Vinske terte bolezin *).
Spisal J. Zalokar.
Sim v zadnjem pismu povedal, kaj da sim o bolezni tertja zapazil in upam, da sim na pravem sledu, vzrok ne le tertje, ampak tudi krompirjeve bolezni spoznali, ker se mi zdi, da obe bolezni ste le ena in ravno tista.
Ko zdaj od te tolikanj važne reči še dalje, kar sim skusil, govorim, želim s tem misli in paznost tudi pri druži h bolj umnih kmetovavcih obuditi, da bi se po mnozih skušnjah še bolj skazalo: če je moje ne še dosti dognano mnenje resnično ali ne, in da bi se, če je moč, že zdaj, preden bolezen dalje gre in smert pripelje, pomagalo in letina ohranila*
Pravi vzrok te uime najti ali spoznati je gotovo perva in nar potrebniši reč, brez ktere smo vedno v tami, in pravih zdravil najti nismo v stanu. Če pa pravi vzrok najdemo, se bodo tudi prave zdravila kmalo najdle. Doslej še nihče pravega vzroka skazal ni, da si je bilo od te bolezni že veliko govorjenega in pisanega, in so mnogi mnoge vzroke vgibali.
Nekteri so namreč o krompirjevi bolezni rekli, da majhni, nevidljivi červiči v zemlji ali pa na steblu to delajo; drugi so zrak dolžili. Pa da bi červiči bili, ni še nobeden popolnama skazal, in če bi tudi bili, bi, mislim, oni pervi in pravi vzrok ne bili, ampak bolj nastopek druzega, pravega vzroka
*) Havno ko je bil sostavek: »Vinorejci ne bojte se!« natisnjen, nam doide pričujoči, kterega smo dali berž v natis, ker ree je važna, in potreba je, da jo djanski vinorejci od vsih strani preiskujejo.                      Vred.
ali že bivši bolezni. Ce bi pa zrak kriv bil, bi bil gotovo tudi že nam, ki ga vedno v se dihamo, škodoval.
Vzrok te bolezni po tem takem ne more biti v zraku, kar tudi nihče skazati ne more, ampak je v zemlji, v kteri rastlinske koreninice strup pijo, da potlej rastline zbole. Kaj pa če biti tako strupenega v zemlji za rastline? Kaj druzega kot rudske reči, kake soli, ki v majhni meri v vlagi stopljene rastlinam hasnejo, v obilniši pa jim škodvajo, ki tenke tenke žilice ali zagate, ali pa razjedo, in skoz in skoz čudne bunke narede, rastlinam^ rast vstavijo, preden dozorijo, ter gnijd.
Že vlani je semtertje vinska terta tudi pri nas bolehala in grojzdje spridila: pa še malo. Je namreč grojzdje ocvelo in že ribjeka (Johannisbeere) debelo bilo, je zastalo, začelo plesnovati, pokati in ne več rasti, ne zoriti. Letos pa se uima, ki je prej že po Laškem in španjskem vinsko terto in konin povsod spridila, pri nas na debelo in čedalje bolj prikazuje, in nam žuga naše ljubo vince, ki razveseljuje človeško serce, spriditi in ga nam vzeti. Gre ravno tako pot, kakor pri krompirju. Natert-jih listih se namreč pri nas zdej čedalje več debelih spuhlin prikazuje, kakor debele, rudečkasto rjave, čudne bradovice in garje, kakor sifiljka (sy-philis) ali kak začet rak, spuhline, kakoršnih na te rt j i pri nas prej še nobeden vidil ni; od znotrej, to je, na drugi strani lista, ondi, kjer je zunej hrasta, je pa neka bela reč, kakor pajčevna, ali plesnjevec, ki se ne da odbrisati. To nas straši, in je gotovo nevarna in huda tertja bolezen.
Ko sim te čudne prikazni ogledoval in premi-šleval, se mi je berž zdelo, da kakor homeopatija solitarjevo kislino (acidum nitri) popisuje, so te prikazni njenim prikaznim kar zlo zlo podobne. Solitarjeva kislina ima namreč posebno močno nagnjenje enake spuhline ali bradovice narejati. Kdo ve, sim pri sebi rekel, če ni to pravi vzrok bolezni? to je, preobilni solitar in solitarjeva kislina v zemlji, ki se po tolikratnem gnojenji in po druzih okoljšinah v zemlji lahko obilo nareja, ki zamore gotovo tudi v rastlinah enake bunke ali bradovice narejati? Ta misel mi je bila kakor luč, ki mi je kmaio vse razjasnila, in vse se je začelo vezati, kar od te bolezni vemo, ker vsim je znano:
1.  Da krompir gnije nar bolj v dobro gnojeni njivi, nar bolj če je živalski gnoj. Sim vidil in druge popraševal od tertja, in vsi so enoglasno po-terdili, da tudi terte so v taki gnojni zemlji nar bolj bradovičaste. V gnojni zemlji pa se nar več solitarja nareja.
2.  Da v globoki puhlic?, ali pa v peščeni zemlji, ce je tudi gnojna, krompir malo gnije ali pa nič; ker se v taki zemlji solitar manj dela, in če se naredi, ga mokrota stopi in niže spravi, da ga rastlinske koreninice manj dobe. Ravno tako v novini, če ni gnojena, je krompir zdrav, posebno če so take novine bolj v kraji od gnojnih njiv.
Vse to velja pa tudi od vinskih tert, in v takem svetu ni še nobenega hrastovega lista viditi.
3.  Rastline, ktere se okopujejo, so gnjilini bolj podveržene, postavim, krompir in vinska terta, ko se namreč gnojna zemlja bolj rahlja, se, kakor je znano, tudi solitar lože in obilniši dela. Vender vse take rastline niso enako bolehasti, postavim repa, korenje, zelje, pesa itd. ni še. Pa berž ko ne, bodo tudi še te bolehale. Menda že niso vse rastline enako občutljive, ali pa so nektere solitarja
manj lakomne. Vinogradi že več časa zanemarjeni deleč od druzih gnojnih vinogradov, in divje terte, imajo še vse zdrave liste. V taki zemlji je malo solitarja.
4.  Terte pri poslopjih, pri ulnakih, hramih posajene , da korenine v tako spočito gnojno zemljo segajo, so posebno bolehne, ker pod takim poslopjem gnojna, spočita in od dežja ne sprana zemlja dovolj solitarja ima, da se taka zemlja še v ustih slana čuti.
5.  Krompir .se mesca augusta nar bolj spri-duje, začerni in zoriti neha in po tem gnije. V vinogradih se je grojzdje ravno o tem času spridilo. Po veči suhoti in gorkoti in druzih okoljšinah je pa takrat zemlja nar bolj pripravna več solitarja narediti.
6.  Smo vidili več tert zraven vodotoka v zlo gnojni zemlji, ki imajo še vse zdrave liste. Menda mokrota v vodotoku solitar stopi, ga nase potegne in odnese.
7.  Zoper to bolezen se je dozdej žveplo nar boljši zdravilo naznanilo in skazalo. Pa ne vem. zakaj da bi žveplo pomagalo, če ne zavoljo svoje lastnosti, po kteri zamore solitarju in solitarjevi kislini moč pomanjšati in odvzeti. Scer pa je apno, ogelni prah, lesna kislina in drugo gnjilini nasproti: pa ko smo to rabili, ni nič pomagalo; po žveplu pa v prah zmletim, ko smo ž njim terte in zemljo okoli tert kakor z mavcom CS*P~ som) posejali, ali pa z vodo stanjšali in s tako žvepleno vodo terto in zemljo okoli tert dobro poškropili, je začelo tertje bolj mladikasto biti, noben list se več ne bradoviči, bradovice zgubljajo gerdo podobo, se zelene in pomanjšujejo: kaže se, da bo pomagalo.
Morebiti ima sadno drevje svoje včasi čudne in bolne izrastlike in raka tudi od solitarja, in berž ko ne, ker le v zlo dobri zemlji začno sadne drevesa tako bolehati.
Vse to me je čedalje bolj prepričovalo, da preobilni solitar m solitarjeva kislina, in nič druzega ne, ki se je nektere leta v zemlji več naredi' po okoljšinah, ki niso vselej očitne, je pravi strup v zemlji, ki nam krompir in tertje kazi.
To zlo važno reč do gotovosti dognati, si bom prizadjal po še mnozih skušnjah se prepričati, in bom potlej, kar bom spoznal, naznanil, in prosim za velike koristi voljo, ki je v ti reči, vse umne kmetovavce, na to skerbno paziti in skušati, in kar in kakor se bo skazalo, v „NTovicah" oznaniti. Naj se nikomur ne toži to važno opravilo, ki bo, češe zgotovi, potem neizrečen dobiček po vsem svetu. Dostikrat je vzrok kake rečiblizo pa ga deleč iše-mo tam, kjer ga ni. Da bi se s pridnostjo in umnostjo ti vzrok najti ne dal, ni verjeti. Če ga najdemo, se bo pomoč tudi kmalo najdla.
(Konec   sledi.)
—   198  —
Vinske terte bolezin.
Spisal J. Zal o kar, (Konec.)
Želeti je, da bi tudi kemikarji po keniiško preiskali in zvedili, kaj da so te bolne bunke na listih, in kaj da ima v sebi bela reč na drugi strani.
Če se po mnogi skušnji skaže, da preobilni solitar in solitarjeva kislina v zemlji to bolezen dela, kar mislim, da, bo treba sledeče reči početi touimo in nadlogo odverniti:
a} Ker žveplo pomanjša, oslabi in počasi za-tare moč solitarjevi kislini, bo ondi,kjer se bo taka bolezen pokazala, gotovo koristilo. Žveplo pa ni le solitarjevi kislini nasprotin strup (antidot), ampak v majhni meri je tudi dober gnoj takim rastlinam, kakor mave, in torej ga po krompirji in vinogradih trositi  da še ti dobiček.
bj Ker se ptf solitar zmirej spet n&reja, kte-rega podloga (basis) je gnjilic (azotum), bo treba, mislim, še druzih naprav ga pomanjšati ali odpeljati, namreč nekake drenaže, grabnov kakor razorov od vsih strani navdol, da se bo o dežji preobilni solitar, kakor vsaka sol, v vodi stopil in po tacih grabnih z vodo vred odpeljal, in v pripravljene jame stakal, iz kterih se bo po tem lahko veliko solitarja dobilo, s kuhanjem, kakor druga sol sčistil in prodajal.
c)  Kjer je terda ilovca ali pa slinjevka, spo-dej pa terda mertva zemlja, pod tako zemljo lega svišča ali peska, bo treba v več krajih do take puhle lege prekopati, da se preobilni solitar po dežji stopljen po tacih prekopinah globokejši v dno razgubi.
d)  Živalski gnoj bo treba za vinograde manj rabiti, za krompir globoko orati, slinjevko poprejšnje leto, in le puhlico in pesčenico za-nj letos gnojiti.
e)  Naš že dolgo bolni in nedozorjeni krompir ne bo mogel dalje za dobro seme služiti, ampak bo treba zdravega dobiti in saditi, terte pa, dokler niso popolnoma spridene, se bodo dale, upamo, še ozdraviti, in bodo po tem spet zdravo in dobro vino dajale, in tako je upati, da se bo to oboje tolikanj koristno rastlinstvo spet okrepčalo in ohranilo.