Jrc" izhaja vsaki |dalirar. z dnevom idnje nedelje. pu velja za Avta celo leto 1 za pol in Četrt memo; za Ogr-RK50 vin. za celo »Nemčijo stane tlelo 5 kron, za pio pa 6 kron; b inozemstvo se M naročnino z ozi-jia visokost pošt-|lbrolnino je pla-tprej. Posamezne »prodajajo po 6 v. Bsivo in u pravic se nahajata v gledališko po-Fslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za •/, strani K 16, za >/, strani K 8, za >/■• strani K 4, za '/si strani K 2, za >/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. ptKttKKttKttKfcttttttftftsm Cenjeni naročniki! Pol leta je zopet minulo in obračamo se V da ponovite svojo naročnino. ^kdo je slučajno, bodisi iz tega ali onega iga, z naročnino zaostal. Prosimo tedaj, da jna vsakdo ta mali svoj dolg, kajti le na Win je redno dostavljanje mogoče. Naročnina i tako nizka, da jo lahko vsakdo plača. Ktajerc" košta za Avstrijo za celo i K, za pol leta 1"50 K; za Nemčijo za Jeto 5 K; za Ogrsko (in Hrvatsko) za celo ^•50 K; za Ameriko za celo leto 6 K, za i inozemstvo sorazmerno. 89 erc « IJvečji, najobširnejši in najbolj neodvisni na Štajerskem in Koroškem. Program [je: gospodarsko 'delo, narodni .napredek kmetskega in o b r ti ji e g a ter delavskega stanu. Zato bode nŠtajerc" tudi v vsak- Fetsk i hiši. Na delo jo vsi, ki imajo resno voljo, da se [list razvije, da postane Še bolj razširjen, še [obširen. Vsakdo naj pridobi vsaj enega no- naročnika in povečali bodemo lahko list, e z ozirom na veliko gradivo velepotrebno. Naprednjaki, delujte za vaš list! Uredništvo in upravništvo. Škandal! si cesar Franc Jožef L, kateremu najzagrizenejši republikanec ne more spo-odreči, izustil je te dni besedo „škan-Kekel je namreč, da je počenjanje tistih iicev, kateri so te dni v državnem zboru uogočili vsako delovanje in to iz same brez-Bti, navadni škandal. K temi poslanci, ka-razburili cesarja samega in ga prisilili kade a pravične graje, spadajo tudi prvaški niki slovenskega ljudstva. In lahko se daje cesar sam z besedo „škanil* označil današnjo politiko [Tast v a. )jstra je cesarjeva beseda. In vendar je do resnična ter pravična. Naš cesar gotovo fiovek, ki se rad iz lastnega nagiba aktivno ntike udeležuje. Nasprotno, Franc Jožef I. i je podaril konstitucijo, to se pravi: on je lolil, da provzamo ljudstvo samo postavodajo, hrikdar ni prekoračil delokrog vladarja v Jjvni državi. Istotako lahko smelo trdimo, da i bil naš cesar vedno proti vsem narodom te pro do skrajnosti pravičen; vkljub temu, da [ potomec velike nemške družine, ni nikdar Ji zaničeval niti najmanjšega naroda. nekaj: naš cesar tudi ni bil nikdar človek, pri se morda zavzemal ali potegaval za to ali \ politično stranko. Stal je vedno kot vladar Blovek nad vsemi strankami. Bil je vedno kakor skrbni oče, ki pozna razlike svojih otrok, ki pa vendar vse ednako ljubi. In ta pravični sivolasi cesar čutil se jez daj primoranega, da je označil prvaško politiko za škandal... Res, ojstra je cesarjeva beseda. Ali ako se pozna razmere, ako se zasleduje pota prvaške politike, potem se pametni človek ne more čuditi, da je tudi pravičnemu našemu cesarju počila potrpežljivost. Slovensko ljudstvo je bilo vedno dobro avstrijskega, patriotičnega prepričanja. Zato pač tudi ni čudno, da si je izbralo po stari pruski besedi ,,Fiir Gott, Kiinig und Vaterland" svoje geslo: Vse za v e r o,, d o m, cesarja! Ali dokazali smo že v zadnjih mesecih, da j e p r-vaštvo vrglo to pošteno avstrijsko geslo v staro železo. Prvaštvo skušalo je r.a vse mogoče načine pridobiti pri slovenskemu ljudstvu toliko vpliva, da bi se to ljudstvo dalo v svrl.e ;:\.!%o politiki?, izrabljati in zapeljavati. Zato je prvaštvo hlinilo narodno prepričanje in katoliško verstvo, medtem ko se mu je šlo edino za nadvlado. Bilo je to vedno izkoriščanje ljudskih množic v namene posameznikov. Ne za slovensko ljudstvo in ne za pravice tega slovenskega ljudstva se je šlo prvaški gospodi, — temveč šlo se ji je vedno zato, da bi postal hofrat Ploj ali ljubljanski dr. Šušteršič minister, da bi se nastavilo tu ali tam slovenske uradnike ali učitelje, katerih je res že preveč, da bi se dobilo za to ali ono prvaško neumnost podporo itd. itd. Prvaška politika doslej ni imela druzega cilja nego osebni dobiček. In v tistem trenutku, ko se te osebne želje Ploja, Šušteršiča, Korošca, Grafenauerja in kakor se že vsa ta gospoda imenuje, niso uresničile, postali so prvaki nakrat protiavstrijski, postali so nepatriotični, pričeli so sovražiti cesarja in državo. Dokazali smo to ope-tovano in noben prvaški list nam ni mogel naših dokazov ovreči. Hribar, vodja te veleizdaj-niške stroje v prvaških strankah, pričel je romati v Petersburg in sploh v ruska ter srbska mesta, delale so se zveze z Srbi, prvaški listi so se zavzemali za naše sovražnike na Balkanu, trgale in sežigale so se cesarske zastave, — prvaki so stali pred nami v vsej nagoti svojega veleizdajstva . . . Zadnje dni pa je pričelo to gibanje postajati nevarno. Smelo trdimo, da to kar počenja danes zagrizeno prvaštvo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, presega vse meje dopustnega in da bi to v nobeni drugi državi ne bi bilo mogoče. Teh par klerikalnih in liberalnih poslancev hoče kar celo državno zbornico uničiti in onemogočiti sleherno delo. Te dni so pričeli prvaški poslanci pod vodstvom ožlindranega ljubljanskega dr. Šušteršiča, koroškega orglarja Grafenauerja in mariborskega kaplana dr. Korošca v državnem zboru z obstrukcijo, pri kateri so jim pomagali seveda Cehi, ki so itak že odkrili veleizdajniško, protiavstrijsko svoje srce. Obstrukcija, — to pomeni, da ti brezvestni poslanci s silo preprečijo vsako delovanje delavnih, poštenih ljudskih zastopnikov. Zaradi tega, ker bi ožlindrani doktor Šušteršič v Ljubljani rad ministerski frak oblekel, mora državna zbornica lenobo pasti. Pomisliti se mora, kako velikanski je ta zločin, ki ga izvršujejo prvaški poslanci nad ljudstvom. Državna zbornica bi morala izvršiti celo vrsto postav, ki se tičejo kmetov, delavcev in ki so velevažna za vse te stanove. Ali — prvaški poslanci tega ne dopustijo! Državna zbornica bi morala jasno govoriti, kaj da je z zavarovanjem delavnih slojev prebivalstva, kaj da je z raznimi agrarnimi postavami, — ali prvaki tega ne dopustijo. Ljudstvo trpi lakoto in bi se rado nasitilo, — prvaki tega ne dovolijo! Ljudstvo trpi grozovito vsled suše, draginja je velikanska, živina kaže le še kosti, slamnate strehe so odkrite, deca trpi bedo, — ali prvaki ne dopustijo, da bi državna zbornica ta bremena olajšala. Prvakom je ministerski frak za tega ali onega svojih advokatov več vreden . . . Vse to je opazoval bistroumni naš cesar. In potem je vskipela v njem jeza. Zato je za-klical besedo, da je ta prvaška politika velikanski škandal, katerega mora biti konec. Prvaki se zdaj zvijajo pod cesarjevo kritiko, kakor črv pod nogo. Oni čutijo, da je cesarjeva beseda pravi bič za vso prvaštvo. In vse laži, vsa zavijanja, vse farizejstvo ne bode prvakom pomagalo, da ljudstvo izve, kako sodi avstrijski cesar Franc Jožef I. o prvaški politiki . . . Ljudstvo bode cesarjevo sodbo izvedlo in ljudstvo bode šlo s cesarjem ne pa s p-rvaškimi hujskači . . . Torej škandal! Cesar je rekel, da je prvaška politika škandal! Mi pritrdimo tej besedi in tisočero slovenskih kmetov ter obrtnikov in delavcev bode z nami reklo, da ima cesar prav, da je prvaška politika naravnost res — zločin ... Politični pregled. Državna zbornica je torej žrtev slovensko-češke neumne brezvestne obstrukcije. Mnogo se je že nepametnega v tej zbornici videlo, ali tako brezvestno počenjanje vendar še nismo doživeli. Brez vsacega stvarnega vzroka, edino-le iz osebnih nagibov, je komandiralslovensko-kleri-kalni general obstrukcijo. In tako so onemogočili delo v zbornici. Pomisliti se mora, da košta vsak poslanec za vsako sejo po 20 kron. Brezvestna ta obstrukcija koštala bode torej avstrijsko ljudstvo tisoče in tisoče kron! In poleg tega se vsled te obstrukcije ne more rešiti potrebne postave, ki so merodajne za vso našo gospodarsko bodočnost. Cenčanje obstruk-cijonistov seveda nima nobenega pomena. Tem ljudem je pač vse eno, kaj blebetajo in so tudi glavni govorniki prvaških rušiteljev parlamenta ljubljanski Gostinčar, ki nosi doma konzumske kište in orglar Grafenauer, kateri sploh ne more opustiti nobene prilike, da bi svoje koroške domovine ne očrnil in ne blatil. S to nesramno obstrukcijo dali so si slovenski poslanci pečat na čelo, ki jim ostane neizbrisan: pečat lenobe in brezvestnosti. Državni zbor — zaključen? Vsled brezvestne obstrukcije, ki jo vprizarjajo prvaški in ■ 2 — češko-radikalni poslanci v prvi vrsti za mini-sterski frak ožlindranega dr. Šušteršiča, nastala je nevarnost, da se bode državna zbornica zaključila. Nato upajo tudi menda gotovi prvaški poslanci. Kajti dobivali bi potem tudi za svojo lenobo poslaniške dijete v znesku 20 kron na dan. Zadnjo poročilo! Poroča se, da so se vsa pogajanja roed poslanci in vlado razbila. Zato je gotovo, da bode državni zbor Se danes zaključen. To so torej brezvestni hujskači dosegli! Cesarjeva kritika. Kakor poročamo v uvodnem članku današnje številke, izrazil se je cesar zelo neugodno o obstrukcijskera postopanju čeških in prvaških poslancev. Bilo je to pri otvoritvi taverske železnice. Ker je bilo mnogo poslancev navzočih, dotaknil se je cesar tudi političnega položaja. Vprašal je, kaj je z obstrnk-cijo v državni zbornici in dejal, da je ta ob-strukcija (katero delajo slovenski prvaški in češki poslanci) naravnost »škandal in prava sramota" Torej je označil sam cesar politiko naših prvaških poslancev za sramoto in Škandal. Potem je cesar vprašal poslanca Stolzela, je-li misli, da bode državna zbornica zopet delati pričela. Stolzel je odgovoril, da upa to. Nato je cesar dejal, da bi bilo to najpametnejše. Avstrijski cesar torej, ki je bil slovenskemu ljudstvu vedno tako naklonjen, obsodil je s temi besedami javno vse hinavske posledice prvaške politike. Javno je rekel cesar, da je politika prvaštva sramota in škandal. To si je treba zapomniti, zlasti ker se naši prvaki delajo za tako velike patriote in udane podanike cesarja. In vendar so ti prvaški poslanci danes v svoji veleizdajski gonji postali naravnost nasprotniki cesarju in države. Ni čuda, saj se nahajajo med temi prvaškimi poslanci ljudje, ki so že zaradi veleizdaje v sodnijski preiskavi stali. Zapomnimo si torej cesarjevo besedo! Prvaški ministri ? Zadnja poročila iz Dunaja kažejo, kakor da bi se želje posameznih prvakov hotele uresničiti. Govori se, da bode sedanja vlada odstopila. Med novimi ministri bode tudi en slovenski (Sušteršič ali Ploj). Iz tega se natančno vidi, da ima obstrukcija edini namen, .pridobiti par sebičnikom ministerski frak. Cesar ima prav, to je res — škandal! Vodne ceste. Kakor znano, sprejela je državna zbornica 1. 1901 postavo, da se zgradi velikanske kanale na Češkem. Dovolilo se je za to 1000 milijonov kron. Doslej hvala Bogu do zgradbe teh kanalov še ni prišlo. Ze se je upalo, da bode ta blaznost sploh pozabljena, ko so zdaj zopet nekateri poslanci to zadevo rogoviliti pričeli. Zanimivo je, da so ravno dunajski klerikalci za te kanale. To pa vkljub temu, da je že davno dokazano, da sploh za kanale potrebne vode ni in da bi kanali nikdar z železnico konkurirati no mogli, da bi ee sploh le z l'/i% obrestovali in da bi kanali kmetijstvu najlepšo zemljo odvzeli. Zgradba kanalov bi morabiti par posameznim velekapitalistom koristila, splošnosti pa nezmerno škodovala. Delegacije. 6. t. m. izvršila je državna zbornica volitve v delegacije, ki imajo potem skupne zadeve obeh državnih polovic rešiti. Za Štajersko so bili izvoljeni Schoiswohl, dr. Ploj in kot nadomestni član baron Morsey. Za Koroško bil je izvoljen Dobernig, kot nadomestni član pa Na-gele. Pri volitvi so se štajerski slovenski poslanci zlasali in cela zbornica se je morala tej gospodi smejati. Najprve so kandidirali Koroščevi klerikalci poslanca Beukoviča. Ali Benkovič spada med one poslance, katere tovariši sploh ne marajo. Zato bi Benkovič tudi gotovo propadel. Korošec je vsled tega v zadnjem hipu sam sebe za delegacijo kandidiral. Ali Koroščeva beseda velja sicer v vrstah analfabetov kmetske zveze, v državni zbornici pa se nikdo komandi tega huj-skajočega kaplana ne podvrže. Tako so poslanci raje dr. Ploja izvolili. Korošec in Benkovič sta bila vsled tega hudo jezna. Pa nič ne pomaga! Srbski Škandali. Znani prijatelj srbskega kralja Lukasevič piše v časopisju, da so le menice kraljevske družine krive, da je on prišel v konkurz. Kraljev brat princ Arsen n. p. je vzel */« milijona frankov na menice in jo je potem popihal. Ravno tako kraljev bratranec Nenado- vič. Lukasevič grozi, da bode vse škandale te lepe kraljevske gospode odkril, ako mu dolgove ne poplačajo. Vbogo srbsko ljudstvo ! ■ Izgnani srbski učitelji. Turška vlada je izgnala iz Kasa-Palanke tamošnje srbske učitelje in razpustila njih društvo zaradi velesrbske agitacije. Pogromi V Besarabiji. V Besarabiji so izbruhnili »pogromi" (pobijanje) proti judom in graščakom. Več kot 100 oseb je bilo umorjenih. E Volilci pozor! Slovenski prvaški poslanci so nalašč ubili državno zbornico! Oni so krivi, da se v državnem zboru ni ničesar za kmete, delavce in obrtnike storilo. Oni so krivi, da so poslanci lenobo pasli, za to pa vendar vsak dan po 20 kron plače dobivali. Oni so krivi, da se jo vsled tega brezvestnega počenjanja sto tisoče kron skozi okno vrglo. Sam cesar Franc Jožefi, je označil to poče-njanje prvakov za škandal in sramoto. Volilci! S kom greste raje : s cesarjem ali s prvaškimi hujskači? Odločite se! Dopisi. Cirkovce. Kakor ste v zadnji številki poročali. ni res da bi se bila vrgla Marija Frangež iz gor. Jablanj sama pod železniški voz, marveč bila je od nekega zločinca ustreljena in na železniško progo nastavljena, ter ji je potem vlak odrezal roko in nogo. Kakšno ljubezen ima naš župnik Ante do bližnjega, pokazal je s tem ker je odpovedal vsakšen pogreb, zvonenje in jame ji ni blagoslovil, ter jo dal pokopati na njivo poleg svojega krompirja, zelja in graha; še-le, ko je dobil ukaz od sodnije, moral jo je dati izkopati ter jo slovesno na pokopališčo pokopati. Ali je sirota sama kriva, če ji, kdo drugi vzame življenje? Na prižnici napada skoraj vsako nedeljo našega v obče priljubljenega župana in občinsko, odbornike. Ce ne bode tega opustil, obrnili se bomo'na milost gosp. knezoškofa in pa na okrajno glavarstvo, da se tako počenjanje prepove „ter nas reši, o gospod" ru-šilcev miru. Antemelhijor. Sv. Urban. Sv. birma je prinesla v našo mirno kmečko življenje marsikatero premembo. Otročiči in odrasli so se veselili videti in slišati milostljivega knezoškofa. Kaj pa naredi tukajšni kaplan Molajnar? — Otrokom, kateri niso bili v veronauku dovolj podkovani, je prepovedal priti k sprejemu in k skušnji. — Ta duhovnik odvrača torej otročiče od božjega namestnika. Kristus pa je rekel: „Pustite male k meni priti." Da bi se brigal Molajnar ob času deželne volitve več za pouk nego za nesramno agitacijo, bi otroci kaj znali ter bi mu ne bilo treba zdaj otrok odganjati. Ni čuda, da vera peša. In knezoškof so ne vedoč šo tega kaplana pohvalili. Hajdinski kaplan Poplatnik pa je prišel zopet rogovilit v našo faro. oei niti takrat ne miruje, ko so knezoškof tu. Na nekem slavoluku je zapazil ta nemirnež črno-rudečo-zlato zastavo, kar ga je tako razjezilo, da jo je moral na njegovo poveljo podrepnik Skoliber takoj odstraniti, če ravno ni imel pravice. Temu človeku so sicer posamezne barve všeč. Črno barvo ljubi, ker je sam črn. Rudeča — znak ljubezni — mu je posebno draga. Po zlatu pa rad hrepeni. Čudno tedaj, kako mora skupno te barve sovražiti! In ta kaplan hoče priti k nam za župnika! Z vsemi močmi se bodemo branili njegovi nastavi. Čas- bi vendar bil, da bi milostljivi knezoškof tega zagriznjenega duhovnika prestavil iz Haj-dine kam daleč drugam, da ne bode več zahajal semkaj nas vznemirjati in povzročevat sovraštva. Sv. Urban. Pri nas se razširja ta-le razburljiva govorica: Ob priliki sprejema knezoškofa napravili so farani slavolok. Da bi na nobeno stran ne udarili, obesili so nanj razne zastave. Nemško zastavo je dal seveda kaplan takoj odstraniti, čeprav ni imel nobene pravice do tega. Ali čujemo tudi, da s e j e dalo o d s t ran i ti cesarsko zastavo. Ta stvar se je že so-dniji naznanila. Tako daleč je torej že privedlo prvaško sovraštvo, da se celo cesarske zastave ne smejo več razobešavati. Ni čuda, v Ljubljani so celo cesarsko zastavo zažgali. (Opomba uredništva: Prosimo priče, ki so < in ha.kakšen način ter po kogar naročila] zastava odstranila, da naj se pri nas Sv. Anton na Pohorju. Da je naš I o tem se je lahko vsakdo prepričal, kite obiskal slovečo našo farno cerkev. Vsled naši travniki in pašniki po hudi suši? trpeli. Mnogo kmetov ni imelo radi pomanjk) krme pokladati živini in morali smo sel oglasiti za podpore. Kakor smo izvedeli a\ jetnih ust, je bila dotična podpora tudi Ijena in sicer govorijo od šestih daril (4l slama' in 2 krat seno). Naznaniti moramoj se je slamo in seno podarilo, da se to ] cerkvijo javno ni odklicalo, da se naj kdor je podpore potreben, kar bi krnel živinorejci tudi z veseljem storili. Tisti, k bili najbolj potrebni, nismo dobili prav nič Tako res ne vemo, kdo je bil najhujše od našeij prizadeti, da se ga jo vsa podpora prije! tudi to, da tisti, ki so tudi prosili, niso nij dobili. Iz neke strani smo izvedeli, da so i teri te slame toliko sprejeli, da so jo drugim "dajali, medtem ko drugi nismo bilii Sani. Proti takemu postopanju se moramo j javno pritožiti in obrnili [pozornost menili na nepravilno razdelitev. Tudi mi revnejši ki moramo plačavati svoje davke in smo potrebni, bolj kakor bogatini. Pravica mora) za vse ednaka. Upamo, da se bode slavna vij sama tudi zato pobrigala, ta bode odslej litev podpor 'pravična. — Opomba ul ništva: Iz vseh krajev dobivamo pritožbe\ neprimerne in nepravične razdelitve podpor] suši prizadetim kmetom. Glavni vzrok tem, da je država sploh samo naravnost bei podporo dovolila. To pa so krivi v prvi | prvaški poslanci, ki se sicer za vse mogoče rodnjaške neumnosti brigajo, nikdar pa a potrebno, gospodarstvu koristno delo. Kml vzdramite se torej in ne pustite se več vati od takih ljudi, ki si delajo sami dofi ljudstvo pa izkoriščajo na vse načine BllžeŽOVCi na Murskem polju. Velik pn je nastal med Bužežovskimi fanti v gosp. Marka Gubina v Bužežovcih dne 26 nija. Pri tem pretepu je mnogo iantov ranjenih; zasebej še je pridobil fant Franc j marič smrtno nevarne rane, da po zdravnikih^ upanja da bi okreval. Potrli so še gosp. ničarjii vse pohištvo ter je v neprevidnosti! Franc Kosi natakarico z nožem težko rani p'6 pretepu so šli vsi fantje vun iz gostilne, tali kamenje notri ter hodili tako krvavi] vasi kakor mesarji. Pozneje so prišli žaod: ter jih takoj ukrotili; da so takoj radi pripozMj| svojo hudobijo, katero so še v pijanosti Tako velikega in divjega pretepa še bilo v naši gostilni: komaj so prišli naši iz ječe in so se že spet stepli; jim vendar pn dobro diši ,,ričet". Toraj žalostno za Bužežovskol vas, da se godi v tej gostilni toliko pretepe*] Seveda dragi časniki o.vsem tem molčijo, ke so' pri tem pretepu bili sami „zvezarji"; nit gosp. župnik se ni ozrl na to, je prav tihi vsem tem; če bi se stepli kaki napredni am a tedaj bi jih grozno iz prižnice spet napad" Toraj poglej si kako pridne in korajžne far da imaš: od maše se ti pretepajo in koljejo j z noži dregajo kakor mesarji; toraj žalostno, ves? Napredni fantje tega nikoli ne počenjajo,] zato pa si pred premisli gosp. Veiksl koga I napadal; po smrti ni več pokore. Koliko 'n koliko) je vsako leto Križevskih fantov v ječi, celo še t] Mariboru so znanci Bučečovski pretepači. Naročnik faran. , Sv. Jurij Ob ŠČavnici. Dragi nam ,Štajerc"lj Ker se v naši terbegevski občini gc vrstne stvari, posebno pa, [ker bi rad bil vsaki] rihtar ali župan, ti naj tudi mi povemo o enemj ki bi rad bil. To je tisti, ki se vedno hvali kako | je pošten, drugače pa mi vsi vemo, takšen je. Ko je bil pri vojakih je zapravil vojaški plaši in domov očetu pisal, naj mu pošljejo takoj denarje, drugače mu železje ogloda roke. In ubogi oče je moral šteti za vrlega sina precejšnjo svo-J tico. V resnici pa je on vojaški plašč zapil, se je pozneje zvedelo in kar pri nas vsi Njegovo pobožnost pa nam kaže to, da je pijan, in je kot vojak na žegnanju pr: Sv. delal v cerkvi nemir in bil zato okrožnega sodišča v Celju, (takrat še je — 3 kraje) na en mesec težke ječe in ide so šle. Bil je namreč titularni kor- iFika je tega moža pobožnost in pošte- Fcerkvi delati nemir, starišem prizadevati (takega rihterja mi Terbegovci nečemo. boljše može za to, ne pa take. To si | dottčnilc in ne steguj roke po župan- leča, ker ga nisi vreden. Raje idi k | toči solze, da se bo bolje mlelo, ker i radi suše premalo vode. Najbolj pa peče so naši pristaši vložili ugovor zoper i.ki bodo tudi razveljavljene. Tedaj pa polilci zopet na delo, ali krepkeje, da Na delo v prid občine, vržimo kleri- taše, da več ne vstanejo. Drugikrat gi .Stajerc", začivkamo o copemicah. „ Vrabci z vrbače". [Barbara v Halozah. Cital sem v zadnji ijerca" »puntarske ideje" kar pa je resnično. Tako torej prvaštvo deluje, | Sv. Barbari. Imamo namreč kakor je ielo trumo prvakov, ki se za svoj po- Jolnoma nič ne brigajo, pač pa edino za )gonjo. Zadnjič na Petrovo so uprizorili |,Ani mladeniški shod klerikalci. Liberalno Bo pa neko nenmno niti vinarja vredno Obe stranki so nesramno zabavljali in proti naprednim kmetom. Pa to. še ni i!o. Mimo veselice, ki se je vršila na išenšanku, prišel je slučajno naš vrli jsp. Podhostnik knjigovez z enim uče- podom; saj prvaki ga dobro poznajo, bjajeni učeni gospod noče trobiti v njihov imajo strašno na piki. Ko gresta IM gospoda po cesti prileti za njima nek iKŠnntan od prvakov, ter zgrabi neve- Podhostnika, ter ga dvakrat prevrže napravi precej velike rane. Prvaki bar- začnejo klicati »bravo", »živijo" itd. pm so se slišale tudi besede »ubij, za- dva nemškutarja Štajerčeve stranke." i vzgoja slovenskih prvakov oziroma Ako omenjena gospoda ne bi bila miru fiiost podvržena bil bi jih dobil napadalec A njima se je usmilil, ker sta dobro da je od prvaških voditeljev nahujskan. . bode zdaj kašo pihati. Tako torej, idove rodi prvaštvo! Žalibog, da ravno i Sv. Barbari v tem lepem prijaznem kraju, se prvaštvo tako razcvita. Mi lie napredno misleče osebe pa vendar ne Redile z tako puntarsko prvaško neumno Ta stranka je pač v resnici od hudiča injena. Koliko poštenih fantov je že moglo irajžati zavoljo vas »narodnjakov." Za- f sami ne uganjate takšnih neumnosti, za- | droge fante nahujskate proti »Štajerčevi" i. t. d. Storite to sami, druge takšne a pustite pri miru, ki nič politike ne ra- | Res čudno to bodemo našim prvakom na prste stopili, ko bodemo prosili nemški poduk. To se pa bode v krat- ker ljudstvo že dolgo želi nemščine 18edemrazredni šoli. Bodemo tudi vložili zaradi učiteljstva. Saj vemo dosti bodemo v kratkem na dan spravili. [to dovolj sramotno, da so v nedeljo jiija prvaki in generali tukaj šne prvaške v posojilnico poklicali povrh temu pa i dnri in neko v obče spoštovano osebo [nesramen način napadali in obrekovali, noče v prvaški rog trobiti? Fej za iljndi. ki nam tukaj ljubi mir kalijo in sti uganjajo. Prvaki, primite se za nos, rdo smrdi vaše postopanje. Vi živite od metov, potem pa nam ne vete na noben Shraležnosti skazati. Sramotno in stokrat bo za celo narodno stranko. Menda mi- boste tukaj poteptali; nikakor ne, )lj močni, da se lahko branimo. Mi iaki, bodemo pa skrbeli od zdaj, da se priljubjeni list »Štajerc" po celi fari fiajbolj ubogih ljudeh razširil, da njih ne [i mogli več za nos voditi in v vodi luno [Prvaki poboljšajte se, delajte pokoro, i ljudi pa ne napadajte več z grdimi {ni in z noži, drugače se vam mora tako Kdo drugemu jamo koplje sam v njo Potem tudi: „Kdor visoko letanizko vsede." \ nauka oziroma pregovora spolnjujte, pr- ; v stran pustite, drugače pa nikoli ne nič miru. Pred vami hodeči naprednjak. Maksava. V zadnji številki »Štajerca", stran 2 pod »dopisi" »Maksava" pripetila se- mi je neka pomota: — Namesto stavka »moj sosed g. Osebek, trgovec, opsoval je mojega komija »bolanega", hotel in mislil sem poročati tako-le: »Lažnjivi dopisnn „Slov. Gospodarja" je opsoval mene . Andreas Jnrsehitseha in mojega komija ker mu je bolezen oponašal. Ravno tako je opsoval tudi na nesramni način mojega soseda g. Osebeka, trgovca v Makolah. Ker pa itak vemo, da je g. Osebek naprednih misel in, ni nazadnjak, prosim tedaj g. Osebeka za odpuščanje, da se je ta pomota nehote pripetila. Štajercev dopisnik. Kapele Ob Sotli. Spomin od sv. misiona ima jako lep naša občina. Takoj po dovršitvi tistega morali so eno gospo odpeljati v Gradec v umobolnico, katera je zapustila troje malih otrok svojemu soprogu. Drugo ženo ali mater odpeljali so 3. t. m. ravno tako v Gradec, ta je pa zapustila 4 majhne otroke tukajšni občini v ob-skrbo, katere bode občina dolga leta za to „ sveto delo" imela blag spomin. Še nekaj žensk čaka na tistem potu za onima v Gradec. Ali ni to lep spomin za sv. misijonom P Ali si ne bodete dragi farani iz tega vzgled vzeli ? Ali se ne bo vsem tako misijonsko delo dopadlo? Od sv. Lovrenca si. gor. Ljubi „Štajcrc" vzemi tudi od nas en dopis v svoje predalce, sicer bode marsikomu izmed tvojih bralcev znano, da smo dne 28. junija sprejeli našega preuzvi-šenega nadpastirja milostljivega knezoškofa častno v našo sredino. Povsod smo jih kar najčastne-je sprejeli, sicer že prej cele tedne so se po vaseh trudile dekleta za spletanje vencev, kateri bi naj bili za kinč ob cestah. Najprvi kinč sem od Pesničkega mosta v Lovrenčko faro bil je pri vaški kapeli v Mosteh, res tam je bilo lepo. Ali žalibog da se pa moramo za njihov trud in delo samo zahvaliti le fantom in tamošnjim možem, je pa res žalostno. Kje so pa bile dekleta ? Ali jim mogoče solnce škodi, ki je ta dan močno poganjalo svoje žarke? »Halt!" Tukaj pa malo postojmo. Mogoče se pa bomo le prepričali ter poizvedeli, da za nekaj pa le so te vaške junakinje, namreč zato: Ako nevola prinese od kod kakšnega ponočnega klateža naj že bode kakšen kolikorhoče ter napravi- »juč" ali »jnhu" je pa deklica zdaj pri okni če je glih takšna zima, da bi drevje pokalo, stala bi tam dokler je jatrajno solnce ne odžene. Res čudno. Sliši se tudi povedat, da bi rada že ta ali ona deklica sakrament sv. zakona prejela, ali ta misel bo jim najbrž splavala po Pesnici v široko Dravo. Ker tem dekletam je že marsikateri fant cesto zraven brvi črez vodo pokazal. Zategadel pa Vam dekline trebalo bode malo visoke glave pobesiti ter si raje to le pesmico zapeti: Kdor ima velike hiše Tisti mene ne poišče, Kdor ima zadost blaga Tisti mene ne pozna. Velika nedelja. Dragi »Štajerci" Dne 20. junija smo brali od nekaterega napota od »Port-arturja", in od izvolitve občinskega predstojnika, nekaj zaradi trdih jajc itd. in zdaj v nedeljo smo zopet slišali, da se bode obč. predstojnik volil. Ja, koliko jih pa hočete imeti? Mi »Hain-delnčarji" imamo le samo obč. tablo in nam je zadosti. Mi mislimo, zdaj imajo Mihovčanji štiri nove odbornike, in od velikega veselja ne morejo stuhtati, kateri je zato sposoben bil, smo morali slišati, kaj je zdaj na novo, da bode obč. obrnil; no, smo radovodni, kako bode to šlo. To že vemo, da je siromakom na roko šel, da je jim v otoku pašo prepovedal; in neko sredo zvečer „Feueralarm", da so vsi »Haindelnčarji" in spodnji Mihovčanji skup zbežali, ker so mislili, da gori. Oj saj je gorelo, samo zdaj — je bil krič in jokanje. Mi smo z našim dostojnim obč. predstojnikom popolnoma zadovoljni, zdaj izvoljeni se je pred tremi letmi lepo pošteno zahvalil za to sprejeto zaupanje in čast, je lepo prosil prejšnega obč. predstojnika, naj pomaga kar ne bode od začetka znal, in je vse veselo bilo. No, smo radovedni; se nam zdi, da bode se zdaj na licitacijo ali na dražbo nabilo, kateri bode ceneje prevzel, tisti bode izvoljen. No, to še je zopet nekaj novega, prihodnjič več, imamo še dosti masti. Novice. Šolski zaključek. To je vrišč in vriskanje, kakor da bi prišli vrabci v proso. Šola je zaključena, zlati tedni prostosti so prišli za deco. Resnično, z otroemi se tudi odrašen človek veseli. Prostost, prostost, kako te pozdravlja rdeče lice otroka ... Ali v počitnicah treba tudi na deco paziti. Skrb, ki jo je imel doslej učitelj, prevzamejo zopet stariši. Tudi v počitnicah treba dati deci priliko in veselje do dela. Mi gotovo ne spadamo med one, ki smatrajo otroka za ceno delavno moč in mu vsled tega bogve kakšna bremena nalagajo. Otroški organizem še ne prenaša težkega dela in posledica preobilega izkoriščanja otroške moči so razna telesna pohab-ljenja, na katerih nosi potem človek skozi celo svoje življenje. Ali brez dela pa tudi ni pustiti deco. Koliko je poslov, zlasti na deželi pri kmetih, katere otrok prav lahko opravlja. Le z ljubeznijo se mora deci ta dela nalagati, tako da dobi sama veselje do dela, da čuti sama krasni čnt zadovoljnosti, ki izvira iz storjenega dela ... Ali tudi v duševnem ozira treba skrbeti za deco. Ne zanemaijajte duše otrok! Slaba druščina po-kvarja i dobre otroke. Ne da bi zapirali otroke pred vsakim občevanjem, paziti je vendar, da si ne pridobi slabih navad, iz katerih bi izvirali potem grehi in pozneje zločini. Ako se bodejo stariši držali pravega pota, potem bodejo počitnice za otroke blagodejne, — močnejši, krep-kejši na duši in telesu prihajali bodejo otroci prihodnjo leto zopet v šolo! Pozor, lastniki gozdov! Iz Celnice ob Dravi se poroča, da so nekateri kranjski kupci zopet okroglo 200 oralov gozda nakupili. Večji del tega gozda obstoji iz še mladega drevja, ki bi se še ne smelo podirati." Ali Kranjci bodejo na vsak način skušali gozdovje izkoristiti. Upamo, da bode oblast pravočasno svojo dolžnost storila. V zadnjem času smo zlasti na spodnjem Štajerskem, posebno v mariborskem okraju, opazili nevarno nakupovanje gozdov, ki se potem prav divjaško podirajo. Tako počenjanje je velikanska nevarnost za cele pokrajine. Knpci so večidel Kranjci, ki sicer tudi niso pri kupčiji najbolj pošteni. Opozarjamo torej lastnike gozdov po Štajerskem in Koroškem na te kranjske kupce. Pazite na naše krasne gozdove! • Klerikalno krščanstvo. Ja, ni vse zlato, kar se sveti. In tako jo tudi klerikalno krščanstvo na videz lepo in čisto, v notranjem pa hinavsko ter farizejsko. Evo zopet slučaj, ki je posebno zanimiv, ker nam kaže krščanstvo klerikalnega poslanca. Na zgornjem Štajerskem bil je za poslanca katoliški dehant Prisching izvoljen. Te dni prosil je tega pobožnega gospoda neki vbogi rezervist, naj mu pomaga, da bode od orožne vaje oproščen. Dekan Prisching pa je pisal vbo-gemu rezervistu pismo, v katerem je dejal, da bi se to oproščenje sicer dalo doseči, da pa on noče ničesar storiti, ker dotični rezervist njega ni volil... Kristus je naročeval, da naj se tudi sovražnika ljubi. Njegovi politikujoči »namestniki" pa pustijo vbogega vraga v revščini, samo da se nad njim maščujejo. To je čudno krščanstvo tega dehanta in stebra klerikalne stranke, človeku se pač gabi takšni fanatizem. Kot duhovnik je Prischnig protikrščansko ravnal, ker je izkazal bližnemu svoje sovraštvo. Kot poslanec mož ni svoje dolžnosti storil, kajti pošten poslanec bi moral vse volilce v vsojem volilnem okraju brez razlike stranke zastopati. Žalostni so časi, ko se katoliški duhovniki tako daleč pozabijo. Ali takih Prischingov je mnogo in posebno v naših krajih bi jih lahko kar na tucate našteli . . . Za pol litra šnopsa — kriva prisega. Sem-tertja opazi se pri našemu »dobremu ljudstvu" res grozovite razmere. Neki sodnik nam je zatrdil, da je več kot polovica priseg pri sodnijah krivih. Pred kratkem je izpovedal neki 22-letni fantalin v ptujskem okraju po krivem, ker mu je nekdo v ta namen pol litra šnopsa plačal. .. Zakaj smo to navedli ? Zato, ker se nam ljudstvo v svoji duševni in moralni zanemarjenosti smili. Duhovščina po deželi in učiteljstvo nosita velik del odgovornosti za to zanemarjenost. Sevede, raz prižnice se čuje žalibog vedno le politične govorance najhujše vrste, mladi kaplani uganjajo grozovite burke v svojih društvih, prvaški učitelji politikujejo zopet v šoli, in tako ni čudno, ..-4 - da postaja ljudstvo vedno bolj surovo in da mu ni ničesar več svetega. Kje so tisti časi, ko so pravi duhovniki varovali in pospeševali bisere krščanske morale? Take slučaje bi seveda tudi cerkveno in šolsko oblast morali napotiti, da predrngači slabe razmere. Duhovščina in učitelj-stvo naj storita svojo dolžnost po doželi, in zločini ter grehi bodejo izginili. Iz Spodnje-Štajerskega. Adijo! Prijatelj Tebničmar nam piše: No, ti hudobni »Štajerc", zdaj si pa izgubil dr. Dimnika. Prišel je, bil je koncipijent pri dr. Horvatu in šel je zopet. Njegovo „slovenstvo" je seveda vzvišeno nad vse dvome; saj je vendar sinko slavnoznane trboveljske „slovenske mamice". Čudno je le, da dr. Dimnika v Ptuju niti Slovenci niso imeli posebno radi. Tako ga je moral n. p. slovenski sodnik dr. Sagadin v javni razpravi kaznovati, ker se ni tako obnašal, kakor bi bilo pravilno. Ta od slovenskega sodnika kaznovani slovenski koncipijent je torej zapustil Poetovio in šel bogve kam. Ginjenim snom zamjavkal je stari maček za gradom, ko je to vest slišal. Drugače pa ni nikdo za Dimnikom mjavkal ... Pa še eno ločitev imamo zaznamovati. Odšla sta iz Ptuja tudi dosedanji krčmar »narodnega doma" Šribar in njegova nadebudna hčerka. Pač žalostno! Oče Šribar, zakaj ste nas zapustili? Pa niti poslovili se niste od nas. Tudi Vaša hčerka ne. Niti povedala nista, kako je bilo z ono znamenito prisego, o kateri smo že večkrat pisali. Kar noč ju je vzela. Čujemo, da je prišel oče šribar v Litijo na Kranjsko in da je tam neko gostilno v najem vzel. Veliko sreče, Šribar, kajti vest Vas menda ne bode težila. Pa pozdravite nam Vašo hčerko. Saj veste od koga. Pred rotovžom v Ptuju se postavljajo vsako nedeljo dopoldne nekateri fantiči iz okolice z raznimi političnimi znaki in hočejo na ta način hujskati ter izzivati. Mi res nimamo nič proti temu, ako se ti nezreli fantiči okinčajo kakor v predpustu. Zaradi nas si posadijo lahko šo škrai-celj na glavo. Ali opozarjamo na to dejstvo edino iz tega razloga, ker bi znalo priti do neprijetnega dogodka. V mestu naj se prepove vsako izzivanje. Mladeniči, ki jedo še očetov kruh, pač niso vredni, da bi se zaradi njih nemiri godili. Ne izzivajte torej, fantje, kajti vaši očetje prodajati morajo svoje blago nemškim meščanom in zato je vsako izzivanje škodljivo. Državno pravdniš Ivo opozarjamo na današnji naš dopis iz sv* Urbana pri Ptuju. Iz ■ raznih strani se nam še poroča, da se je ob priliki sprejema knezoškofa od prvaško nahujskanih ljudij iztrgala cesarska zastava raz slavoloka. Govori se, da je povzročitelj tega neki duhovni gospod. Cujeino, da se je že napravila tozadevna ovadba na sodnijo. Na vsak način pa opozarjamo državno pravdništvo na to počenjanje in upamo, da se bode krivce in oskru-njevalce cesarske zastave primerno na odgovornost poklicalo. Postava velja za vse ednako! ..Posojilnica v Ptuju" nam je poslala v zabavo naših čitateljev sledeči „popravek": — »Slavno uredništvo lista »Štajerc" v Ptuji, gledališko poslopje 3. Opiraje se na določbe veljavnega tiskovnega zakona zahtevamo, da sprejmete glede članka objavljenega pod naslovom »posojilnica v Ptuji" v številki 27. z dne 4. julija 1909, sledeči popravok : Ni res, da ima gospoda, ki vlada v tej posojilnici, popolnoma proste roke in sme gospodariti z denarjem, kakor se ji to ravno poljubi. Res pa je, da je načelstvo in nadzorstvo posojilnice, vezano na veljavne zakone, podvrženo revizijam. Ni res, da se je porabil večidel v dobrotvorne namene določenega čistega dobička za politične namene, za gonjo in agitacijo. Ni res, da je izdala posojilnica v Ptuji skupno tekom let iz čistega dobička, torej iz denarja članov, 93 tisoč kron za politiko. Res pa je, da se je porabil vsako leto ves za dobrodelne namene določen denar izključno v te namene določen denar izključno v te namene, kar svedočijo zapisniki, knjige, izkazi, predloženi finančni oblasti in od raznih podpornih društev visokošolskih objavljeni računi. Na Ptuji dne 5. julija 1909. Hranilno in posojilno društvo v Ptuji, reg. zad. z neom. zav. Dr. Jurtela. J. Zelenik." — K temu popravku moramo pa le par besedi iz-pregovoriti. Prvič omenimo, da se zadeve, ki se tičejo 93 tisoč kron tujega krvavega denarja vbogih vložnikov, ne dajo spraviti iz sveta s takimi, »popravki". Kajti s »popravki" se je skušalo zakriti tudi že marsikatero lumparijo. Drugič pa se nam zdi, da ta slavni »popravek" sploh ničesar ne popravlja. Mi smo namreč trdili, da je prvaška posojilnica v Ptivjn tekom let okroglo 93 tisoč kron »za dobrodelne namene" izdala. Istotako smo trdili, da širni svet o teh »dobrodelnih namenih" ničesar ne ve. Vsled tega je opravičena slutnja, da seje teh 93 tisoč kron v politične namene porabilo. To trditev ta popravek nikakor ne ovrže. Dokler se članom posojilnice črno na belem ne dokaže, da se denar ni porabil za politiko, toliko časa ostane naša trditev neovržena. Gospod dr. Jurtela in nasprotnik alkohola Zelenik naj torej raje povesta, kam je šel denar in kakšni so ti slavni »dobrodelni nameni". »Popravke" pisati pa zna vsak otrok razven dr. Brumena in dr. Rosine. Pa še nekaj: mi smo trdili, da je vzrok slabega gospodarstva v posojilnicah v tem iskati, da ne stojijo to prvaške posojilnice pod nobenim oblastvenim nadzorstvom. To hoče Jurtela-Zelenikov popravek na jezuvitični način utajiti. Pa ne gre, gospoda ! Res je, da n i m a t e nobene obla-stvene kontrole ali revizije, da ste torej po našem mnenju brez pravega nadzorstva. In zato ni čudno, da se je izdalo kar 93 tisoč kron denarja bogve za kakšne zadeve. Ako treba, bodemo pa še podrobneje o tej posojilnici razpravljali. Torej na svidenje! Odgovor zahtevamo v imenu večih članov posojilnice same, odgovor na vprašanje: kam je prišlo tistih 93 tisoč kron?! Napredno delo. C. k. kmetijska družba za Štajersko sklepala je na zadnji svoji seji. da naj se zahteva od države za štajerske deželo 2 milijona kron, s katero svoto bi se odpomoglo grozečemu pomanjkanju krme. Nadalje namerava c. k. kmetijska družba osnovati po celi deželi vrte za gozdne rastline. Tako deluje ta vele-koristna družba v prid ljudstva. Podivjanost. Povedali smo že opetovano, da so posledice prva-ške gonje proti naprednemu okrajnemu zastopu v tem iskati, da uničuje zapeljana in nahujskana mladina po okrajnih cestah nasajeno sadno drevje. To divjaško "hujskanje razširja se celo med šolarji. Tako sta meseca junija dva šolarja Franc in Osvald Horvat iz Dornave poškodovala z nožem taka drevesa in jim odlomila viške. Smrkolina se je dobilo. Da bi se izognil večji kazni, plačal je njih oče 50 K okrajnemu odboru. To pot se je to milost še izvršilo, vsak prihodnji slučaj pa bode brez milosti zasledovan in sodniji naznanjen. Prvaški hujskači pa so lahko zadovoljeni z uspehom svoje gonje. Celo šolska mladina je že podivjana. Uničevalci sadnega drevja ob okrajnih cestah so deloma bili prijeti. Zalibog. da jih je doslej sodnija precej milo kaznovala. Zaradi takega podivjanega zločina so bili n. pr. pred kratkem kaznovani: Franc Brunec, Anton in Lovrenc Kostenšek vsak na 1 mesec ječe in 38 K odškodnine, Franc Hernet pa na 14 dni ječe in 12 K 30 h odškodnine. To je po našem mnenju veliko prenizka kazen. Takemu falotu bi se moralo prste odsekati. Storilcev poškodovanja dro-vese pri Jurovcih še niso prijeli. Kakor znano, razpisal je okrajni odbor nagrado v znesko do 50 K za tistega, kdor bi storilca naznanil. 16 popravkov po § 19 morala je pred kratkem klerikalna mariborska »Straža" prinesti. Mi sicer res ne držimo mnogo na »popravkanje". Kajti s takim »popravkom" se da res vsako lum-parijn pokriti. Ali zanimivo je pa le, da morajo tisti politikujoči duhovniki toliko »popravkov" objavljati, kateri sami najraje ..popravljajo". Kdor drugim jamo koplje, pade sam vanjo . . . Sejem v Ptuju, ki se je vršil 7. t. m., bil je zelo dobro obiskan. Prignalo se je 210 konjev, 1.170 komadov govedine iu 914 prašičev. Kupčija je bila pri navadnih cenah izredno dobra. Prihodnji mesečni živinski in svinjski sejem se vrši dne 21. julija. Pijonirji povzročili so preteklo nedeljo ponoči na Bregu pri Ptnju veliki pretep. Glavni krivec je bil neki Ferdinand Schneider, ki itak že vsled kazni peto leto služi. Več oseb je bilo ranjenih. Šele s streli se je pijane vojake pre- gnalo. Takih dogodkov mora biti konec. Kajti potem trpijo vsi. Vojakom! zdaj morda izprehod na Breg prepove samo zaradi nekaterih pijanih posamea Mislimo, da so pošteni vojaki s tem dovoljni. Letni in živinski sejmi na Štajerske* Sejmi br celic so letni in kramarski sejm i (*) so živinski sejmi, sejmi z dv pomenijo letue in živinski •j mi-. Dne 7. julija na Ptuji (sejem i| govedom in ščetinarji); na Kapli**, okt.f v Lučanah (sejem z drobnico), okr. An Imenem (sejem s ščetinarji), okr. riberu*. Dne 8. julija pri Sv. Emi**| Šmarje pri Jelšah; Sv. Jurij ob Pesnici'* Maribor; na Bregu pri Ptuju (svinjskiI v Pišecah**, okr. Brežice : v Gradcu (sejentl gato živino). Dne 9. julija v Gradjj z mlado živino). Dne 10. julija v okr. Slovenjigradec; v Brežicah (svinjskiI Dne 12. julija v Rogatcu**; na Planin« Sevnica; v Šoštanju**. Dne 13, julija pa Duhu Loče**, okr. Konjice; v Lutoraei Ormožu (svinjski sejem); v Rogatca veliko živino). Dne 14. julija na Ptuja s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji, Kozje; v Mariboru*. Dne 15. julij a naj pri Ptuju (svinjski sejem); v Dobovi*, okl žice; v Gradcu (sejem z rogato živino I (sejem z drobnico). Dne 16. julija ti okr. Kozje; v Gradcu (sejem z mlado| Dne 17. julija pri Sv. Ani na Kremkj okr. Cmurek; pri Sv. Filipu-Verače** okr.l na Muti**, okr. Marnberg; v Brežicah sejem). Dne 19. julija pri Št. Uju jakom**, okr. Šoštanj; v Oplotnici**. okr.l njice; v Artičah**, okr. Brežice. Dne 20. j v Vitanji**, okr. Konjice; v Loki**, okr. pri Jelšah; pri Sv. Marjeti ob Pesnil^ Maribor; pri Sv. Marjeti ob Dravi* bor; v Ormožu (svinjski sejem); v Rad«) Arvežu**. Dne 21. j ul i j a na Ptuju i konji, govedom in ščetinarji); v Hučarfi Kozje; v Imenem (sejem s ščetinarji). okr.| Dne 22. j ul i j a na Malih Rodnah'*, gatec; v Gradcu (sejem z rogatinoi Heleni*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Ivnioa okr. Lonč; na Bregu pri Ptuju (svinjskij Dne 23. julija v Gradcu (sejem z vino). Dne 24. j u 1 i j a v Ernovžu*, okr.] v Brežicah (svinjski sejem). Umor in ne samomor. Poročali našli 26. p. m. v bližini postaje progi razmesarjenega mrliča ženske. je mislilo, da se je vrgla dotična ženska je nahajala v drugem stanu, sama /iliij pa se ji' izvedelo, da to ni istiniH več da je bila nesrečnica na polju ust« potem pod vlak vržena. Imela je nan merje z nekim Antonom Krnetec iz S bila z njim že 4. mesec noseča. Kmet bal plačil in je vsled tega sklenil, daj umori. Zvabil jo je na polje in jo tam\ Potem je nesel mrliča na progo, da bi | vtis, kakor da bi se sama pod vlak vrgk] rilec je poleg tega napisal listek, ga umorjenka napisala, v katerem tri,] šla sama pod vlak in da Kmetec ni | listek je Kmetec pribil na drevo z d ma, katera si je potegnil iz svojih lastnih^ Ta dva žeblja sta morilca izdala. Kajti i so stvar zasledovali in takoj našli, žeblja v Kmetecovih čevljih. Aretirali so j ki je potem svoj zločin tudi kmalu Grozni umor je povzročil veliko razburja Iz vlaka je skočil pri Studencih i 18 letni delavec Plattner. Bil je t Fabriška nesreča. V Polzeli je poj delavec Rudolf Strnad. Stisnilo mu jej zlomilo roko. Iz črešnje padel je posestnik Kraa,» okolice Laškega trga in si prizadel td tranje poškodbe. Železniška nesreča. Delavec Viesnikr« je prižigal na kolodvoru laterne. SepreTii stavil je lojtre tako, da jih je dohi prevrnil. Vresnik je padel na vagon. metrih padel je doli in v jarek. To je] čuvaj, ki je vlak ustavil. Težko ranjenaj odpeljali v bolnišnico. Težko, da bi okrnil mu je črepinja počila. ač enkraB Tatvina v Ptuju. Neki delavec Pirichove fa-n se bodi Be zaspal poleg železniškega mostu. Pri dal. In t( priložnosti ukradel mu je neznani tat uro z niiv.nikc^Hco, katero je potem nekemu dečku za 1 K tudi neiHbl Tata še nimajo. ■ 50 kronske bankovce izdajajo še vedno. 5k Kje zasledoval zadnje porotniške razprave, Bik moral pričakovati. Te dni je skušal vezdicanB^^ferKcg iz sv. Florjana v Mariboru 50 kronski Hjrejeni bankovec izdati. Ali zapazili in zaprli n s koqHejeo;i in njegovo družino. Pazite na denar! ;t\ ArvejBlImrl je znani zdravnik g. Gregorec v sv. Arvež: |i. Bil je jako poznani zdravnik, ki je imel f v j ■ tazširjen delokrog. Tudi okrajni zastop je. ni**, okrtom na velike zasluge pokojnika daroval olHc. Žemljica mu bodi lahka! Želeti bi bilo, dla 10-letnega dečka in ga poskusila — na lireAni. Nesrečni deček je na zastrupljeuju krvi V '^rve*| Samomor. Vsled domačega prepira izpil je v Dobflbstoik Lozinšek v Tržen pri Ptuju nekaj je- lo živiaBove kisline. Trpel je 2 dni grozovito in potem kr. KozS V zaporu je pričel znani 1'loj iz Polenšaka, i i svinj« je bil zaradi večje goljufije na .'i lota ječe pod Tifcen, divjati. Mislili so ga namreč" prevoziti okr. BBiVo. Ploj pa se je temu zoperstavil. Slekel H. juliMjt vso obleko in se branil odideti. Prišlo jo r. Suia^'elikega boja z čuvaji, pri katerem je Ploj ici*. O»0!ie moči pokazal. Kričal je, da je nedolžen >kr. MaHVie več kot 10 čuvajev je moralo nastopiti, dgoni*;ifcliio so ga premagali. Zdaj se bode moral (sejeiHKj Je zaradi javnega nasilstva zagovarjati. m Petelin oko izbil je o letni Angeli Fanšek kr. Kojftsv. 1'rbanu. !>• Samomor. V Maribor se je ustrelil 19 letni S«|iteljiščnik Fr. Sonne. Vzrok samomora so slabi '<;i**, oikii uspehi. mi3l Iz Koroškega. 14 Grafenauer, orglar in poslanec po milosti fcazsodnih volilcev, pridruz.il se je v državnem Aim seveda onim poslancem, kateri so po erntal iMišieršičevi komandi onemogočili vso delo. Na- *es-.o da bi Grafenauer kot edini prvaški po- abnsc iz Koroškega z vsemi sredstvi za svoje .od vlalfclib deloval, prepreči celo delo drugih. Opo- ito, mAijamo Grafenatierjeve volilce, da je G r a- 'mtt. a n e r sok r i v, da se v držav- rireč nagem zboru ničesar ne dela. Se- ■iikole Breda je orglar Grafenauer tudi kot obstrukcijski jwovornik nastopil. Blatil je zopet koroško deželo, a žendKiJma dvomljivo čast, biti njegova ožja domo- i ustreAin;.. Kadar Grafenauer usta od- napraAre, takrat pljune na Koroško. In "gla. Mfcksni človek se še upa med Korošce priti? tor da«i». žalostno to! Sicer bi .si pa Grafenauer jdprar lahko pomagal, ako je koroška dežela res kriv. Bakp slaba, nekulturna in podivjana: Grafenauer ia žebljJtaj grč in ostane na Kranjskem. Tam je vse h čevijijiak) lepo, da tečeta med in mleko . . _. l Iz Škoncijana se nam piše: Ljubi nŠtajerc"! manj kal Prcsimo te. ]>osodi nam zopet za nekaj Časa morilaftvojo ojstro krtačo. Mi jo potrebujemo za našega priznaBjojj,. župnika Poljanca. Kakor je že znano, je jenost. |ta gospodine jako ojster nasprotnik našega lista MaviboJjStajerea". No, to mu mi še odpustimo; saj }j mrtaB pravi, da je to njegova sv. dolžnost. Ali nekaj jouesred ti ti mi, ljubi „Štajerc", potožili! Bilo je na ' '^bit'411 '"• Ju''Ja. ^° smo se PreceJ živahno pogo- I nijali v neki gostilni blizo Sinčevasi, seveda -ranjc ■ m<\ nam! tudi župnik. Kakor po navadi je pri- ežke naj šel vsako leto iz Dunaja en nemški duhovni I gosp. profesor na počitnice v eno gostilno tik k v PtuM ceikviee, kjer je nam vsako nedeljo sv. mašo ridno fjbral: ali letos ga še žalibog ni bilo. Vprašali joči vljjsmo našega župnika, ali smemo pisati s prošnjo i par 101 na omenjenega g. profesorja, da nas letos zopet je opaafl obišče. No seveda je bil odgovor župnika, da ne enegajMrtikajte se v cerkvene zadeve. Hm — mi na to reval, ^B^ovorimo, da se ravno toliko smemo brigati 4 iz. zgoraj omenjeno, kakor pa Vi župnik v cerkvi iz prižnice za politiko. Da imate pri pridigi večidel cerkev v Škocijanu prazno, je vzrok to, ker premalo sv. evangelij, temveč bolj privatne reči razlagate, če mislite da bi Vam dotični profesor na Zenovnici škodoval kaši, tak bomo skrbeli da nam mašuje v Sinčevasi. Več faranov. Prevalje, 5. julija 1909. Črnuhi napadajo v eni meri našo sosesko in nje priljubljenega župana. Nam se gonjenje že studi, ker nima nobenega pomena, je prenapeto in nič ne opravi. Mi smo si izvolili g. Pristova in smo zelo z njim zadovoljni, čeravno je advokat dr. llrejc že pred štirimi leti prerokoval, da županski stol g. Pristova visi še-le na eni sami tenki niti, bomo ga mi vendar še v bodoče volili, ker boljšega župana nima cela črna garda. Vi Jpa g. župan Pristou bodite pogumni in ne odajte se črnuhom, ki se zastonj trudijo Vas snesti. Kaplanček Se-kolj itak nima več pulfra, redakter „Mira" bo ga tudi kmalo spufal, ker že čisto vgnan postaja. Kdo je le-ta človek, ali ve kdo kaj ? dobro bi bilo ga natančneje poznati, morda ima mož puter na glavi in ne sme na solnce. Prevalje, 5. julija 1909. Črnuhom se je pridružil nov ud, ki maha po naši občini in po njenem priljubljenem županu. Ta mož jo važna oseba, davkarski pristav v Celovcu. Vsak teden pride na vakance v Prevalje, menda v Celovcu nima posla, kajli? Znancem je pravil, da sme iti v vakancih kadar hoče. Ali je to mogoče? ali zato plačujemo beamterjom, da lenobo pasejo? Tukaj se je ta ničla v dveh oštarijah napijanila in kvekala, da ima že gotov načrt v žepu, vsled katerega pri bodoči volitvi ne bo nobeden ta-časnih odbornikov prišel več v občinski odbor, ker mu je ta baje preveč liberalen. Posledki tega blebetanja so bili pa grozni: gospodek je bil prisiljen hitro duri iskati, sicer bi jih bil nabasal. Potem pa ga ni bilo več videti. Prevalje, 5. julija 1909. Hujskanja in napadov naše soseke in njenega zaslužnega župana ni konca ne kraja, segli so že tako daleč, da so razjezili pravičnega duhovnika gospoda dekana v Pliberki. Nedavno je ta pošten in pravičen gospod hujskajoče kaplane v farovžu pri fari, zavoljo nepretrganega hujskanja prav pošteno in izdatno izpsoval. Stala sta ta dva Božja namestnika pred g. dekanom kakor dečka, katerima je nekaj v hlače ušlo; čisto poparjena, tresoča se sramote, temveč, ker sta imela 2 priči, ki sta vse slišali in ki sta sicer sami od straha trepetali od nezaslišane dogodbe. da tudi taki pobožni ljudi imajo svoj strah. Pa vsega tega bi ne bilo treba, ko bi domači župnik Resnar ne bil sam v zvezi s kaplanoma, čeravno se zdaj nedolžnega dela in ga je sram svojih lastnih pogreškov, katere smo tudi na javno cedilo obesili. Otvoritev taverske železnice. 5. t. m. se je vršila otvoritev taverske železnice, ki je zadnji kos novih planinskih železnic. Nova taverska proga veže Bad Gastein s Spittalom in Millstatt-skim jezerom. Nova železnica vodi skozi krasne pokrajine. Moderna tehnika dala je v tej želo-znici dokaz, kako velikanske težave zamore premagati. Že v tem oziru bodejo turisti in potniki novo železnico radi rabili. V tem leži tudi njen gospodarski pomen. Gotovo je, da bode nova železnica prinašala tako lepo napredujoči koroški deželici prav lepe dobičke. Proga od Salz-burga v Trst meri 287 kilometrov; dosedanjo pot skrajša nova proga za 286 km. Iz Berlina v Trst se bode odsled komaj 24 ur vožnje rabilo, medtem ko je bila preje pot zelo neprijetna in dolgotrajna. Škodo trpela bode po novi progi v prvi vrsti južna železnica, deloma tudi mesto Dunaj. Otvoritev taverske železnice se je izvršila na zelo slavnostni način. Sam sivolasi cesar je prihitel. da stopi kot prvi v vlak in se vozi na novi železnici. Ljudstvo je cesarskega starčka povsod živahno in navdušeno pozdravljalo. Čast tistim, ki so sodelovali, da se je ta železnica uresničila! Pogorel je zdraviliščni hotel ,.Annenheim" na osiaškem jezeru. Ogenj je vpepelil streho. V par dneh se bode hotel zopet popravilo. Poskušeni umor? Pri grajščini v Preblau nastavljeni švajcer Franc Stelzer je živel že leta sem slabo s svojo ženo. Večkrat ji je grozil, da jo še ustreli. Preteklo soboto je Stelzer vzel revolver in ustrelil za ženo, ki pa je k sreči pravočasno zbežala. Zaprli so ga. Otroškega mrliča so našli delavci fabrike Burger in Moro v vodi. Dete je bilo kakih 5 dni v vodi. Gre se za detomor. Pogorel je v Celovcu škofov skedenj. Baje ga je zažgal neki postopač, katerega niso hlapci prenočiti pustili. Neko staro žensko so komaj iz ognja rešili. Skoda je precej velika. Po svetu. Tri osebe vlak povozil je v bližini Ljubljane. Na progi so namreč delali hrvatski delavci Bro-zovič, Jelič in Kralič. Omaknili so se ravno nekemu vlaku, ko je pridrdral na drugi strani br-zovlak. Eden delavcev je bil takoj v kosce raztrgan, drugi je bil tako težko ranjen, da je kmalu potem umrl in tretji leži smrtnonevarno ranjen v bolnici. Velika povodenj zgodila se je v Mehiki (Amerika). Več mest (Pattonsburg, Missouri, Hidalgo itd.) je uničenih, stotero oseb brez strehe. Škode je za več kot 100 tisoč dolarjev. Pri praznovanju obletnice neodvisnosti Amerike pripetilo se je več nesreč, tako da je skupno 75 oseb bilo mrtvih, 1575 pa ranjenih. Gospodarski pomen živinoreje. Piše Alojzij Križa nič, ekonom, Vel. Nedelja. („Gosp. Glasnik".) Živinoreja je glavni pogoj uspešnega gospodarstva. Toda poglejmo le nekoliho naokrog in videli bodemo, da se pri nas veliko ne upošteva ta prevažna panoga z nekaterimi izjemami kot umna živinoreja. Da se torej naši živinorejci v bodočn vsaj nekoliko ravnajo po um-nejšem. ne starodavnem kopitu, hočem orisati prvi pogoj uspešne in boljše živinoreje in to je poleg novih travnikov posejanih z najbolje odbrano travno mešanico tudi 1. Hlev in njega zasteva. Mnogo naših kmetovavcev ima še vsaj deloma dosti prostorne hleve, ki pa vendar nikakor ne služijo živalskim bivališčem, ampak so le podobni kaki zaduhli ječi ali kleti. Ne da bi morali dosedanje hlevi podreti ter si pozidati nove krasne kod palače, ker to lahko dela le kak zasebnik kod kapitalist; ampak hlev mora biti svetel, zdrav, zračen, snažen, neprodoren, ki se lahko z malimi stroški popravi ali novi omisli. Hlev naj torej bo na zvišanem prostoru, da se vsaki naliv dežja takoj sproti >scidi« ali odteče od poslopja. V ta namen naj se, ali prej dotičen prostor vsaj 50 cm na visoko podvozi, ali se pa hlev podzida in podvozi. Ako se novi hlev dela, se naj ta prostor pred pričetkom zidanja z debelim ka-menjen drenažira kot vodo odvajalni jarki pod poslopjem, kar se lahko izvrši, ko je podvoženo. Za gradivo se naj vzame najcenejša tvarina, opeka ilovica, les, lahko tudi kamen, le žal, da je prevlažen in premrzel. Staje naj bodo 3 m visoke od znotraj za kakih deset glav živine. Ako le mogoče, naj bodo vrata in okna proti vzhodu obrnjena, da solnce dobi vstop v hlev, ki zrak sčisti in kužne glive zatre. Vrata naj bodo 1-50 m široka in 1-80—200 m visoka, ter se naj odpirajo na zunaj, kar je v času požara velikega pomena, da se žival pred vrati ne suje, ter je lahkejši vstop. Okna naj bodo 50 cm pod stropom s poševnim odpiranjem od zgorej na vzdol ter naj bodo 50X65 cm naprej velike, in v zadostnem številu. Tlak naj bo neprodoren, z opeke navzdol nagnjen, ter dobro s cementom zvezan medseboj, nazadnje se s cementom zgorej dobro prevleče. Tudi se s samim betonom tlak naredi. Kamen je pa prevlažen. Pri betonu se mora 50 cm gramoza navoziti na visoko; ako bi namreč beton le na 10—20 cm debelo gramozovo plast vlili, bi ne zadostovalo, ker bi zemlja dajala svojo vlažnost naravnost na beton, medtem ko se omejuje vlažnost ako se 50 cm visoko prej gramoza navozi, je cement lep bel in suh. Lesen tlak je nepriporočljiv, ker se les napoji z gnojnico, začne trohneti, ter ima v sebi glivice in kal različnih bolezni, zlasti kužnih. Da bi pa bil toplejši, je neutemeljeno in laž. Kdor hoče imeti zelo tople, torej vroče hleve, naj naredi dvojno steno, torej votlo, ki ni nič širša od navadne, le da je zrak kot slab prevodnik toplote v votlini, ki se naj že v zemlji prične, okolj in okolj nad strop. Toplina v hlevu naj bo 14« R. Kar je več ali manj, je šltodljivo. Srednja mera toplote za vsako žival; in ta je tudi najboljša. Hlev naj bo prostoren. Jarek za odtok gnojnice 8—10 cm globok in poševno 15—20 cm široko izdolben brez lesa, napeljan v cementno jamo za gnojnico. Jasli naj bodo lesene, ali še bolje cementne. Velikost in kakovost gnoja imamo ka-koršnega hočemo; torej ni manje gnoja na betonu, kakovost še je pa boljša, ker se sproti kida in se torej ne razkraja. V ta namen se zrači. 2. Zračenje in snaga. Okna s poševnim odpiranjem 50 cm pod stropom drže čist zrak in svetlobo, kar je pred vsem želeti. Ventilacije pa dovajajo in odvajajo zrak skozi zid in strop. Dovajalne ventilacije naj bodo 50 cm od tal od zunaj skozi zid tekoče kakih 20 cm* debele, ter naj pod stropom —-50—1-— nižje izhajajo v hlev. Glavna ventilacija ali zračnik je štiri oglat z najbolje dvojnimi stenami 20 do 35 cm8 skozi straho izpeljan. Ob času zime se __ 6 — vetrila zamašijo ali zaprejo ter nemorejo v nikakem slučaju provzročiti prepiha in škodovati. Vendar je tak hlev čist, svetel, brez vsakega smradu. Vpoštevajmo torej, da je zrak prepotreben. Nikar se torej bati, da bi od Čistega zraka in večje svetlobe ljudje ali živali zmrznili, kakor se to pri nas ugovarja, ako so večja okna, ali pa zračenje. Bodi nam vzgled, da to govori le tisti, ki naravnih 2akonov do cela ne pozna, in bi je kmet vendar moral na svoji desnici Imeti razločno zapisane. Držimo se torej novejših iznajdb, stare neutemeljene bajke in vraže pa opustimo. Ne pozabimo tudi svojih hlevov beliti, vsaj vsako leto enkrat in to ne samo zid, ampak tudi strop in vseh lesene pregraje, da se shranijo trpe-žnejšf, ter ne trohnijo, na drugi strani se pa odvračuje smrad. Z apnom se tudi v ta namem potrebna posoda izvrstno očisti. To se pa doseže le s strojem, tako zva-nim »fik« nathitreje, ko en delavec mnogim posestnikom en sam dan lepo in hitro pobeli. Treba je le naročiti potom kmetijske družbe imenovani stroj, ter se članom izposojujc. Z napredkom in organizacijo moramo stopati s časom, gospodarskim iznajbam nasproti. Gospodarske. Kako je lišaj pri govedi zdraviti ? Lišaj povzroča pršica, ki rije v koži. Zdravljenje lišaja obstoji v tem, da se te pišice, ki včasih Žive precej globoko v koži, zatro, zato jim je težko do živega priti. Lišajasta mesta je dobro z zelenim milom natreti in potem milo več ur na koži pustiti. To se n. pi. lahko naredi popoldne proti večeru, in drugi dan se z milom natrta koža z gorko vodo in s krtačo dobro spere ter se vse garje odpravijo. Sprana koža se posuši in na lišajasta mesta se dobro vtre zmes iz enega dela kreozota v 25 delih olja. Tudi bencin, z vodo dobro zmešan (en del na 5—10 delov, je dober, a pri porabi bencina mora človek biti pozoren, da ne pride kdo z lučjo ali z gorečo smotko blizu, ker je bencin raznesljiv. V trdovratnih slučajih je to delo ponoviti. Loterijske številke. Gradec, dne 26. junija: Trst, dne 3. julija: 28, 19, 53, 88, 34. 13, 81, 21, 4, 40. gtf Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. SINGER „66" najnovejša in najpopolnejša šivalna mašina. SINGER Ma Ji ne dobite edino v naših zalogah. Singer Co. akc. dr. za šivalne stroje PTUJ, Hauptplatz 1. Vzemite prijazno na znanje! Vse od drugih pod imenom nSinger" ponujane mašine so narejene po enemu naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našimi novejšimi zistemi šivalnih strojev in to v konstrukciji, trajnosti in zmožnosti. 415 kev. 704 Flobert Teschin „Warnand", *>®*' 6 ali 9 mm s krepkim robatim laufom, dolgost 1 m, za streljanje ■ Srotorc in krojijo, teža l*/4 kile, za K 14*—. Se posije edino po povzetju, — II. cenik orožja zastonj in franko. Franc DUŠEK, t«™™ pu8k Opočno štev. 78 a. d. Staatsbahn Češko. 836 Vantveu muka „AnJc*r" Liniment Caspici comp. | nadomestilo za 6«r- anker-palrc-expeller "M je znano kot adpeljajode, iivrttna In bolečino odetranjajoJa sredstvo pri prehlajeiiju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pasi na originalne steklenice v Skatljah z našo varstveno znamke „Anker", potem se debi pristno to sredstvo. Dr. RicMer-Jm apoteka „*latl Ibt" irj v fragl, Elisabetstr. It 5 nov. I L\ Razpošilja se vsak dan. 690 | ?&#■ Tržna poročila. Ptuj, tedenski sejem dne 7. julija 1909: Vrsta Pšenica— Rž Ječmen Oves Kuruza Proso Ajda Krompir Fižol Leča Grah Kaša Pšenični gris Riž Sladkor Češplje Čebule (luk) Kimel | Brinjeve jagode Hren Zelenjava Ustna moka Moka za zemlje . Polentna moka Goveje maslo Svinjska mast Špeh frišni . Speh okajeni Žmavc . . . Češplje frišne Sol Putcr frišni . Sir, štajerski Jajca . . . Goveje meso Telečje meso Mlado svinjsko meso Drevesno olje Rips olje . . Sveče, steklo Zajfa navadna Žganje . . Pivo . . . Vinski jesih Mleko, frišno..... Mleko brez smetane . . Les, trdi, meter dolgi . Les, mehki, meter dolgi Lesni ogelj trdi . . . . > » mehkt . . Premog (Steinkohle) . . Mrva........ Slama (Lager) Slama (stelja) Zelje, glava . Mestni urad ptujski, dne 7. julija 1909. Vabilo na glavni zbor članov posojilne blagajne (VorschuC. kasse) Sv. Duh-Loče, ki se vrši dne 18. julija 1909 ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju. Dnevni red : 1. Prečitanje protokola zadnje seje. 2. Prečitanje revizijskega poročila. 3. Prečitanje računskega zaključka za 1. 1908. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 5. Nova volitev predstojništva in nadzorništva. 6. Sklepanje o inštrukciji za nadzornike. 7. Slučajnosti. FoBOjilno-blagajno društvo av. Duh-Loče (VorschuCkassen-Verein), dne 4. julija 1909. 409 Za predstojnižtvo: Franz Possek m?. 200hektolitrovpristnegavina imam za prodali po nizkih cenah od 28 kron pri 100 litrih naprej; najve« bela vina, čina, rudeca in druga, na železnico postavljeno na poslajo AjdovSčina ali pa Postojna. Tiidi kupim vinske sode od 100 litrov naprej iz hrastovega lesa, najsibode stare ali nove, samo da so v dobrem stanu. Se priporočam 117 JOSIP COTIC, Pri potrebi 40i rezanega blaga, !?rila in oblek je trgovina fessiak v Mariboru, Drau-gasse i, zelo priporočljiva. Učenec slovenskega in nemškega jezika zmožen, se takoj sprejme v trgovini zmešanim blagom g. Vitus Mory v 1'liberku na Ko- roškem. 390 V najem se da kovačnica z orodjem in /. eno ali 2 sobi na dobro idočem kraju. Pisma naj se pošiljajo na M. '£. v Spodnjo Polskavo, Štev. 23. 411 ' Proda so dobro idoča mr gostilna ** s točenjem zganja in tobak-IraskO na lepem kraju, 3'/« orala njiv, 1 oral travnika; kdor želi kupiti naj pise in priloži znamko; cena 7850 K. Franz Le-nik, Skoke pri Hočah. HIŠA "»* s 3 gobami, kuhinjo, špajs, kletjd in. gospodarskim poslopjem, 21/« oralov njive, primerna za gostilno, trgovino s produkti ali obrtnijo, l/, ure od Ptuja na okrajni cesti, se pa 1 ■■■ni proda. Ponudbe pod A. K. na upravo »Štajerca" Proda se rabljene 41* hmeljske kole za ograje, komad po 24 h. Ponudbe pod ..Gut und billig^' poste restante v Celju. Krepki 410 Žagar ~W se takoj sprejme na žagi Diirenberg posta Ruden, železniška postaja Plajburg na Koroškem. Mizarske učence vzame v pouk, mizarski mojster Oorjr Kuhale v Slovenski Bistrici. 118 Prodajalka se sprejme v trgovini z mešanim blagom e. Ji'«. Presker, UiitsduH-U b. tionobilz. 421 Pridni solidni mlajši trgovinski sluga se takoj sprejme za neko trgovino v Ptuju. Več pove uprava „Stajerca". 420 fflMII Dekla j ki zna npfcai kuhlff^^l 40 let stara, se vd vinski hiši za trajno qM Samo take naj se ogluM računaio na trainoadH i ui n^^l J& ..Leicottr Potoi" nssjfl ...Štajerr Gostilno da v naiem ali na nffl >/ tiraSuina „Novi Kiomrfl II sv. mer v Say- douvfl i Krepki m M^ pekovski utaj s celo in dobro oskrbo se »j koi spreime Dri ^H^H moistru Niesciiuuz. aLHEiHI Frj Mi) ratal na z;oi sk-*m. ,fl Sodarski delovodja, pridni in starejii. zmoieotMl jir- ! domaČih jezikov .se spnJM takoj. Plača po do?ovoru.Piw slavi nnj m> pi .»S osebno: za twpbno r>r*4n.^H&«dp. lianic pojila/a V^^^r^. slov: ijospa KliiaDet fta 1 ^* sodarjeva vdova v Skl b-B »trici. lUncast "Uitole < Srednjo kmetsko 1 POSeStVO l«=Trr= se takoj nroila. blizu cflb^H Ej* šole in mesta Ptuj, obslsjiil l-l oralov in se s p>Ijsn| pridelki vred oroda za s goldinarjev ali' 10.000^ Naslov pove uprava ratajetq m Portland-cemenlJ oferira po najnižji ceni v* j trgovina Ed. Sajipant T F*| slovi. Skladišče v Prislovi ■ Poličanah. H kbro i pnjn '/. K de l takoj ■T 1*1 ■iiaJjcna d fcffii sol Lti: fcfpjeni fculj", obsl Zdrave delavce in delavke tudi cele družine dobijo »H varni tižigalnp°a Mag« in rija Rastu pri Mariboru trajaj in dobro delo ter tudi mfl stanovanje. M Najbolje se kupuje rezano bbnfl perilo in gotove oblete [lil Adolf WessUk, Maribor. 1 Draugasse. $tt muM Vsled podiranja večih poslopij v Mariboru proda razni starbinski materija!; = istotako - 50—60 čebrov (botiii) primernih za usnjarje in v dobrem stana; proda.) se vse po. ceni in vpraša se pri mestnem stavbu>|' skem mojstru Ubald Nassimbeni v Mariboru. Okrajni odbor ptujski ima na razpolago več IrtniJar in vinogradnik, Vrhpolje, p. Vipava, Kranjsko. čistokrvnih pinegavskh mladih bikecov in teličk. Kdor hoče to lepo živino rediti katen> okraj odjemalca za polovico cene odda. naj se ob priliki pri okrajnem odboru v Ptuja oglasi, j 18-. stani I Kihtevajii' 7 — ■ račun • pošta ■102 416 Sg^^Sil Vinske preše, sadne preše z zboljšanim „doppeldruck- werkomu za ročni promet, se zaprejo z rigelni, grozdni mlini, grozdni reblerji, sadni mlini v najnovejši, najizdatnejši konstrukciji izborne vrste ter mašim- za pripravo krme. hekNlerji, rez za repo, sri'tui mlini, ilrm|>terji za krmo, pfc peljal, vorgplcfie iz fcujrike poljedelskih nrnšin in ffisarije zelezja Prani EISKNSf niMilEL & Comp, Randuitz a/E. Glavna prodajalna pisarna Ifranz BIELIGHAR, Rudolf BiiCHER Dunaj 1112, Lovvengasse 37.. ftalančni ceniki zastonj in franko. 339 St» se M'liilne zastopnike in napn-j-prodajalce. *3Bt Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Čudež industrije! Vslcd velikega sklepa oddajam po smešno nizki ceni samo 380 K 4-60 eno krasno, tanko amerikansko zlato-dublc Švicarsko žepno uro, ki se ne da razločili od pravtgs 14 karatnega zlata, s 86 urnim antimagnetičnem anker-kolesjem, s sekundnim kazalcem 3 letno garancijo s f.no po- 1 kom. K 460 zlaee'10 veraico ,red 3 kom. K 1290 Natanko ista v nikelnu ali gloria srebru lepo gravirano pokrovje 1 kom. K 345 s P°srebrcn0 verižic0 2 kom. K 650 Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošilja se po povzetju ali naprej-plačilu svote. [1. ceniki zastonj in franko. E. HOLZER, Krakova, Stradom 1826. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX tster od K 26'—, flobert-puške od K 8-5©, Jod K 2, samokresi od 5—. Popravljanj« ko po ceni. *^W= Cenik s slikami franka. ... m [F. Dušek, Opočno it. 104 a. d. Staatsbalin, Bbhmea. |ior! Priložnostni nakup! ! idoča gostilna v najboljšem stavbenem ! jganjetočom na najboljšem mestu v ve-[delivskem okraju delavnice južne železnice toj proda zaradi prevzetja trgovine. Potrebni «112.000 K. Vpraša se pri lastniku V Ma-u riboru, KarntnerstraBe št. 22. 392 priporoča najnovejše vitaie mlatilne stroje, stroje i» rezanje krme, šrot-raline, za rezanje repe, re-feler za kornzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, ■troje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (i'andschlepp-und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, ■>,roj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske ssdee mline v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične jpese, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Oifferencisd Hebclpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstabl), rezervne dele, prodaja mašin na čas is garancijo. — Cenik zastonj in franko _____________________________________________________14 Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 ure zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure opoludne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali „brausebad" z rjuho K —'60; postrežba K —'10. Pied ponarejenjem naj se varuje s ter«, da se ozira na to varnostno marko. Giht, revmatiasem "-----in astma , se uspešno zdravijo z rabo mojega že leta sem znanegaEucalyptns-oIja (avstralsko, naturni frodukt). Cena originalne steklenice 1 K 50 h. opis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo najboljše sredstvo proti pegami, vimerli, jeternimi znaki in drugimi nečistostmi oBraza. Eucalyptus-bonbonl uedusezoio zdravilni proti kiišlju, oslovskemu kašlju, astmi itd. Ernst Hess, Klingenthal i- S. Dobi se tudi v Ptuju 736 apoteka „zum Motiren" H. Molitor. Vozički za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. to manufakturno trgovino na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) ■ priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. Gostilna d-e minuti od farne cerkve, z enonadslropno hišo s sed-jiii, tremi kuhinjamni, kletjo in celim gospodarskim pote proda aH pa da v najem. K temu spada tudi H oralov Pooblaičen in zaprisežen civilai geemefes iz travnikov, njiv in gozda. Proda se tudi mlin, ■ h Stavnici in pri dobri cesti. Natančneje pojasnila daje v MARIBORU, Tegotthoffova cesta 44 tan. mt«j»k, potato«-!«« sv. juri ob ščavnici bfa, prfporofta za vsa dela, ki spadaj© Iblera prosi, da se njej prej par dni naznani, predno si >fy j^» *^ , . ■ • i i pride kdo ogledat. ura na nihalo z godbo in ., budilnica in godba v krasnem okvirju iz pristnega orehovega lesa, 75 cm visoka, bije cele in polovično ure, budi in svira najlepše komade v kateri koli uri in se zavežem uro tekom 8 dneh, ako ni poškodovana, franko nazaj vpoSljem tudi celi znesek nazaj. Komad po K 14. Brez godbe K 10. aes v stroko merjenja zemljišč kakor so: delitve zemljišč, omejitve, določitve mej, združitev zemljišč, zravnjanje zemljišč, meritev zemljišč za železnice, ceste, mostove. Zmeri tudi manjša posestva, kakor cele občine, lovska okolišča, dela načrte sWrb in drugih predli ..-i« v.\ ., H letna pismena garancija, pošilja se pot ; ' poštnem povzetju. Prva in največja zaloga ur > Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27,'27. f ura iz nikelna K 3-—. Srebrna K 7-—. „Omcga" i Zlate uro K 18—. Zlalc verižice K 20 — Zlati pr-(eK o-— Ura na nihalo K 7—. Budilnica K 2—. fee moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki bc vea-Ehmu na zahtevanje vpošlje zastonj in franko. 27^ V spomladi in poleti je najlepša in najboljša prilika, da se nakupi realitete ali da se jih proda. Vidi se zmožnost zemljišč in travnikov in kupi se lahko posestvo v polnem obratu. — Kdor želi torej kupiti ali prodati posestvo, naj si bode potem kmetijsko ali gostilna itd., ta naj se obrne na koncesionirani realitetni prometni biro K. MAGNETv Velikovou na Koroškom. as9 parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuj« nraven klalnice in plinarake hiše postavljena jt nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ras- iaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati is spahati i. t. d. ija naturnih vin l krepko rdeče vino.......... K 28 — {^chiller' zrelo za točenje........ „ 32-» | namizno vino Silvanec-ribola ....... ,, Hti-— tio vino rizling............. „ 40— Iwnizna vina po............. „ 48'— Jariece, mcdicinalno, krvno vino..... „ 56 — Ki proda iz vinske kleti v poslopju velike sparkase to KUSTER, Celje, g za kron 12" — . ■ 14- ; , i6- . . 18- , . 20'- in še finejše vsake vrste v novi veliki trgovini Joliann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru. 168 Pozor, gospodje in mladeniči! V »voji lekarniški praksi, ki jo iz-trnujem že več nego 30 let, se mi je posrečile iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk ia las in to je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje in brke posta- £ nejo gosti in dolgi, odstranjuje praliaj in vsako dragu kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahval-nic. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3EML 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter f urišic lekarnar v Pakracn Istev. 200 v Slavoniji. 89 Cevi Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu Ivan Berna, Gospodska ulica št. 6 v Celju. 32i 1176 18 Velike množine restov. Rumburško platno za srajce B..... resti za obrisalnike, (hantle), čisto platno in polovično platno . a K žepni robci beli ... a K žepni robci barvani . . a. K beli resti damast-gradl za postelje (Bettuberziige) prima kakovost 120 cm široko......a K- beli resti damast-gradl za postelje prima kakovost 85 cm široko . a K K —'46 po metra 3"— po 10 kom. 250 po 10 kom. 1-50 po 10 kom. -•65 in 80 po metra -■46 in 65 po metra pošlje po povzetju tkalnica platnenega blaga"&@ Trautenau na češkem. 389 Kar ne dopade, se radovoljno nazaj vzame in denar nazaj pošlje. (Jtetni/ti i* <&rricri'A:f> Jiatcri xe/i/a dv£"x; po coni i/l toarttestfiirO1potovati tia/.vo obrnejo rSi/n on