bodo tudi delegate za letošnji kongres Gasilske zveze Slovenije, najbolj delovnim članom pa bodo izročili gasilska priznanja. • S. S. Vodstvo in Dom Podnart - Drevi (danes, 18. marca) za 19. uro je sklican zbor krajanov v krajevni skupnosti Podnart. V Domu kulture v Podnartu naj bi se pogovorili o dosedanjem delu in dogajanju v krajevni skupnosti, odstopu predsednika in obravnavali tudi poročilo o zadnjem samoprispevku, ki se je iztekel lani. Na dnevnem redu pa sta tudi dva problem: Dom kulture in komunalna dejavnost s cestami. • (až) Kot je med četrtkovo razglasitvijo sodbe navedel predsednik tričlanskega sodnega senata Temeljnega sodišča v Kranju, sodnik Igor Mokorel, je prvoobtoženi Jože Lackovič storil kaznivo dejanje prometa s strelivom in orožjem, Franjo Kraljić in Branko Blagojevič pa sta storila kaznivo dejanje pomoči pri tem. Kot je bilo ugotovljeno v sodnem postopku, je voznik Blagojevič prepeljal na Hrvaško najmanj 60 kartonov streliva, za kar je prejel 2600 nemških mark, hrvaški policist Kraljić pa je za najmanj 6 prevozov streliva dobil 1600 DEM. Za navedena dejanja je pr-voobtoženemu Jožetu Lackovi-ču prisodil 1 leto in 6 mesecev zaporne kazni, drugoobtožene-mu Franju Kraljiću 9 mesecev zaporne kazni in tretjeobtože-nemu Branku Blagojeviču 6 mesecev zaporne kazni; teh kazni ne bodo izvršili, če prvi ne bo storil kaznivega dejanja v 5 Slikarji amaterji na Gorjušah Koprivnik - Gorjuše - Z razstavo slikarjev amaterjev občine Radovljica, bi ugotovili, v občini Radovljica začenjajo letošnje prireditve oziroma proslavljanje Vodnikovega leta. Razstavo bosta Krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše in Organizacijski odbor za proslavo 200-letnice odprla jutri (sobota), 20. marca, ob 16. uri v Gasilskem domu na Gorjušah. Pripravljajo tudi krajši kulturni program. • (až) Vse o dosušenju sena Govedorejsko društvo Škofja Loka in Kmetijska zadruga pripravljata predstavitev priprave kvalitetne suhe krme. K sodelovanju so povabili izkušenega strokovnjaka dr. Marjana Mrharja iz Kmetijskega inštituta Slovenije, ki se s tem ukvarja že vrsto let. Predstavil bo predvsem prednosti dosuševanja sena, povedal, kako izkoristiti sončno energijo in kakšne so možnosti, ki na tem področju obstajajo ter razložil postopke dosuševanja. Predstavitev bo v ponedeljek, 22. marca 1993, ob 9. uri v sejni sobi GKZ Škofja Loka na Spodnjem trgu. letih, druga dva pa v treh letih." Lackovič bo moral poleg tega poplačati dobrih 156 tisoč tolarjev sodnih stroškov, Kraljiću in Blagojeviču pa se odvzame najdeno strelivo z deli orožja. Trem .obtoženim so všteli čas pripora v trajanje celotne kazni. Danes, 18. marca 1993, so odpravili pripor za Kraljića. Sodišče je oprostilo Viktorja T. iz Gozda nad Tržičem zaradi zavrnitve obtožbe, da je storil kaznivo dejanje. Pri določanju kazni je po razlagi sodnika Mokorela sodišče upoštevalo dejstvo, da trgovina z orožjem, mamili in drugim nedovoljenim prehajanjem blaga prek državne meje povzroča tudi umazan denar. Povsem jasno je, da je tak posel donosen, čeprav je točne izkupičke težko dokazovati. Ker je bilo obtoženim v tem primeru v začetku očitana večja količina orožja in streliva, dokazali pa so le omenjene količine za oboroževanje hrvaške vojske, so trojici izrekli pogojne kazni. # S. Saje as SLOVENSKI %^ D 3 o 1H R A SIL M C A1 [iN POSOJILNO | «< s: Občni zbor TD Lesce Lesce - V Osnovni šoli F. S. Finžgarja v Lescah bo jutri, 20. marca, ob 18. uri že 35. občni zbor Turističnega društva Lesce z običajnim dnevnim redom. Na srečanje, ki bo potekalo pod geslom Golobi nad hišo očetno krožijo, so vabljeni vsi člani in prijatelji turizma na območju TD Lesce. Po občnem zboru pa bo v Družbenem centru v Lescah družabno srečanje ob glasbi Gorenjskih navihan-cev. • (až) 97.3 PES - človekov najboljši prijatelj Za lastnike in ljubitelje psov pripravljamo v Gorenjskem glasu posebno prilogo, ki bo izšla v petek, 26. marca 1993. Ponujate zanje izdelke ali storitve? Čimprej pokličite oglasno trženje Gorenjskega j;lasa, tel.218-463. Obenem obveščamo cenjene bralce, da bo v prilogi objavljen tudi razpored cepljenj psov proti steklini. T* JAKA'« LUKA 5! SUSAl, PA Sobo tof&utU Gostovanje Sai centra iz Ljubljane Septembra 1992 je bil v Ljubljani ustanovljen Sri Santhva Sai Baba - "Mekoilo" center za duhovni razvoj. Namen centra {'e pokazati in naučiti ljudi, ka-;o skozi duhovni razvoj doseči srečo in uspeh na vseh področjih življenja. V sredo, 24. marca, ob 19. uri bo Sai center gostoval v Kranju in sicer bo v dvorani Občine Kranj, Slovenski trg 1, organiziral predavanje na temo Kdo je Sri Sai Baba, kdo je svećenica Mekoilo, predstavili bodo Sai center, pogovarjali se boste o življenju esenov, med katerimi se je rodil in živel Jezus Kristus, slišali pa boste tudi osebne izpovedi članov društva. Pesmi ljubezni na Jesenicah Jesenice - Meggi Tours Škofja Loka in Studio Radost Kranj prirejata drevi (danes, 18. marca) ob 20. uri v Gledališču Tone Čufar drugi večer vseslovenske turneje Pesmi ljubezni. • (až) Narodnozabavna prireditev Veselo v Kamnik '93 V soboto, 20. marca, ob 20. uri bo v športni hali v Kamniku že peta prireditev Veselo v Kamnik '93, ki ga prirejata Mestna godba Kamnik in Zveza kulturnih organizacij Kamnik. Letos je zabavnoglasbena prireditev posvečena materinskemu dnevu in 100-letnici Planinskega društva, zato je po izteku minulih lovskih, šoferskih in gasilskih tematik, znova na vrsti tema Planinske štorije. Ob povezovalcu programa Mestni godbi Kamnik pod vodstvom Francija Lipičnika bo nastopilo kar devet narodnozabavnih ansamblov: Nagelj, Krt' As, Gaj, Viharnik, Kranjski kvintet, Tomaža Novaka, Borisa Razpotnika in bratov Poljanšek. Gost bo Slovenski oktet, kot solisti pa se bodo predstavili Jožica Kališnik, Brigita Vrhovnik in Brane Jagodic, zapel bo Kamniški vokalni kvartet, zanimivosti bo povedala Kati Turk, predstavo, ki se bo povezala v družabno prireditev pa bodo popestrili tudi bajtarji in planinci. Drago Papler Brucovanje v Železnikih Klub študentov Selške doline, ki je bil ustanovljen pred dvanajstimi leti, bo pripravil to soboto, torej jutri, 20. marca, ob 20-uri, v dvorani kulturnega doma v Železnikih, že tradicionalno BRUCOVANJE. Klub, ki šteje okrog 120 članov, bo medse, torej med "stare bajte", sprejel še 40 novih letošnjih bruck in brucev-Predsednik študentskega združenja iz Selške doline Robert Pre-zelj, zagotavlja, da bo v soboto v Železnikih veselo, saj bodo brucovanje popestrili s "skokom čez kangl'co," za zabavo pa bo o zgodnjih jutranjih ur skrbel ansambel Sank ročk. J. Govek«r ZANJO IN ZANJ Merkurjevo znižanje cen- POSODA ||(| EMO: IdeaL^-J^o1^/* II V UnlverzaLBidšn^S^II M de in Emoton Keramika, kristal porcelarT, stekle in drugi izdelki za gospodinjstvo, svetila EMI in SIJAJ, mali gospodinjski aparati GORENJE, vsi izdelki ELMA. Zeleni program BLACK & DECKER, izbor kosilnic ALKO, TOKOS Handy, vrtno orodje in čistilec ALDUS izbor lestev ALPOS. Za imetnike Merkurjeve kartice zaupanji še dodatnih 5% popusta. do Znižanje cen velja SAMO marca za takojšnja plačila nad 2.000 SIT.