Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2003 352(497.12 Ptuj) COBISS o 6005687,2 GLASILO MESTNE OBČINE PTUJ 1318-8550 PTUJSKA PUSTNA TRADICIJA Maškarada - pustni bal - karneval liža se pustni čas in na ulicah Ptuja je v zraku in med ljudmi čutiti nek poseben nemir. Gre za posebnost, ki bi jo lahko imenovali kar ptujski pustni sindrom. V pustnem času se na Ptuju še največji racionalisti prepustijo toku nore zmešnjave. Ptujski študentje sploh ne razumejo, da v Ljubljani v teh dneh razpišejo izpitne roke, da lahko zagovarjaš diplomo ali, da nek apa-ratčik skliče v Ljubljani v teh dneh sestanek. Pogosto izrečen ptujski stavek glasi: » Pa ti niso normalni, saj je vendar pust!« Na Ptuju pa v tem času fantje obnovijo korantije, zvečer se po domovih zbirajo manjše skupine, kjer ženske šivajo kostume za maškarado,v trgovinah gredo dobro v prodajo maske, lasulje in trgovci si manejo roke, saj prodajo še tako nemogoče blago. Kostim neke Ptujčanke iz leta 1932. In zakaj je temu tako prav v našem mestu, v drugih pa ne? Odgovor tiči v večstoletni tradiciji, ki se je ohranjala iz roda v rod. Vas in mesto sta živela vsak svoje življenje. Ptujski kronist Povoden je 1873 zapisal, da imajo ob pustnem času okrog Ptuja na deželi skoraj pri vsaki hiši koline, zvečer pa pripravijo pojedino z zabavo. Tam so hodili kurenti, rusa, piceki, orači, pokači, ploharji in druge pustne šeme, ki so bile značilne za posamezna območja. V mestu pa so razna društva in gostilne prirejale pustne zabave z maškarado in karnevalom. Cesarica Marija Terezija je leta 1751 ustanovila cesarsko kra- ljevo vojaško invalidsko upravo in na Ptuj so se priselili upokojeni vojni invalidi, oficirji z družinami iz celotnega območja monarhije. Invalidi so vsako leto priredili pustni bal, za katerega so dobili posebno dovoljenje iz deželnega namestništva v Gradcu. Leta 1757je 15. januarja namestništvo poslalo vsem mestom, ki so prirejala pustne zabave, dopis, da je zaradi vojne prirejanje plesov prepovedano. Izjemoma so se plesi lahko priredili, če je prireditelj pri vstopu zagotovil kontrolo pobrane vstopnine od katere se je moral plačati poseben davek na prireditve in glasbo. Ptujski invalidi so priredili pustno zabavo, enako kot leta poprej, vstopnine niso pobirali, saj je šlo za ples v okviru zaprte družbe. Letos bo poteklo natanko 130 let, od kar je po ptujskih ulicah V Turkinjo našemljena Ptujčanka, 1931. prvič šla na pustni torek karnevalska povorka. V Ptujski kroniki lahko preberemo: »1873, 25. februar, pustni karneval, korzo vožnja. Na pustni torek je bila na Ptuju prirejena prva korzo vožnja pustnih mask. Sodelovalo je okoli 20 konjenikov in štirje vozi, ki so v popoldanski povorki vozili po glavnih ptujskih ulicah.« Naslednjega leta 1874 je bil pust 17. februarja. Kronist poroča: * Pustni torek. Skozi mesto je bila velika povorka pustnih mask. Udeleženih je bilo 16 konjenikov, 14 voz, in okoli 60 lepo kostumiranih in okrašenih mask. Ker so v povorki bile tudi Karolina Strohmayer kot Polja-kina na maskenbalu v Ptuju., posneta pri ptujskem fotografu Johannu Winklerju, po letu 1900. maske duhovnikov, škofov in nun, sta se duhovščina in škof iz Maribora pritožila pri političnem uradu. Vsi udeleženci so bili kaznovani in vsak je moral plačati 25 goldinarjev kazni. Tako je bila pustna korzo vožnja, ki so jo priredili prvič leta 1873, tudi najbrž zadnja in za vedno končana.« Prireditelji karnevala si še danes o pustu želijo lepega vremena. Leta 1879 je bilo 23. februarja na pustno nedeljo, popoldne okoli druge ure, hudo neurje z bliskanjem, grmenjem, strelo, točo in snežnim metežem, kar je bilo nadvse nenavadno vreme za pustni čas. Kako noro in živahno je bilo o Bratec in sestrica našemljena za otroško maškarado, ok. leta 19 55 pustnem času, povejo vpisi kronista, ki je družabne dogodke beležil. Nekaj zanimivejših vam predstavljamo. 1880, 5. - 9. februar V kazinski dvorani so pustovanje priredili podoficirji. Najbolj obiskan ples letošnjih pustnih prireditev je bila prireditev Strelskega društva. Čitalnica je imela ples v maskah na pustno nedeljo. Devetega februarja je bila zadnja pustna plesna prireditev v kazinski dvorani. 1881, 26. februar Nocoj zvečer je bil »Večer norcev« Telovadnega društva. Videti je bilo številne originalne kostume. Družba se je odlično zabavala. 1882, 22. februar Pustne prireditve so končane. Bilo je prav veselo, plesala so društva gasilcev, telovadcev, nižjih oficirjev, vojaških pionirjev, trgovcev, kazino in čitalnica. Višek letošnjega pusta je bil - 8. februarja - ples društva kazina, ki je bil številčno obiskan, izkazal pa se je tudi po bleščečih toaletah. Nadaljevanje na strani 17 UVODNIK, SPREHOD PO VSEBINI Pomlad je povsod Pomlad je v nas. Povsod, kjer smo. Opazujemo in opazimo jo od prvega poganjka lista in popka. Veliko nas živi z naravo. Zato se s Pomladjo srečujemo v vsakem letnem času, najdemo pa jo tudi, ko ljubimo ljubeče ljudi. Spominja me na rojevanje in minevanje življenja. Na življenje, ki sem ga dobila spomladi. Spominjam se je po zvončkih in trobenticah, Se bolj pa po dišečih, velikih, živo rumenih narcisah, kijih obletavajo metulji, in po opojnem vonju belih češnjevih cvetov, ki jih oplojujejo čebele. In vso to lepoto zlijejo v enost ter čutenje narave, katere del sem. Podarila mi je več čudovitih življenj in čutečo prepoznavno ljubezen. Del tega mi je že tudi vzela. Hkrati pa ob vzetju življenja in ljubezni dala zaupanje in optimizem, ki me z voljo, smislom in razum osebnostno izgrajujeta. V meni je prebudila izkušnjo, da se učim potrpežljivo dojeti bolečino. Utrdila me je v dajanju in udejanjanju dobrih stvari ter v opazovanju lepote. Vzpodbudila je resnico dojemanja empatije in radovednosti. Vztrajno me vedno znova in znova osvobaja in pomlajuje. Pomlad nam pokaže, kaj moramo obnoviti in spremeniti v sebi in česar ne v drugih, da bomo lahko vedno pomladno prebujeni. Poleg tega, da nas ta beseda prevzame, nam daje prepotrebnih vsakodnevnih notranjih moči za prepoznavanje in reševanje težav. Takrat smo najbolj v stiku s seboj in resničnostjo življenja. Razumemo pesem ptic, pih in božanje vetrov. Pomen bleščečih biserov rose v soncu in mesečini. Vonj močvirja in glasnost žuboreče vode... Najtežje nam je, ko se zapremo, ko se ne prebudimo in ne potrudimo poiskati stika in objema. Potem pa čez čas ugotovimo, da smo se za takšen način odločili sami. Spomladi nam po poti lahko nasproti pride tudi osebnostno zrel človek, ki nam pomaga odkriti talente in potenciale. Objame sočloveka in mu reče, da je v redu. To je človek, ki je znal rešiti travme otroštva in je opravil s patološkim način življenja v preteklosti, če je tako živel. Človek, ki drugega priznava, ga ne obsoja in ga ni strah ljubezni, ker ve živeti brez kakršnekoli omame in zasvojenosti. In v takšni pomladi lahko postaneš sam tak človek, dokončno notranje zgrajen in miren. Tak človek vodi k razumnemu reševanju konfliktov, ki jih nekateri v življenju doživljajo. Ostaneš pošten, brezskrben, veder, radosten in notranje izpolnjen, erotično prebujen in žareč. Začutiš pomladno razganjanje in potrebo po dajanju ter izpeljevanju trdne odločenosti po spremembi na boljše. Pomlad od nas ne pričakuje pisanja filozofskih zvezkov. Vzpodbudi veselje in priznanje, da smo za lepe trenutke in zdravo življenje mogli preteči već maratonov in preliti veliko znoja. Prebrati mnogo knjig, da smo postali ali ostali neranljivi, razumni in modri. Da smo znali prisluhniti in se pogovoriti z otrokom, s partnerjem, prijatelji, sorodniki in sodelavci. Ljudje moramo znati svojo osebnost vzdrževati v praksi. Pomlad je tega sposobna brez knjig in odnosov. Ima svojo moč, ugodnosti, pravice in dolžnosti, saj se ne omamlja. Pomlad omamlja nas z zahtevo, da napravimo obračun s samim seboj. Pomlad nam daje možnosti, da odložimo občutke krivde in celo sovraštva do samega sebe. Da sebi in drugim odpustimo in ne obsojamo. Prepoznavamo stiske, nezadovoljstvo, napačne odločitve, nesreče, nemir in prikrajšanost. Pomlad nas spominja na radostno življenje, zato jo občudujmo in ljubeznivo doživljajmo vsak dan. In to dvoje imamo na izbiro povsod v vesolju mi vsi - vsak trenutek - v vseh letnih časih, v urejenih ter zdravih medsebojnih odnosih, za katere pa se je potrebno in vredno vedno truditi. Majda Murko MODROST MESECA Nemoralno je žeti tam, kjer so drugi posejali. Nespametno je sejati tam, kjer veš, da bodo želi drugi. Gandhi SPREHOD PO VSEBINI Ptujska pustna tradicija str. 2 Iz 3. seje mestnega sveta str. 4 Utrinek Iz svetniških klopi str. S Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov str. 6 Stranke mestnega sveta sporočajo str. 7 IN MEMORIAM prof. Jože Gregorc (1914 - 2003) str. 7 Center za ravnanje z odpadki Gajke pričakuje izvajalce za začetek del str. 8 Podpis sporazuma o razdelitvi premoženja str. 8 Župan se je sestal s predsedniki mestnih In primestnih četrti ______________str. 8 Prelomno leto 2002 v stoletnem razvoju Perutnine Ptuj _______________________str. 9 Kurent In njegove značilnosti str. 9 Odgovornost otrok str. 10 Šolski spis str. 11 Malo drugače - Mladika na snegu ______________________________str. 11 Najuspešnejši trener športne gimnastike za leto 2002 ___________________________________str. 12 CRPOV - Halo, kaj je novega? __________________________________str. 12 Športnika Ptuja za leto 2002 sta teniška igralka Ajda Brumen In kolesar Gregor Gazvoda __________________________________ str. 13 Finale državnega prvenstva osnovnih šol v Judu __________________________________str. 13 Predstavili kolesarsko ekipo Perutnina Ptuj za leto 2003 str. 14 Lea Murko kadetska državna prvakinja ___________________________________str. 14 Vrhunski športnik ■ Davorin Gabrovec __________________________________str. 15 Potovanje Po Zemlji okoli Sonca še vedno v polnem teku str. 16 Obrazi jazza str. 17 Gledališče, prireditve str. 18 Kurentovanje 2003 str. 19 Naslovnica: Kurentovo naličje na pročelju hiše, Jadranska ulica 6. Foto: Staša Cafuta Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I. Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98. elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska posta: irenamarcetie@email.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskarna Florjančič, d.o.o. Dostava: Posta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptuj, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac VrhovSek - DS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenjja. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. cfypcón ] IZ 3. SEJE MESTNEGA SVETA Proračun, podelitev velike oljenke, status KTV-ja, imenovanja retja seja je zaradi obsežnosti dnevnega reda (17 točk), predvsem pa zaradi pomembnosti in zahtevnosti nekaterih aktov, ki so bili v obravnavi, potekala dva popoldneva. 31. januarja so svetniki več ur razpravljali o delovnem gradivo proračuna za to leto in sprejeli sklep o podelitvi velike oljenke Pokrajinskemu muzeju Ptuj. Večino točk pa so obravnavali v nadaljevanju seje, 3. februarja. DELOVNO GRADIVO PRORAČUNA ZA 2003 V delovnem gradivu je bilo predlagano, da se višina proračuna določi v višini 4.435.506.249 tolarjev. S planiranimi prihodki se pokrivajo planirani izdatki. Vsake dodatne zahteve za povečanje sredstev, predlaganih je bilo mnogo, pomenijo dodatno obremenitev proračuna. Do obravnave predloga proračuna bodo strokovne službe občinske uprave predlagane zahteve odborov in svetnikov proučile, vendar se ne ve, kako bi jih naj pokrili. V proračunu je predvideno zadolževanje. Najvišja dopustna meja zadolževanja je 307 milijonov tolarjev. Župan je opozoril, da se izmika 520 milijonov tolarjev prihodka proračuna z naslova Dravskih elektrarn, katerim je bilo v pritožbi na ustavno sodišče ugodeno. Pomemben vir prihodkov v proračun (okrog 400 milijonov tolarjev) pa je iz naslova gradnje centra za ravnanje z odpadki v Gajkah. Odbori so oblikovali mnogo konkretnih pripomb na razporeditev sredstev med postavkami znotraj proračuna in oblikovali drugačne predloge, kar bo služilo kot osnova za pripravo naslednje faze proračuna; osnutka ali že kar predloga. VELIKO OUEN KO JE MESTNI SVET PODELIL POKRAJINSKEMU MUZEJU Komisija za priznanja in odlikovanja je mestnemu svetu predlagala, da veliko oljenko za dosežene strokovne uspehe na področju muzejske dejavnosti in za zasluge pri varstvu, raziskovanju in prezentaciji premične kulturne dediščine na ptujsko-ormoškem območju podeli Pokrajinskemu muzeju Ptuj, ki letos tudi praznuje 110 let obstoja. Začetki segajo v leto 1893, ko so člani Tujsko-prometnega društva ustanovili Muzejsko društvo z namenom, da bi preprečili odnašanje bogatih arheoloških najdb s Ptuja v muzeje v Gradec in na Dunaj. Tako so bili postavljeni temelji za današnji muzej. V obrazložitvi predloga, ki ga je dala svetniška skupina ZLSD, je navedenih mnogo zaslug in del, ki jih je muzej opravil po letu 2000. Poglejmo jih nekaj: odlično sodelovanje z ustanoviteljicami MO Ptuj in Občino Ormož ter ministrstvom za kulturo, kar se kaže v finančnem deležu, obnova viteške dvorane na gradu, restavriranje grajske kapele, ureditev muzejske trgovine, pedagoške učilnice, postavitev zbirk v Ormožu in Veliki Nedelji, plinifikacija dela gradu, usposobitev grajske kavarne za normalno delovanje, obnova ostrešja na dominikanskem samostanu in stavbe nekdanjih zaporov v Prešernovi ulici, oživitev razstavne dejavnosti v Miheličevi galeriji ... Priznanje je direktorju Pokrajinskega muzeja Ptuj Alešu Arihu na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, 7. februarja, izročil župan Štefan Čelan. Sicer je komisija prejela še dva predloga za veliko oljenko; svetniška skupina SDS je predlagala likovnega ustvarjalca Julija Ošlovnika, Robert Križanič pa Klub ptujskih študentov. Ker Mestna občina Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku razen velike oljenke podeljuje tudi oljenke, sta Julij Ošlovnik V Narodnem domu ob podelitvi oljenk, 27.2. Od leve: župan Štefan Čelan, Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, slikar Jurij Ošlovnik, Peter Ladič iz Kluba ptujskih študentov. Foto: Langerholc in Klub ptujskih študentov, ki ga vodi Peter Ladič, na slovesnosti v Narodnem domu na predvečer slovenskega kulturnega praznika prejela oljenki. Le-te pa najvidnejšim kulturnim ustvarjalcem podeljuje župan MO Ptuj in ne mestni svet. KTVPTUJ BO ORGANIZIRANA KOT DELNIŠKA DRUŽBA Mestni svet se je po daljši in zelo aktivni razpravi med štirimi pisno in ustno predstavljenimi možnimi oblikami ureditve statusa kabelsko distribucijskega sistema Ktv Ptuj odločil za delniško družbo kot najprimernejšo in najbolj pregledno obliko gospodarske družbe. Možna bi bila še dvojna komanditna družba, ki v Sloveniji v praksi še ne obstaja, kot jo je mestnemu svetu predlagal upravni odbor Ktv Ptuj. To je oblika gospodarske družba, v kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe s vsem premoženjem in se imenuje komplementär (v konkretnem primeru bi to bili MO Ptuj in MČ). Komanditni delničatji pa za obveznosti do upnikov ne odgovarjajo. Predstavljene so bile še naslednje oblike: zavod, ki se ustanovi za opravljanje neke dejavnosti, če cilj ni pridobivanje dobička, kar ureja Zakon o zavodih, in v praksi poznana oblika - družba z omejeno odgovornostjo, pri kateri je osnovni kapital sestavljen iz osnovnih vložkov družbenikov. Za d.d. kot najprimernejšo obliko so se med razpravo zavzemali Ignac Vrhovšek (Desus), Maks Ferk (LDS), Milan Čuček (LDS), Robert Čeh (SLS) in Miran Senčar iz LDS, ki je povedal, da se kabelski sistemi v svetu, denimo v ZDA, združujejo in tudi v sosednjem Mariboru, kjer je kar nekaj d.d., lahko vidimo takšen vzgled. Lastništvo nad kabelskim sistemom so prenesli na občino, ki je ustanovila d.d., in delnice podelila naročnikom. Najeli so družbo, ki je ocenila vrednost sistema in določila število delnic. Niso se spuščali v ugotavljanje deležev, kolikšen je občinski, kolikšen od individualnih lastnikov in mestnih četrti. Občina je naročnikom podelila delnice in jih vpisala v delniško knjigo, vendar šele ko je vsak poravnal dolgove 4 zTì/tyca/i MESTNI SVET, IZ MESTNE HIŠE oz. naročnino. Pred tem so želje naročnikov ugotavljali z anketo, ki je pokazala, da jih je za d.d. kar 90 odstotkov. Bojazen nekaterih, da bi nekdo prevzel oz. odkupil delnice, se zaobide tako, da se omeji glasovalno pravico ne glede na količino delnic posameznega delničarja. Tudi župan Štefan Čelan (LDS) je menil, daje primernejša in razvidnejša oblika d.d., kajti kabelski sistem je premoženje, ki ga želijo oplemenititi. Vendar je kljub temu predlagal, da še ne bi odločali, ampak bi do naslednje seje komisija, ki jo je ustanovil, pripravila dva predloga, in sicer d.d. in k.d.d. z vsemi slabostmi in prednostmi. I. Vrhovšek je nato pripomnil, da so o teh dveh oblikah že velikokrat razpravljali na različnih delovnih telesih in da je že čas, da se odločijo o predlogu. Po mnenju Borisa Gerla (Zeleni Slovenije) ne gre za pridobitno dejavnost, ampak za storitev, zato naj bi bil KtvPtuj organiziran kot zavod. Janez Rožmarin (N.Si) je bil bolj naklonjen k.d.d., kot tudi Srečko Šneberger (Usta KS) in Marija Magdalene (ZLSD), ki sta celo podvomila, ali je mestni svet pristojen, da odloči o obliki organiziranosti in ali ni to morda upravni odbor Ktv Ptuj z ozirom na to, da je bil Odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju Ktv Ptuj dan v ustavno presojo ustavnemu sodišču. Marija Magdalene je povedala, da je d.d. k dobičku usmerjena gospodarska družba in bi lahko storitve Ktv-ja postale veliko dražje. Helena Neudauer, pravnica iz občinske uprave MO Ptuj je odgovorila, da proti odloku teče ustavni spor in da so njegovi pobudniki predlagali zadržanje izvajanja odloka. Ustavno sodišče pa je izdalo sklep, da se izvajanje ne zadrži, ker nima končnih posledic za občane MO Ptuj, saj ne posega v lastninjenje ipd. Končne odločitve iz sodišča pa na občinsko upravo še niso prejeli, zato se odlok, ki gaje sprejel mestni svet v prejšnji sestavi (Uradni vestnik MO Ptuj št.5/2001) lahko izvaja. Ob sprejemu odloka so bili takratni svetniki tudi seznanjeni, da je dosedanja oblika organiziranosti začasna ureditev. Peter Pribožič je bil nezadovoljen, ker se nobena od predloženih različic organiziranosti ne spušča v bistvo Ktv sistema, ampak so le posplošena teoretična izhodišča. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA MO PTUJ Svetniki so že dalj časa ugotavljali, da je odbor za družbene dejavnosti preveč obremenjen z delom, ker pokriva mnoga področja, in so seje tega odbora trajale izredno dolgo. Zato so ga razdelili na dve delovni telesi: odbor za družbene dejavnosti, v katerega delokrog sodijo raziskovalne dejavnosti, šport in rekreacija, otroško varstvo ter vzgoja in izobraževanje in odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo. Slednjo so dodali po predlogu svetniške skupine SDS in amandmaju komisije za statut in poslovnik, ki ga je ta pripravila med samo sejo. Če bi področje kulture ostala v delokrogu odbora za družbene dejavnosti, kot je bilo svetnikom najprej predlagano, obseg dela med odboroma ne bi bil uravnoteženje ugotovil Milan Petek, ki je tudi obrazložil predlog SDS-a. Robert Križanič (SMS) se je strinjal z njim in dodal, da bi lahko pri enem od odborov v imenu izpostavili še mladino ali mladinsko politiko. Miran Kerin je prav tako menil, da področja dela v predlogu niso enakomerno količinsko razdeljena med odbora in je menil, da bi prenesli otroško varstvo, ne pa kulturo, ker vsebinsko to bolj sodi k socialnemu varstvu in zdravstvu. Rajko Fajt (SDS) se ni strinjal, da bi področje otroškega varstva izvzeli, ker je le-to del vzgoje in izobraževanja. Peter Pribožič (N.Si) je pripomnil, da bi predlog moral biti bolje pripravljen, ker s spremembami posegajo v statut, ki je najvišji akt občine. Dodal je, da je ptujska občina ena redkih, ki ima Komisijo za statut in poslovnik in Statutarno pravno komisijo, ki pa sta po njegovem v tem primeru obe »padli na izpitu«. Emil Mesarič (LDS) je to pripombo zanikal in prisotne spomnil, da so se na kolegiju župana z vodji svetniških skupin dogovorili, da bodo odbor za družbene dejavnosti razdelili na dva odbora in pri tem sledili razdelitvi področij po ministrstvih. IMENOVANJA V sedem članski nadzorni odbor MO Ptuj so imenovali Slavka Brgleza, Vilka Ceroviča, Marijo Ovčar, Dragico Palčič, Jakoba Rajha, Borisa Rojica in Emila Tomašiča . Pripombo je imel Robert Križanič (SMS), ki je povedal, da bo sicer podprl predlagano sestavo, ampak z zadržkom, ker bi po njegovem mnenju bilo pri izbiri predlaganih članov potrebno bolj upoštevati zahtevano strokovnost. Predlagatelji kandidatov so svetniške skupine in svetniki posamezniki, ki so podali osem predlogov. Sklep o imenovanju zgoraj navedenih članov nadzornega odbora je mestnemu svetu predlagala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je pred tem tudi speljala postopek. Kot piše v Pod osmo točko je svet obravnaval predlog za soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja. Predlagana cena je: -8.550,43 SIT/MWh za variabilni del cene -325,00 SIT / kW / mesec za fiksni del cene (priključno moč). Dvig cene pri variabilnem delu je simboličen 0,46% glede na dosedanjo ceno; je pa zato cena priključne moči dražja za 16,71%, kar ni zanemarljivo, ker že dosedanja cena ni bila med nižjimi v Sloveniji. Predhodna obravnava na prejšnji seji je nekoliko nižje ocenjeni variabilni del prvotno zavrnile kot neutemeljeno povišanje, nov predlog pa je bil, kljub še večjem povišanju, gladko sprejet, če izvzamemo ugovor poslanca Zelenih. Ugovor je temeljil na dejstvu, obrazložitvi predloga sklepa, bi bilo lahko vseh osem predlaganih kandidatov izvoljenih v nadzorni odbor glede na zahtevano VI. stopnjo izobrazbe. Miran Kerin (LDS), predsednik komisije, je povedal, da mora komisija upoštevati več kriterijev, ne le strokovnost, tudi uspeh posamezne stranke na volitvah, poznanost kandidatov... V upravni odbor Ktv Ptuj so kot predstavnika MO Ptuj imenovali Milana Petka, kot je predlagala komisija za imenovanja, ki pa je prejela štiri predloge. V svet Doma upokojencev Ptuj Muretinci so kot predstavnika ptujske občine imenovali Miroslava Bernharda. V svet ZRS Bistra Ptuj so kot predstavnike ptujske občine, ki je soustanovitelj tega zavoda, imenovali Roberta Čeha, Rajka Fajta, Marijo Magdalene in Mirana Senčara. da 50% energije tvori izguba v okolje in da je sam način upravljanja in meritev zunanjih temperatur tako s strani uslu-žnostnega podjetja, kot tudi s strani odjemalcev nedorečen. Mnogo energije gre v zrak in uporabniki to energijo prav tako plačujejo. Glasovanje o tej točki je bilo takšno, da je bil predlog sprejet z le dvema glasovoma Zelenih proti. Gledano s strani človek nehote pomislim, da ima upravljalec gretja interes, da proda čim več energije. Nasproti temu pa se spomnimo na dejstvo, da razviti svet zelo racionalno porablja energijo, zlasti po sprejetju ukrepov za zmanjšanje imisije oglijkovega dioksida in drugih toplogrednih plinov v zrak. Zmanjšanje emitiranja ogliko-vega dioksida smo obljubili tudi mi, upam, da ne s Ugo v žepu! Mag. Boris Gerì Milena Turk Utrinek iz svetniških klopi retja seja nove zasedbe mestnega sveta MO Ptuj je potekala z obsežnim dnevnim redom. Med sprejemanjem delovnega gradiva proračuna MO Ptuj za leto 2003 je bilo relativno malo razprave. Dejstvo, da je večina denarja razporejena za obveznosti iz preteklosti in redne potrebe za vzdrževanje vrste dejavnosti ohromi lepe zamisli in ambicioznejša razmišljanja o potrebah in prioritetah tega ali onega. ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV Vprašanji svetnice Mete Puklavec: 1. Zakaj se MO Ptuj ni prijavila na javni razpis Nepremičninskega sklada Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin in pobud za sofinanciranje pri gradnji stanovanj za starejše na območju RS (Uradni list RS, št. 85/02, 14.10.2002 in v Delu 8.10.2002) in s tem zapravila sodelovanje pri tako pomembnem projektu? Na Ptuju po podatkih Pokrajinske zveze društva upokojencev »Spodnje Podravje« trenutno primanjkuje 27 stanovanj za starejše, nekateri pa na stanovanje čakajo že eno do dve leti. Predlagam in dajem pobudo, da se Mestna občina Ptuj, kljub temu, da je rok prijave k sodelovanju že potekel in da po mojem mnenju še ni vse zamujeno, seznani z merili in kriteriji tega razpisa ter skupaj z Nepremičninskim skladom ZPIZ pristopi k gradnji varovanih stanovanj v sklopu gradnje Doma upokojencev na Ptuju. Odgovor: Mestna občina Ptuj je skupaj z Domom upokojencev Ptuj iskala več različic za izgradnjo varovanih stanovanj v okviru Doma upokojencev. Ponudili smo več lokacij, vendar ponujene lokacije za dom niso bile sprejemljive. 2. Ali je naša mestna občina vključena v 3-letno strategijo izgradnje socialnih in nepridobitnih stanovanj Stanovanjskega sklada RS s skupnim investiranjem države, občin in drugih investitorjev. In če ni, zakaj ni in kdo je za to odgovoren? Splošno znano je, da predvideva Stanovanjski sklad RS v naslednjih 3 letih s skupnim investiranjem države, občin in drugih investitorjev graditi 5200 novih, v glavnem nepridobitnih stanovanj za socialo. V ta namen so že podpisani aranžmaji z mestnimi občinami Ljubljana, Maribor in Koper, gradnja v 43 občinah Slovenije pa že teče. Iz ugotovitev Fakultete za družbene vede, Inšituta za sociologijo, primanjkuje v Mestni občini Ptuj 32 neprofitnih stanovanj in 75 socialnih stanovanj, kar je dokaz, da se za stanovanjsko problematiko v naši občini do sedaj sploh ni skrbelo. Odgovor: V uvodu je potrebno pojasniti, da gre za zmotno ugotovitev, da Stanovanjski sklad gradi nepridobitna stanovanja za socialo. Seveda bi bilo najprej potrebno pojasniti posamezne pojme, ki so s stanovanjskim zakonom iz leta 1991 na novo definirali na stanovanjskem področju, kar zahteva širšo obrazložitev. Skrb za oskrbo stanovanjskega trga s posameznimi vrstami stanovanj in vlogo posameznih nosilcev stanovanjske politike in ukrepov za njeno izvedbo pa opredeljuje Ustava RS, ki v 78. členu navaja: Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primemo stanovanje. " To odgovornost natančneje določa stanovanjski zakon, ki razdeli pristojnost med državo in občinami. Za lažje razumevanje je prav, da posamezna poimenovanja na kratko obrazložimo: - pridobitna: stanovanje, ki ga lastnik oddaja zaradi pridobivanja dobička, - službeno: stanovanje, ki ga delodajalec namenja za oddajo zaradi službenih potreb, - nepridobitno: stanovanje, zgrajeno oziroma oddano na način, določen z zakonom (stanovanja, ki jih pridobiva nepridobitna stanovanjska organizacija, ter režim, zagotovljen prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice), - socialno: namenjeno za oddajo socialnemu upravičencu. - nepridobitna in socialna stanovanja imajo trajno pogodbo in regulirano, nepridobitno najemnino; - službena in pridobitna stanovanja imajo prosto najemnino, po trajnosti najemne pogodbe pa se ločijo: - službena stanovanja in stanovanja v lasti fizičnih oseb, ki oddajajo do tri stanovanja, se lahko oddajajo za določen čas, - druga za nedoločen čas Socialna stanovanja: njihovo pridobivanje in oddajanje je naloga občin, ciljno skupino določa Stanovanjski zakon (lOO.čl. in 101 čl.), pa tudi prednostna merila za pridobitev socialnega stanovanja v najem. Podrobnosti točkovanja določa republiški pravilnik ter na njegovi podlagi občinski pravilniki; Delno nadomeščanje stanarine (t.i. pomoč pri uporabi stanovanja): dodeljuje se po socialnovarstvenih predpisih; Pomoč pri odplačevanju posojil ter posojilo z ugodno obrestno mero te dejavnosti opravlja Stanovanjski sklad RS po pravilih, določenih s Stanovanjskim zakonom. S tem zakonom je določena tudi ciljna skupina prejemnikov teh pomoči. To so fizične osebe - državljani RS ter nepridobitne stanovanjske organizacije. Stanovanjski sklad RS: njegova funkcija je ta, da daje posojila z ugodno obrestno mero za pridobivanje lastnih in nepridobitnih stanovanj. Nepridobitne stanovanjske organizacije: Te organizacije so ustanovljene za pridobivanje in upravljanje nepridobitnih najemnih stanovanj. Stanovanjski zakon je določil pristojnost Ministrstva za okolje in prostor pri priznanju statusa nepridobitne stanovanjske organizacije ter pri sprejemu pravilnika o njenem delovanju. Svet za varstvo pravic najemnikov: Predvideni so na občinski ravni, kjer naj bi spremljali pravice najemnikov in občinskim svetom dajali pobude za ukrepe. Možna je povezava občinskih svetov v republiški svet. Stanovanjska zbornica Slovenije: Predvidena je kot strokovno združenje lastnikov najemnih stanovanj in izvajalcev stanovanjskih storitev (upravnikov). K razreševanju stanovanjske problematike v MO Ptuj se je pristopilo z izgradnjo nepridobitnih stanovanj, kijih je zgradilo Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, z nakupom socialnih stanovanj, za kar je zagotavljala sredstva MO Ptuj, in z prevzetim obstoječim stanovanjskim fondom po poteku privatizacije družbenih stanovanj. MO Ptuj je leta 1995 razpolagala s 705 nepridobitnimi stanovanji in 166 socialnimi ali skupaj z 871 stanovanji. Zaradi denacionalizacije se je fond zmanjšal za 180 stanovanj, tako da je stanje starega fonda z 31.12.2002 znašalo 699 stanovanj. Od leta 1995 pa je Podjetje za stanovanjske storitve zgradilo 72 novih nepridobitnih stanovanj, MO Ptuj pa je kupila 24 socialnih stanovanj. V nepridobitni sektor je bilo razporejenih še 10 stanovanj, prenesenih iz gospodarskih organizacij, ki so bile v fazi lastninjenja in prav tako 16 socialnih stanovanj. Tako je na območju MO Ptuj pridobljenih 72 novih nepridobitnih stanovanj. MO Ptuj pa je na novo pridobila 40 socialnih stanovanj. Poleg teh stanovanj se rešujejo stanovanjski problemi tudi s stanovanji drugih pravnih oseb, s katerimi upravlja nepridobitna stanovanjska organizacija in jih je na območju MO Ptuj 294. Za razreševanje navedenih problemov je bil leta 1999 izdelan konsolidiran načrt stanovanjskih investicij z oceno potreb po stanovanjih do leta 2005, ki je bil posredovan tudi na Ministrstvo za okolje in prostor. V letu 2003 je predvideno nadaljevanje rekonstrukcije na Čučkovi 2, kjer bomo pridobili 12 socialnih stanovanj. Herbert Glavič STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO, OBVESTILA 25. FEBRUAR / SVEČAN 2003 Prihaja pomlad V času zime so vse naše misli usmerjene v prihajajočo pomlad. Snežna odeja je s svojo belino pokrila vse naše napake, ki smo jih vede ali nevede storili v našem okolju. Snežne padavine bodo napojile našo podtalnico. Mogočno drevje počiva in ustvaija fantazijske slike s svojimi vejami. Svetovno leto celinskih voda 2003 bo pokazalo, ali se zavedamo, da je naša osnovna skrb ohraniti in obogatiti podtalnico in da je ne uporabljamo brez omejitev. Pomanjkanja vode še ne čutimo, vendar jo lahko slutimo takrat, ko vidimo presahlo Grajeno in manjše suhe izvire, ki smo jih pridno drenirali. Z optimizmom v pomlad, ki nam jo bodo priklicali koranti s svojimi zvonci. Ob tej priložnosti vas želimo spomniti, da bomo tudi letos na prvi pomladni dan izvedli tradicionalno akcijo - delitev drevesnih sadik. 0 kraju in uri akcije vas bomo preko medijev natančneje še obvestili. Zeleni Ptuja, Boris Gerì Stooenčje SLS - Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Ptuj Slovenska ljudska stranka Vsem članicam, simpatizerkam in občankam Mestne občine Ptuj želimo zdravja in zadovoljstva ter vam obenem čestitamo ob vseh praznikih v mesecu marcu. Pričakujemo tudi vaš pozitiven pristop na referendumu za vstop v EU in NATO. Na referendum povabite tudi vaše može in občane. Mestni odbor SLS, podružnica Ptuj Prispevki strank niso lektorirani! Na dnevnemi redu 4. redne seje 10 točk V sredo, 26. februarja, se bo ob 13. uri pričela 4. redna seja mestnega sveta. Predlaganih je naslednjih 10 točk dnevnega reda: 1. Predlog zapisnika 3. seje mestnega sveta 2. Predlog letnega programa športa v MO Ptuj za leto 2003 3. Osnutek odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2003 4. Pobude in vprašanja 5. Predlog pravilnika o spremembi Pravilnika o nagrajevanju športnih dosežkov v Mestni občini Ptuj (skrajšani postopek) 6. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema KTV Ptuj (hitri postopek) 7. Predlog dovoljenja in soglasja k listini za ureditev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim v korist Nepremičninskega sklada Pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ljubljana 8. Predlog sklepa o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d.o.o., v Mestni občini Ptuj 9. Volitve in imenovanja: a! predlog sklepa o imenovanju direktorja Gledališča Ptuj b/ predlog sklepa o spremembi sklepa o imenovanju članov Uredništva Ptujčana c/ predlog sklepa o spremembi sklepa o imenovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 10. Informacije LOS po kongresu v ubiral** Celju še trdnejša M 14. februarja smo na kongresu v Celju izvolili novega predsednika LDS mag. Toneta Ropa in tako tudi prispevali k stabilnosti naše države ter pred pomembnimi odločitvami naše države pokazali, da 1 ■ 1 smo še vedno sposobni odgovorno voditi [B državo v prihodnost. Prihaja čas ponovnih C odločitev državljanov na referendumih, ki bodo 23. marea. Ti bodo zgodovinsko zaznamovali naso prihodnost. 0 teh \ pra-3^H šanjih je spregovoril tudi naš novi predsednik na kongresu. Posredujemo vam del govora, ki ga je namenil vstopu v Evropsko unijo in NATO. •Na zunanje političnem področju je bila in je naša najpomembnejša prioriteteta vključitev v evroatlantske povezave. Vključevanje v EU in NATO nikoli nismo razumeli le kot strankarski ali vladni, ampak predvsem nacionalni projekt. NATO, ki je utemeljen na mednarodni solidarnosti in na miroljubni politiki OZN, predstavlja najbolj uspešen sistem kolektivne obrambe. Ves čas po drugi svetovni vojni je zagotavljal varnost in mir v Evropi. V zadnjem desetletju je prispeval k stabilizaciji jugovzhodne Evrope in s tem nedvomno koristil tudi Sloveniji. Slovenija je izmed vseh povabljenih držav v zvezo NATO edina, ki bo za potrditev te odločitve organizirala referendum. S to politično odločitvijo dokazujemo, da zaupamo volivkam in volivcem in verjamemo, da se bodo na koncu odločili pravilno za večjo varnost in boljšo prihodnost. LDS si je v minulih tednih prizadevala, da bi povezali vse tiste parlamentarne politične stranke, ki jim je vstop v NATO eden od prioritetnih ciljev. Zal se je pokazalo, da so nekaterim kratkoročni politični cilji pomembnejši in njim jasno sporočamo in jih vabimo, da se nam v prizadevanjih za korektno argumentirano predstavitev razlogov za vstop v NATO pridružijo, nikar pa naj si ne delajo iluzij, da je to področje, kjer bi lahko kovali politične dobičke. Sedaj je čas za skupen nastop in prepričan sem, da bomo uspeli. Končna odločitev o vstopu v Nato pa bo seveda pripadla državljankam in državljanom in njihovo voljo bomo dosledno spoštovali.« Mestni odbor LDS Ptuj IN MEMORIAM Prof. JOŽE GREGORC Maestro prof. Jože Gregorc ima v razvoju glasbene kulture Ptuja najvidnejše mesto. Rodil se je 24. januarja 1914 v Pulju. Tik pred vojno in po njej je opravljal delo ravnatelja ptujske Glasbene matice. Kot vodja je poučeval violino in solopetje. vodil matične ansamble ter ptujsko mestno godbo. Vse skupine so se kasneje preimenovale v SKUD Jože Lacko in so dosegle . zavidljive uspehe, zlasti pevski zbor. Ta je pod njegovim vodstvom štirikrat zapored dosegel prvo republiško nagrado ter leta 1949 drugo zvezno nagrado v Beogradu. Leta 1953 je postal profesor glasbe na ptujski višji gimnaziji, kjer je vodil tudi dijaški mešani pevski zbor. Isto leto je za pet let prevzel ravnatetjevanje poklicnega okrajnega gledališča na Ptuju. Ob rednem vodstvenem delu si je vseskozi prizadeval za angažiranje stalnega režiserja in profesionalizacijo gledališča. 7. avgusta leta 1993je postal častni občan Ptuja. Priznanje mu je bilo podeljeno za izjemno aktivno delovanje na področju kulture v Mestni občini Ptuj. Osebnost prof. Gregorca so mnogi označevali z laskavimi nazivi kot so prefinjen sluh, zlitost glasov, izrazit tenor in bas. Bil je izjemen človek, ki ga je nemimi umetniški duh zmeraj znova pripeljal na pota ustvarjanja. Nikoli se ni umaknil iz javnosti in družabnega življenja z razliko od mnogih ptujskih intelektualcev. Vedno se je udeleževal občinskih slovesnosti in prireditev. Njegov življenjski opus, vitalna energija in ustvarjalnost bodo za zmeraj ostali v našem spominu. Ohranili ga bomo kot človeka bistrega uma in širokega Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI GAJKE PRIČAKUJE IZVAJALCE ZA ZAČETEK DEL Po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja še potrjen investicijski program za 1A fazo gradnje rdecemberski številki Ptujčana smo poročali o arheoloških izkopavanjih na območju Centra za ravnanje z odpadki v okviru pripravljalnih del in pridobivanju gradbenega dovoljenja. Dlje kot je bilo planirano, smo čakali na potrditev investicijskega programa na Ministrstvu za finance. Zapletlo se je med Ministrstvom za finance in Ministrstvom za okolje, prostor in energijo glede izdaje odločbe za uporabo takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov kot vira prihodkov za pokritje investicije v letu 2003. Po številnih pogovorih smo dosegli, da je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo za občine Spodnjega Podravja izdalo omenjeno odločbo (in ne le potrdila) na začetku leta namesto sredi leta, kot je običajna praksa. Tako so bili izpolnjeni vsi pogoji, da je Mestna občina Ptuj objavila razpis za oddajo del 1A faze gradnje Centra za ravnanje odpadkov. Ta faza obsega izgradnjo odlagalnega polja velikosti približno 2 hek- tara, zgraditev uvozne ceste s tehtnico in zbirnim centrom, prestavitev balimice iz stare na novo lokacijo ter začetek izgradnje kompostarne. Pretežni del navedenih del bo po programu končan v prvi polo- IZ SESTANKA ŽUPANOV OBČIN NA PTUJSKEM Podpis sporazuma o razdelitvi premoženja upan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je 17. februarja na delovni sestanek povabil župane 15 občin, ki so nastale na območju tanje Občine Ptuj. Udeležili so se ga župani oziroma predstavniki vseh občin razen Gorišnice. neijéfanje Najpomembnejša točka dnevnega reda je bil podpis sporazuma o razdelitvi premoženja nekdanje Občine Ptuj, ki ga doslej nista potrdila le še župana občin Majšperk in Sv. Andraž. Kot je v javnosti znano, so kriterije za razdelitev premoženja leta 1994 sprejeli občinski sveti vseh devetih občin, ki so najprej nastale na območju občine Ptuj (MO Ptuj, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Jurišinci, Kidričevo, Majšperk, Videm in Zavrč). Ti kriterije pa veljajo in obvezujejo tudi pozneje nastale občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Trnovska vas, Podlehnik, Žetale, Hajdina in Markovci, ki so pravne naslednice občin iz leta 1994, in prav tako podpisnice sporazuma o delitvi pre- moženja. Na sestanku je ptujski župan Štefan Čelan dosegel pomemben konsenz med župani, kar napoveduje dobro sodelovanje med občinami na Ptujskem, tako pri vzpostavljanju regije Spodnje Podravje kakor tudi siceršnje sodelovanje med občinami. Sporazum je namreč podpisala tudi županja Občine Majšperk Darinka Fakin. Svoj podpis na sporazum je dodal še župan Občine Sv. Andraž Franci Krepša, ki pa bo svoj podpis podkrepil še z žigom. Takrat bo dokument stopil v veljavo in občine bodo umaknila tožbo, ki so jo proti občinama Majšperk in Sv. Andraž podale 9. marca 2001 na upravnem sodišču v Mariboru. Milena Turk vici letošnjega leta. S tem bodo dani pogoji, da se center za ravnanje z odpadki v drugi polovici leta preseli v Gajke, stara deponija v Brstju pa zapre. Bale stisnjenih odpadkov se bodo prepeljale na novo zgra- jeno odlagališče v Gajkah. Tako bodo izpolnjeni pogoji za boljše delovanje celotnega centra, ki ga upravlja Čisto mesto, okolje pa bo bistveno manj obremenjeno. Stanislav Napast v Zupan se je sestal s predsedniki mestnih in primestnih četrti /73 es tanek župana dr. Štefana Čelana, ki je bil v M ' 12. februarja v Mestni hiši, je bil namenjen okrepitvi medsebojnega sodelovanja med MO Ptuj in četrtmi v MO. S strani MO Ptuj so bili prisotni tudi člani strokovnega kolegija, ki pokrivajo različna področja dela občinske uprave. Težišče razprave je bilo namenjeno pripravi osnutka proračuna Mestne občine Ptuj, kjer so v uvodu vsi ugotovili, da obstajajo velike razlike med potrebami in možnostmi. Župan je predstavil težave pri zagotavljanju proračunskih sredstev in potrebo po razvojni naravnanosti občinskega proračuna v naslednjih letih. Predsedniki četrti so sicer razumeli, da v proračunu ni več mnogo možnosti za spremembe, vendar so kljub temu opozorili na svoja videnja in potrebe krajanov, ki od četrti in občine pričakujejo mnogo, predvsem na področju infrastrukture. Tako po četrteh med mnogimi potrebami izpostavljajo v MČ Center ureditvev cest in parkirišč, v MČ Breg kanalizacijo, ceste in pločnike, v MČ Panorama opozarjajo na vrsto ljudskih iniciativ po ureditvi infrastructure. V PMČ Grajena je v ospredju infrastruktura in razsvetljava. V PMČ Rogoznica potrebujejo urejene ceste, KTV in postajališča. Pomembno mesto v razpravi je predstavljala tudi razprava glede vloge četrti oz. pristojnosti četrti in status premoženja, s katerim v tem trenutku upravljajo četrti. Izražena je bila potreba, da se pristojnosti in status premoženja uredi z akti MO Ptuj. Zato bo uprava MO Ptuj pripravila gradivo z več različicami, o katerih pa bo razpravljal in sprejel odločitev mestni svet. V razpravo se želijo aktivno vključiti tudi mestne in primestne četrti z željo, da se jasno opredelijo medsebojne obveznosti. Predsednik četrti Ljudski vrt Stojan Žižek je izrazil potrebo, da bi se naj o delovanju četrti pisalo v mediju Ptujčan. S strani uprave je bila povedano, da je Ptujčan namenjen tudi informiranju o dejavnostih v četrteh in društvih, zato povabilo k konkretnemu sodelovanju velja vsem. V razpravi je bila s strani predsednikov četrti izražena želja po stalni obliki sodelovanja z županom in upravo. Vsekakor bo tovrstna ureditev sodelovanja lahko prispevala k rešitvi mnogih potreb krajanov. Hkrati je uspeh tega dela tudi odvisen od sodelovanja četrti s svetniki mestnega sveta. Drugi del odvisnosti pri zadovoljevanju potreb občanov pa je predvsem materialne narave, ker vse temelji na razpoložljivih sredstvih v proračunu. Mag. Janez Merc GOSPODARSTVO, KULTURNA DEDIŠČINA Prelomno leto 2002 v stoletnem razvoju Perutnine Ptuj » reteklo leto je bilo za Perutnino Ptuj eno najpomembnejših v njeni skoraj stoletni zgodovini, ker je s pridružitvijo ljubljanskega podjetja Jata In Kmetijskega kombinata Ptuj izredno povečala obseg poslovanja. Lani novembra je družba Perutnina Ptuj začela delovati kot novo podjetje, ki je organizirano v skupino podjetij Perutnina Ptuj. Tako je postala največje kmetijsko in živilsko predelovalno podjetje v Sloveniji. Obe podjetji si je Perutnina Ptuj pridružila z izdajo novih delnic prejšnjim lastnikom in je le za manjši lastniški delež vsakega od pripojenih podjetij potrebovala nekaj kapitala. Pri Jati za 24,6 odstotka vrednosti njenih delnic, pri Kmetijskem kombinatu Ptuj pa za 17 odstotkov. Tako je Perutnina Ptuj formirala največje kmetijsko in živilsko-predelovalno podjetje, ki obvladuje vse faze perutninarske in puranje proizvodnje, pa tudi 3.500 hektarov obdelovalnih površin. V njenem organizacijskem sestavu je tudi druga največja prašičerejska farma v državi ter znamenita vinsko klet Slovenske gorice Haloze. Za obe pridružitvi k Perutnini Ptuj je dovoljenje izdal tudi Urad za varstvo konkurence vlade Republike Slovenije. Perutnina Ptuj, ki je že pred to pridružitvijo veljala za eno od uspešnejših mednarodno usmeijenih slovenskih podjetij, je v zadnjih letih veliko vlagala v razvoj, saj je njen investicijski ciklus znašal več kot deset milijonov evrov vsako leto. Lani so na Turnišču pričeli z izgradnjo nove tovarne mesnih izdelkov in pripravljene hrane, predvsem za tuje trge, ki bi jo naj odprli že v maju. Vrednost te investicije je 12 milijonov evrov. Letos imajo v načrtu celostno obnovo nekdanje klavnice v Zalogu, kjer tečejo tudi druge dogradnje, vzrejo puranjega mesa za tuje trge in povečanje kapacitet matičnih jat. Čeprav so lani potekale velike organizacijske spremembe, so se trudili, da kupci in slovenski trg ne bi čutili kakšne prikrajšanosti. Kot so povedali na prvi letošnji novinarski konferenci vjanuatju, so z združevanjem zadovoljni tudi Perutninini veliki strateški partnerji. Velik porast izvoza beležijo na območju nekdanje Jugoslavije. V letošnjem letu pa se želijo še v večji meri vrniti na to tržišče. Čaka jih leto konsolidacije na tržišču. Pripravit se morajo tudi na vstop Perutnine Ptuj v ES. Menijo, da jih zaradi pridružitve Jate in Kme- tijskega kombinata v ES čaka več priložnosti kot nevarnosti. Zdaj je potrebno znotraj podjetja izgraditi enotno korporativno strukturo, za kar je nujna sprememba miselnosti. S pridružitvami družb se je dodatno zaposlilo 500 delavcev. Vse skupaj je 2457 zaposlenih, od tega 1709 v družbi Perutnina Ptuj. Prišlo pa je tudi do kadrovskih viškov. 75 zaposlenih je bilo presežnih delavcev, 23 jih obiskuje seminarje za prekvalifikacijo. Načrtujejo tudi 80 novih delovnih mest na Ptuju, od tega 55 na Turnišču. V preteklem letu, ko se je veliko ukvarjala s svojim prestrukturiranjem, je dosegla 150 milijonov € konsolidiranih prihodkov, vendar se bodo pravi učinki sinergij poslovanja po pripojitvah pokazali šele v letu 2003. S pridružitvijo Kmetijskega kombinata Ptuj in Jate Ljubljana je Perutnina Ptuj nadaljevala svojo organizacijsko širitev z akvizicijami, ki jih je začela z nakupom drugega največjega perutninarskega podjetja na Hrvaškem - Pipo Čakovec pred tremi leti. Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec je danes primer ene od najuspešnejših tujih naložb na Hrvaškem. V manj kot dveh letih so v tem podjetju več kot podvojili proizvodnjo in prodajo, število zaposlenih pa iz 220 že povečali na 500. V naslednjih letih nameravajo število kooperantov, ki za Perutnino Ptuj vzgajajo piščance in purane, povečati vsaj za sto novih farm. Uprava načrtuje v marcu strateško konferenco. Do konca tega meseca bo tudi znano, koliko Jatinih prodajaln, ki so organizirane v družbo Turma, d.o.o., bodo ohranili (ohranili so blagovno znamko Jata). Vsekakor bodo zmanjšali število maloprodajnih mest, ker veliko število le teh ni v interesu trgovskih poslovnih partneijev. Farmo prašičev v Dražencih morajo tehnično in tehnološko sanirati. Sanacija je relativno zahtevna, saj bo potekala ob vzporedni proizvodnji in bo trajala naslednja tri leta. Del proizvodnje bo prestavljen v kooperantske objekte. Zaradi nedoseženega soglasja s tamkajšnjim okoljem oz. prebivalci prašičje proizvodnje ne bodo selili v farme na Pragerskem, kot je ob pridružitvi za majhen del proizvodnje načrtoval Kmetijskega kombinata Ptuj. V Pragerskem, kjer je kmetijsko območje, bodo najverjetneje gojili goveje pitance. Odgovorno se pripravljajo tudi na uvrstitev delnic PP na borzo, kar se bo zgodilo v doglednem času, kot je napovedal predsednik uprave in generalni direktor Roman Glaser. Milena Turk Kurent in njegove značilnosti »// urent je značilen za Pust, ki letos praznuje // god 4. marca. Je mogočen demonski lik, ? J f/ bajno in pravljično bitje. Večdnevno vsakoletno simbolno pustno veseljačenje na Ptuju od svečnice 2. februarja do pepelnične srede (od leta I960, ko je bilo prvo kurentovanje - vrhunec pustne prireditve - na Ptuju) pa je pripomoglo, da je povsod prepoznan in da se je njegov sloves razširil po vsem svetu in lik kurenta močno okrepil. O njegovi starosti, izvoru in pomenu oziroma vlogi obstajajo različna ugibanja in domneve (po enih domnevah naj bi prišel s Slovenci iz s tare domovine v 6. stoletju). Beseda kurent pa se pri nas v pisanih virih prvič pojavi v 15. In 16. stoletju. Kurentovo opravo, za katero je potrebno okrog 22 ur dela, imenujemo korantija, ki jo izdelujejo posamezniki na Ptuju in v okolici. Najpomembnejši kos oprave je kapa, ki je narejena iz ovčje ali zajčje kože in ima usnjeno naličje. V naličju so belo-rdeče obkrožene odprtine za oči, nos in usta. Pod rilčastim nosom iz usnja so pritrjeni brki iz sirka ali pa dva šopa stebel poprove mete. Usta so obrobljena z nizom zob iz belih ali temnih fižolov, ven pa moli dolg rdeč jezik, ki je lahko iz plastike, usnja ali blaga in lepo vezen. Na kapo sta ob straneh našiti usnjeni ušesi, po letu 1930 pa so na vrh začeli nasajati puranje, gosje, kanjine ali fazanove peruti. Ponekod namesto teh nad kosmata ušesa pritrdijo goveje rogove, drugje pa tanke palice, ki jih potem okrasijo s perjem in barvnimi trakovi. Zato ločimo pernatega ptujskega in ptujskopoljskega od rogatega dravskopoljskega kurenta. Kožuh sešijejo iz najmanj petih, na poseben način strojenih kož črne ali bele dolgodlake merino VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ovce. Kurent je prepasan z verigo, na kateri mu binglja pet po velikosti in glasu razpore- Iz foto arhiva Ptujčana jenih kravjih zvoncev, ki jih dobavljajo s Pohorja ali pa iz Gorjanskega kota pri Bledu. Za pasom zbira kurent tudi lepo izvezene robce, ki mu jih podarijo dekleta ali pa jih pridobi s silo. Čim več jih ima, tem večje spoštovanje zbuja. Zelene ali rdeče volnene nogavice s cofkom in posebnim vzorcem je nekoč spletlo kurentu njegovo dekle (žena ali pa mama). Čeznje obuje visoke črne čevlje. Obvezni dodatek kurentovi opravi je ježevka. To je kij iz trdega lesa, okrog katerega je na debelejšem koncu spiralno ovit trak, urezan iz ježeve kože, skozi tanjši konec pa je speljana vrvica, ki jo kurent ovije okrog zapestja, da mu ježevka ne spolzi iz rok. Z njo se brani, če mu hočejo sneti kapo in ga tako kar najbolj osramotiti, ali pa jo meče v zrak in s tem poziva nasprotnika na boj. Najpogosteje so se kurenti spopadali zaradi deklet. Kurent ima magično moč. S svojim tekom, poskakovanjem in plesom pa tudi v druščini z orači kot plužar preganja zle duhove, zimo in vabi v deželo pomlad, želi dobro letino na polju, plodnost ter zdravje pri ljudeh in živini, nesnost kokoši, molznost krav... Kurent ima kot prvinska in naša najbolj izpovedna maska v zadnjem času pomembno vlogo pri predstavljanju Slovenije; pogosto je prisoten na največjih svetovnih športnih prireditvah. Melodijo njegovih zvoncev lahko slišimo tudi na domačih gospodarskih in političnih prizoriščih, celo v slovenskem parlamentu. Kurent je slovenski simbol, ki je že od nekdaj pritegoval umetnike (slikarje, oblikovalce, fotografe, pesnike, pisatelje in pripovedovalce). Mesto Ptuj ima burno zgodovino, plemenito preteklost, mnogo bogatih izkušenj tudi glede kurentovanja in karnevala na Ptuju (največje pustne prireditve na Slovenskem), ki se je začel v soboto, 27. februarja, leta 1960 in si ga je ogledalo več kot 5000 ljudi. Prireditev pa je snemala tudi RTV Ljubljana. Predpustni čas je čas številnih pustnih dogodivščin, čas nepredvidljivih norosti in zabave. Takrat je Ptuj najlepše in najbolj »noro* pustno mesto na svetu. To pa pomeni, da v tem času bolj poglobljeno živimo z dediščino preteklosti in s kulturo mask in maskiranja. Viri: Slovenija, pokrajine in ljudje, Založba Mladinska knjiga, 1998, str. 603-605 Aleš Gačnik, Moč tradicije kurentovanje in karneval na Ptuju, ZRS Bistra Ptuj, 2000 Ptuj, Vodnik po mestu, Umetniški kabinet Primož Premzl, d. o. o., Maribor, 1996 Urška Belšak, 4.a, OŠ Olge Meglič Ptuj v sodelovanju z mamo Majdo Murko Odgovornost otrok f/) te že kdaj opazovali, kako otroci prejemajo ' d ' darila? Mogoče jih sprva še zanimajo, vse? J kakor ne dlje kot en dan. Ob tem pomislimo, da so naši otroci razvajeni, kar so res. Razvajeni so v smislu vzgoje, v kateri otroka s pretiranim zaščltniš-tvom prikrajšamo za pomembne izkušnje reševanja problemov in prevzemanja odgovornosti. S čezmernim izpolnjevanjem vseh njegovih želja, ga prikrajšamo za napor, potreben za dosego nekih ciljev, ter za odrekanje, ki je v življenju nujno potrebno, je Bogdan Žorž navedel v svoji novi knjigi Razvajenost - rak sodobne družbe. Dr. Vilijem Ščuka, psihoterapevt, ki je v Kopru vodil skupino mladih odvisnikov v zdravljenje, meni, da za otroke naredimo največ, če jim ne damo vsega in ne počnemo namesto njih ali za njih, kar so zmožni narediti sami, le tako lahko razvijejo sposobnosti, ki jim bodo pomagale prenesti napetosti v življenju. Pripraviti otroka na reševanje problemov, ki ga v življenju čakajo in pridobiti zaupanje pomembnih vzgojiteljev, je osnovna iztočnica vseh tako imenovanih gradiv in predavanj za starše pri vzgoji otrok. Kako to uresničevati vsak dan znova ob vseh pomembnih nalogah staršev? Starši smo lahko samo toliko dobri, kot smo se naučili od svojih staršev. Veščine, kot so samozavest, odgovornost, discipliniranost, radost, veselje do življenja so rezervirane za posameznike. Otroci lahko postanejo odgovorni le ob odgovornih starših, le ti pa so iz generacij povzemali vse dobre in slabe lastnosti prednikov. Kako se družbene spremembe sodobnih procesov modernizacije vrivajo v družinsko celico in posameznika, tudi v otroka, nam lahko prikaže povzetek razmišljanj z nacionalne konference lokalnih akcijskih skupin za preprečevanje odvisnosti, ki se je zgodila v lanskem decembru v Murski Soboti. Ugotovitve raziskav socialne ranljivosti mladih dajejo poudarek v ugotovitvah, da so se možnosti in tveganja na poti v odraslost zaostrila v zadnjem desetletju. Nasprotja in težave, s katerimi se srečujejo mladi, povečujejo njihovo socialno in psihološko ranljivost. Raziskave tudi ponujajo informacije, kdo so mladi uporabniki nedovoljenih drog, koliko jih je in kakšne so nove smernice za reševanje in predvsem preprečevanje uporabe teh substanc. Predvsem so zanimive ugotovitve, da uporabniki niso več iste skupine in da so to predvsem povsem navadni ljudje. Vedno manj je tistih, ki so zdrsnili v problematično uporabo v tako imenovano džankizacijo. Povečuje se delež tistih, ki te snovi uživajo občasno in niso zasvojeni. « Zdrava družba 21. stoletja je družba kompulzivnih odvisnosti: odvisnost od dela, jutranjega teka, hribolazenja, hrane, nakupovanja, spolnosti in še česa, ki je strukturno enaka, kot odvisnost od heroina, zato smo si z njimi podobni bolj, kot bi si to želeli.« je v sklepnih ugotovitvah konference povzela Tanja Rener, ki vrsto let raziskuje vprašanja mladine, na Centru za socialno raziskovanje mladine na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Mladinske raziskave, ki postavljajo načrt akcij za delovanje na terenu, izpostavljajo ugotovitve o mladini, kot zaupljive do staršev in prijateljev, s posebnim poudarkom o pomembnosti vloge mater, kot akterja zaupanja, raztezanje obdobja mladostništva v dobo odraslosti in izreden strah in negotovost pred prihodnostjo. Kako bomo te ugotovitve uporabili pri načrtu usposabljanja mladih, da bi postali močnejši za svoje življenje in kako okrepiti matere, da bi zmogle najodgovornejšo nalogo izpeljati uspešno? Mnogokrat smo nemočni ob ■ ugotovitvi, da ne moremo natančno predvideti vzrokov za nastanek odvisnosti in posledic, ki jih povzročajo. Otroci nas s svojo posebnostjo in enkrat-nostjo vedno presenetijo. Nikoli jih zagotovo ne moremo obva- 10 cTfcpca/i rovati nevarnosti in vsi jim želimo najboljše. Še vedno je znanje o nas samih, o tem koliko poznamo sebe in otroka, kako smo mu blizu in koliko ljubezni je prejel od nas, edino, kar nas lahko obvaruje. Če vse odvisnosti nastanejo zaradi pomanjkanja ljubezni, je naloga vseh nas, da ji sledimo. Kako pomagati tistim, ki je ne najdejo in vso težo bremen preložijo na otroke? Sprašujem se, čigava naloga je prepreč- evanje in zdravljenje posledic, ki jih povzročajo starši, ki ne zmorejo biti dobri starši? Je naloga družbe, da obvaruje otroke v dobi odraščanja s programi in predavanji - kako biti samozavesten in imeti občutek lastne vrednosti? Ali je lahko družba v tem uspešna? Ali le pričakovati od staršev, da bodo na podlagi preventivnih izobraževanj o »dobri vzgoji in dobri komunikaciji• spremenili odnos do otroka? Takšna pričakovanja posameznih preventivnih akcij so smešna. Menim, da je vredno truda le tisto prizadevanje, ki sproti in vsak dan spodbuja otroka k aktivnostim, ki ga veselijo, ki ga motivirajo, ki ga spodbujajo, da o sebi misli, da je sposoben rešiti tudi najbolj zahtevne naloge. Kadar starši pri tem niso prepoznavni, je pomemben tisti, ki je največ z otrokom. To je lahko učitelj, babica, dedek, ali morda prijatelj, ki je vreden zaupanja. V teh rešiteljih posameznih otrok, ki se v šoli hitro prepoznajo, ker so drugačni, vidim priložnost. To priložnost, pa lahko dobijo samo tisti otroci, ki te rešitelje najdejo. Iz zapisanega izhaja, da bi se naslov lahko glasil Odgovornost do otrok. Maja Erjavec Malo drugače -Mladika na snegu ‘flSF^r* /wv ■- & Ua ‘Ar / iTi IvI'Wp jnjuA Obilica snega na šolskem dvorišču OŠ Mladika Ptuj je zvabila mladež na sneg. Majhna šolska griča, zasnežena igrišča, sončni žarki, razposajeni učenci so nas napolnili s pozitivno energijo in željo zdivjati se. Staknili smo glave, združili ideje in šli prijetnemu dopoldnevu naproti. 138 učencev, 2. in 3. razreda osemletke ter 2. razreda devetletke, je z desetimi spremljevalci v različnih igrah uživalo snežne radosti. OŠ Mladika ŠOLSKI SPIS Čudovit izlet &> rlšla je sobota. Ravno pravšen dan za izlet. No ja, saj smo se tudi odpravljali na Izlet. Bila je ura pol sedem, ko smo se odpeljali na železniško postajo. Tam smo se zbrali in skupaj odšli na avtobus, ki nas je popeljal na izlet v Logarsko dolino. Med potjo je bilo na avtobusu zabavno, saj smo peli, pripovedovali vice, si ogledovali čudovito zimsko pokrajino in se zabavali. Po dveh urah smo prispeli na naš cilj. To je Logarska dolina. O njej sem že dosti slišala, tudi tam sem že bila, a le poleti. Vsi pravijo, daje to imeniten kraj za sprostitev. Dolina je bila kot v pravljici. Debela, puhasta, snežna odeja je pre- šaj smo se celo pot po lepo spluženi cesti, urejeni kot sankališče, peljali s sankami in ostalimi prevoznimi sredstvi. In končno smo prispeli do planša-rije. Prezebli do kosti smo se namestili v prijetni izbi z zakurjenim kaminom. Prijazna gospa oskrbnica nam je ponudila topel čaj, ki se nam je prav pošteno prilegel ob malici iz nahrbtnika. Ta je bila v marsikaterem krivala okolico in ji dajala pravljični videz. Avtobus nas je zapeljal do hotela Plesnik, kjer smo se pripravljali na izstop in videli, da je v Logarsko dolino prišel iskat miru in uživat naravne lepote tudi predsednik države Janez Drnovšek s svojim psom, kjer sta se ravnokar sprehajala. Takoj smo se počutili nekaj več. Seveda, saj smo videli predsednika. Ha, ha. No, zdaj pa k Logarski dolini. Od tam smo se odpravili do Doma planincev v Logarski dolini, potem pa k slapu Rinka. Moram vam povedati, bilo je čudovito. Njegove zaledenele umetnine so nas kar pritegnile in začeli smo nemudoma plezati po njih. Uživali smo v zimskih radostih v puhastem snegu, kjer smo se tudi fotografirali. Vračanje v dolino je bilo razburljivo, nahrbtniku že pošteno zmrznjena in marsikdo je presenečen ugotovil, da ima v plastenki namesto soka ali čaja le ledeno plastenko, saj je idilično okolje bilo precej hladno. Povedali so nam, da je bilo ves dan okrog minus 8 stopinj Celzija. Ko smo se segreli, smo se odpravili v dolino... Pri avtobusu smo se še zadnjič kepali in nato odpeljali domov. Vožnja je bila zopet prijetna in zabavna, čeprav je marsikomu mokra bunda primrznila na zaledenelo šipo avtobusa. Šofer se je trudil in nastavljal kurjavo v avtobusu na maksimalno, a so se avtobusna stekla med vožnjo kar krasila z ledenimi rožami. Moram pa povedati, daje to bil eden mojih najboljših zimskih izletov. Nina Polanec, 7.r OŠ Grajena ^/h^čo/t 11 PODEŽELJE, PTUJČANI Halo, kaj je novega? » j / ot smo napovedali že v prejšnji številki // Ptujčana, vas bomo v rubriki Halo, kaj je P J ( novega? obveščali o vseh dogajanjih, pove- zanih s projektom CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi), ki se izvaja v podeželskih naseljih Mestne občine Ptuj. V projekt so vključena naselja Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni vrh, Pacinje, Podvinci in Sp. Velovlek. V fazi priprav na CRPOV smo izvedli številne delavnice, na katerih so prebivalci izpostavili vrsto problemov v zvezi z življenjskim in naselitvenim, družbenim, kulturnim in delovnim prostorom. V letošnjem letu pa bodo vse tja do maja potekala delovna srečanja, na katerih bomo obravnavali predlagane projekte in oblikovali ožje delovne skupine za izvedbo oziroma realizacijo teh projektov. Po uspešno izvedenem delovnem srečanju v Podvincih, kjer smo obravnavali problematiko naselitvenega prostora, smo se 30. januarja v Domu krajanov Grajena lotili problematike delovnega prostora in oblikovali razvojne prioritete na področju kmetijstva. Vsem prisotnim na delovnem srečanju smo predstavili analizo ankete »Stanje in razvojne usmeritve kmetij v Mestni občini Ptuj«. Predlagali smo delovno skupino za izdelavo projekta organizirane prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov na Ptujski tržnici in delovno skupino za izdelavo projekta pridelava in predelava vrtnin ter izdelavo poslovnega načrta za odjemalca in predelovalca vrtnin. V februarju smo organizirali predavanje na temo »Kako do registracije dopolnilne dejavnosti?«. Milena Kulovec iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije nam je predstavila Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s poudarkom na pogojih, ki veljajo za predelavo živil rastlinskega in živalskega izvora ter Veranda na vinogradniški kmetiji Meško pogojih za neposredno prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov na domu. Delavnice so se udeležili vsi, ki jih dopolnilna dejavnost na kmetiji zanima. NAPOVEDNIK DELOVNIH SREČANJ: • 27. februarja ob ob 18. uri v Domu krajanov Grajena -ŽIVLJENJSKI PROSTOR Tema delovnega srečanja bo - »Trajnostna ureditev potoka Grajena«. Urek v Mestnem vrhu. Foto: Mojca - sanacija divjih odlagališč na celotnem območju - ureditev ribnikov v Krčevini pri Vurbergu v smislu rekreativne turistične ponudbe • 6. marca ob 18. uri v Domu krajanov Grajena - skupno delovno srečanje Skupno delovno srečanje bo posvečeno problematiki treh prostorov - življenjskega, naselitvenega in kulturnega prostora. Klavdija Petek in Mojca Meško Najuspešnejši trener športne gimnastike za leto 2002 ji arjan Vidovič je bil za svoje strokovno delo in prizadevanja na letošnjem 45. jubilejnem izboru najboljših športnikov in športnic Mestne občine Ptuj proglašen za najuspešnejšega trenerja športne gimnastike, saj je s tekmovalci v preteklih letih dosegal vidne uvrstitve na državnih prvenstvih tako ekipno kot s posamezniki. S svojimi bogatimi izkušnjami pripravlja v društvu strokovni kader vodnikov in trenerjev, kar daje zagotovilo, de ta zvrst športa ob zanimanju mladih ne bo usahnila. Marjan Vidovič ne kaže svojih let (rojen je leta 1937) in to predvsem zaradi tega, ker je še vedno aktiven v športni dejavnosti, ki je bila v preteklosti zelo raznovrstna. Izhaja iz vrst povojnih generacij. Svojo športno pot je pričel leta 1947 pri ptujskem TVD Partizan, kjer se je učil gimnastične abecede pri znanih športnih vzgojiteljih (Zadravec, prof. Zega, Drobina, Šarc, Ljubeč, Pirš), ki so kot pripadniki Sokolstva nadaljevali bogato predvojno delo v povojni Jugoslaviji. Kot pionirja ga je do leta 1963 najbolj oblikoval in koval prof. Valerij Bedrač. Uspehe je pričel dosegati v obdobju do odhoda na služenje vojaščine, nastopal ne tekmovanjih po ožji domovini in Jugoslaviji. Največji uspeh - zmaga na Partizanskem mnogoboju v Novem Sadu v zahtevnih disciplinah orodne telovadbe, v parterju in v atletiki krasi domačo vitrino. Ob vsem tem pa je svoje sposobnosti in zagnanosti želel pokazati tudi na drugih področjih; aktivno je igral rokomet in nogomet pri Dravi, vadil in nastopal je v atletiki za AK Branik v Mariboru. Deloval je v Jahalnem klubu Ptuj in uspešno nastopil in dosegel 3. mesto na državnem prvenstvu. Kot dober plavalec na valovih Drave pod Ptujem je zaplaval v Potapljaško društvo EMO Celje, s katerim še danes sodeluje ne tekmovanjih v podvodnem ribolovu in to vse od leta 1982 na novoletnih tekmah na Malem Lošinju. Tudi moto športu se ni mogel izogniti. Uspešno je z motorjem BSA 770 ccm nastopal na relli-jih. V zimskih športih je za TVD Partizan tekmoval v teku na smučeh, skakal na pobočju graj- skega hriba, po mestnih ulicah vozil Sky jöring na smučeh, navezan na motorno vozilo ali konja. Ob vsem tem pa je imel še čas za glasbo, saj je vse do lani igral •trompeto« pri ptujski pihalni godbi. Dneve v jeseni življenja mu popestrijo štirje vnuki in vnukinje. Ob vsem tem pa ni zapustil športnih sfer, saj je že kot mladinec leta 1955 pričel vaditi mlajše člane društva Partizan. In ko se je leta 1979 preobrazilo in ustanovilo Gimnastično društvo Ptuj, je na čelu vseskozi kot trener in tudi kot trener selekcije. Vadi mlade nadebudne varovance, s katerimi dosega po Šimi Sloveniji uspehe. Nekateri so v samem vrhu gimnastike, akrobatike ter na mali prožni ponjavi. Ob številnih čestitkah prijateljev in znancev se pridružuje tudi uredništvo Ptujčana z željo, da še naprej z uspehi promovira naše mesto Ptuj. Milan Zupanc ŠPORTNIKA PTUJA ZA LETO 2002 STA TENIŠKA IGRALKA AJDA BRUMEN IN KOLESAR GREGOR GAZVODA Teniška kraljica in virtuoz na kolesu 0 b izteku sanjskega leta za ptujski šport, rekordnega po številu dosežkov, žlahtnih odličij in odmevnih zmag, je sledilo še zaključno dejanje. Na prireditvi »Proglasitev najboljšega športnika MO Ptuj« v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj se je konec januarja zbrala smetana tukajšnjega športa, blišč žarometov je bil usmerjen v teniško igralko in kolesarja. Prva med najboljšimi v letu 2002 sta po izboru članov strokovnega sveta in članov Športnega zavoda Ptuj Ajda Brumen in Gregor Gazvoda. Med dekleti ni bilo dvomov o zmagovalki - to je bila Ajda Brumen. Ptuj je upravičeno ponosen na Nadjo Šibila, članico KBV Ptuj. Na največjih tekmovanjih je evropska in svetovna prvakinja vedno »obiskala« oder za najboljše tri, a si je žal »izbrala« napačno leto. V izboru najboljše športnice je zasedla drugo mesto, tretja je bila Vanja Hotko, bliskovito napredujoča padalka, članica AK Ptuj. Prestol je bil tokrat namenjen stalni državni reprezentantki iz TK Ptuj - NES Ajdi Brumen. Minula leta so bila za mlado igralko leta potrditve. Zdaj je »odrasla« in igra vse pomembnejšo vlogo tudi v absolutni svetovni konkurenci. Največ pa pomeni prva uvrstitev izbrane vrste v svetovno skupino Federation cupa. Ta se je našim dekletom posrečila z uspešnim nastopom v I. evropsko - afriški skupini v Turčiji in nato z zmago v kvalifikacijski tekmi za svetovno skupino proti Ukrajini v Portorožu. V novo sezono Slovenke tako štartajo kot 12. na svetovni lestvici. Najboljši ptujski športnik 2002 je Gregor Gazvoda. V Sloveniji sta registrirani dve stotniji kolesarjev, peščica profesionalcev pa kroji tudi največje dirke. Gazvoda je blestel na državnem prvenstvu, svetovnem pokalu na Nizozemskem, evropskem prvenstvu v Italiji, največja predstava pa je bila tista, ki si jo je prikolesaril z 9. mestom na svetovnem prvenstvu v Belgiji. Med športniki je drugo mesto osvojil svetovni kickbok-sarski prvak Marcel Fekonja, član KBV Ptuj, tretje pa judoist Aljaž Rogelj, član JK Drava Ptuj. Pokali za NAJ srednješolske ekipe so bili dodeljeni dijakinjam in dijakom gimnazije Ptuj. Osemnajst zaslužnih športnih delavcev je za svoje amatersko delo v športu prejelo priznanja. Priznanja so podelili tudi sedemnajstim državnim prvakom, ki so dosegli 1. mesta na državnem prvenstvu v individualnih športnih panogah panožnih zvez, ki jih priznava Olimpijski komite Slovenije -Združenje športnih zvez in kjer je bilo na tekmovanjih vsaj pet tekmovalcev. Pokala za izjemne dosežke sta prejela Srečo Majcenovič (Medobčinsko društvo invalidov Ptuj) in Marjan Žalar (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj). Lovoriko namenjeno najboljšim trenerjem MO Ptuj so dobili: Vladimir Sitar (KBV Ptuj), Vlado Čuš (JK Drava Ptuj), Marjan Vidovič (GD Ptuj) in Luka Hazdovac (TK Ptuj). Za najuspešnejše ženske ekipe so razglasili: Teniški klub Ptuj, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj in Odbojkarski klub Fiat Prstec Ptuj, med moškimi pa: Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Judo klub Drava Ptuj in Aero klub Ptuj. Gost Ptujčanov je bil vrhunski slovenski plavalec Peter Mankoč, ki je osmislil in dal tudi težo celotni prireditvi. V slavnostnem nagovoru je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan znova poudaril pomembnost športa in svojo osebno navezanost nanj, športnicam in športnikom ter njihovim strokovnim in organizacijskim vodjem pa je ob čestitkah za dosežene uspehe izrekel najboljše želje za prihodnost. Z veliko mero posluha do športa mladih je prireditev s svojim profesionalnim nastopom olepšal napovedovalec Marjan Nahberger. Na račun Športnega zavoda Ptuj je bilo v zadnjih letih izrečenih nemalo superlativov, ki so po izboru športnika 2002 postali še številčnejši. Tudi letošnja prireditev je bila izredno dobro pripravljena. Sicer pa so ptujski organizatorji zgled in merilo za prihodnost. S številnimi pohvalami pa si bržkone že pripravljajo teren za morda še večji tekmovalni ali prireditveni zalogaj. S svojimi nastopi so dogajanje obogatili akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov, plesni skupini OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt, Blaž Vidovič, Miran Tetičkovič in plesna skupina Mambo. »Upam, da je bil narejen korak naprej, saj se iz leta v leto zadeve v ptujskem športu stabilizirajo, tako v organizacijskem in finančnem kot tudi strokovnem pogledu. Nedvomno bodo vezi, stakne v več kot desetletju, živele tudi naprej, še posebno z novimi Foto: Langerholc idejami, novimi prijateljstvi in predvsem z mladostnim žarom, za katerega smo vsaj z naše strani nedvomno poskrbeli,« je upravičeno zadovoljen mag. Stanko Glažar, direktor Športnega zavoda Ptuj. Druženje, prijateljstvo, šport in glasba, pa ples in tisoč stvari, ki združuje prijetno s koristnim, naj ostanejo z nami do naslednje razglasitve in še dlje... Čestitamo in hvala! Ivo Kornik FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA OSNOVNIH ŠOL V JUDU Lea Murko in Rok Tajhman državna prvaka 1. februarja je v Novem Mestu potekalo finale državnega prvenstva osnovnih šol v judu. Judoisti Drave, ki so nastopali za svoje šole, so osvojili kar 6 medalj. Zlati medalji sta osvojila Rok Tajhman (OŠ Olge Meglič) pri starejših dečkih do 66 kg, ki je premagal Leona Milačič, Aljaža Sedeja in v finalu Miha Kavčič iz OŠ Prežihovega Voranca Jesenice, Lea Murko (OŠ Videm) nad 63 kg pa je premagala Gerčetičevo, Šimecevo in v finalu Sanjo Jaki in iz OŠ Miško Kranjec. Srebrno medaljo je osvojil Uroš Tajhman (OŠ Olge Meglič) do 50 kg, ki je premagal Tomaža Zadravca, Borisa Praprotnika, Saša Hosnerja in v finalu žal izgubil z minimalno razliko proti Blažu Krajnc iz OŠ Preska. Bronaste medalje so osvojili Marko Janžekovič (OŠ Olge Meglič) do 50 kg, Mitja Jerenko (OŠ Ljudski vrt) nad 73 kg in Matej Svenšek (OŠ Dornava) do 55 kg. Med ekipami je Osnovna šola Olga Meglič osvojila odlično tretje mesto. Andrej Čuš PREDSTAVILI KOLESARSKO EKIPO PERUTNINA PTUJ ZA LETO 2003 Vse možnosti za uspešen poklicni klub lovenlja je po lanski neuspeli združitvi Perut-\ L' nine Ptuj in Krke Telekom ter negotove f/ usode slovenske poklicne ekipe za novo sezono vendarle dobila ekipo, ki bo sodelovala v svetovnem poklicnem kolesarstvu. Na Ptuju so predstavili poklicno ekipo Perutnina Ptuj, ki bo letos nastopala pri ekipah tretje kategorije TT3. Predstavitev je bila v soju žarometov, kot pri največjih svetovnih poklicnih ekipah. Vsaj po predstavitvi lahko sodimo, da so se ptujski kolesarski delavci te naloge resno lotili. f « Z upravo Perutnine Ptuj in trenerjem Srečkom Glivarjem (levo) ter direktorjem kluba Renejem Glavnikom. »Končno je dozorel čas za odločilno potezo in organizacijo lastnega profesionalnega kluba. V svojem razvoju je Kolesarski klub Perutnina Ptuj prišel do razvojne stopnje, ko prevzema pobude v slovenskem kolesarskem športu. V svoji več kot 15 letni zgodovini smo gojili tekmovalno kolesarstvo v najmlajših kategorijah, pridobivali izkušnje, gojili talente, ti so zrasli in so zdaj z nami. Hkrati pa smo ostajali odprti, da se nam pridružijo vedno novi ljudje pri uresničevanju vedno višjih ciljev. Pred dobrimi desetimi leti smo s Perutnino Ptuj, d.d., podpisali listino o trajnem sodelovanju, kar nam omogoča partnerstvo z gospodarstvom, ki razvija filozofijo zdravega načina življenja in gradi svojo družbeno odgovornost tudi s spodbujanjem kolesarskega športa. Danes s ponosom gledamo na prehojeno pot in predstavljamo nove, višje cilje, ki smo si jih zadali v prihodnosti. Tudi s to ekipo profesionalnih kolesarjev želimo napredovati. Pot do vrha je še dolga in strma, a volje nam ne manjka,» je optimističen direktor kluba Rene Glavnik. Dr. Roman Glaser, ki predseduje upravi Perutnine Ptuj in tudi upravnemu odboru Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, je kolesarske tekmovalce v novo sezono pospremil s spodbudnimi besedami, spomnil pa se je tudi na odgovornost vseh, ki so zdaj vpeti v projekt slovenskega profesionalnega športa, do tega, kako se bo kolesarstvo v naši državi razvijalo v prihodnosti. »Cilji gospodarske družbe se skladajo s cilji kluba. V Perutnini Ptuj nikoli nismo delovali kot zaprt poslovni sistem, ampak smo od nekdaj odprti za ambicije našega okolja. S temi smo vedno bogatili naše poslovne izkušnje in plemenitili svoje poslovne uspehe. Kolesarstvo, in lahko rečem tudi šport nasploh, je tako kot naša poslovna skupina že preraslo lokalne okvirje. Ta šport zbližuje našo poslovno filozofijo in spodbuja iskanje sinergij z okoljem, iz katerega prihaja večina naših sodelavcev, pa tudi z zdravim načinom življenja.» V edini slovenski kolesarski poklicni ekipi bodo nastopili Valter Bonča, David Dančulovič, Massimo Demarin, Branko Filip, Miran Keiner, Mitja Mahorič, Boštjan Mervar, Matej Marin, Dean Podgornik, Radoslav Rogina in Sašo Svibenj. V ekipi do 23 let bodo mladi in obetavni kolesarji David Črnelj, David Demanuele, Gregor Gazvoda, Aldo Ilešič, Emanuel Kišerlovski, Gregor Kodrič, Boštjan Krevs, Andrej Omulec in Vanja Satinovič. »Letos bomo nastopili na 60 do 70 odstotkov dirk V. kategorije. Približno 20 odstotkov nastopov pa nas čaka na višjih kategorijah, kjer bodo nastopile tudi najboljše svetovne ekipe. Uspehi na spomladanskih dirkah nam bodo odprli vrata za povabila na večje dirke. Menim, da imamo dobro ekipo in trenutno najboljše slovenske kolesarje, ki tačas niso v tujini,» je na predstavitvi dejal trener Srečko Glivar. Podobnega mnenja je tudi najstarejši kolesar Valter Bonča, ki pravi: »Pred klubom so novi motivi in zagnanost je večja kot prej. Vodstvo za zdaj še nima izkušenj, vendar bomo tudi mi kolesarji s svojimi izkušnjami iz tujine pomagali k razvoju in rezultatom. Dirka po Sloveniji, ki bo maja, bo za nas najpomembnejša, saj je zmaga na njej glavni cilj sezone.» Ne glede na to, da je predstavljena profesionalna ekipa vseslovenska, torej ni naključje, da je ravno Ptuj postal središče rasti nove kvalitete življenja, ki ga na svojstven način odraža kolesarski šport. Ivo Komik DRŽAVNO PRVENSTVO KADETI KADETINJE-2003 Lea Murko kadetska državna prvakinja Pet kolajn za judoiste Drave 0 sme ga februarja se je v Lendavi odvijalo državno prvenstvo za kadete in kadetinje. Udeležilo se ga je blizu 130 tekmovalcev in tekmovalk Iz 31 slovenskih klubov. Od osmih tekmovalcev ptujske Drave se je kar petim uspelo uvrstiti med osvajalce medalj. Velik uspeh je dosegla Lea Murko, ki je v kategoriji do 70 kg s tremi gladkimi zmagami osvojila naslov državne prvaki- nje. V finalni borbi je premagala tudi reprezentantko Katarino Gabrovec iz Slovenj Gradca. Velja izpostaviti, da je Lea še starejša deklica in državna prvakinja tudi v tej kategoriji. Srebrno medaljo v kategoriji do 66 kg je osvojil Rok Murko, v isti kategoriji pa Rok Tajhman bronasto medaljo. Gre za velik uspeh teh dveh tekmovalcev, saj je v tej kategoriji izjemna konkurenca. Bronaste medalje sta s po tremi zmagami osvojila tudi Uroš Tajhman v kategoriji do 50 kg in Mitja Jerenko v kategoriji do 81 kg. Odlično peto mesto je po daljšem premoru zaradi poškodbe osvojil Jaka Kodela v kategoriji do 60 kg, sedmo mesto pa Jasmina Sakelšek v kategoriji do 57 kg. Rezultati kadetinje: Kategorija do 40 kg: 1. Anja Pečnik - Sankaku, 2. Edisa Ome-rašovič - Vit. Kategorija do 44 kg: 1. Tajda Ketiš - Duplek, 2. Nives Fliser - Železničar, 3. Kristina Jazbec - Sankaku in Tatjana Birk -Jesenice. Lea Murko - dvakratna državna prvakinja na najvišji stopnički. Foto: Andrej Čuš Kategorija do 48 kg: 1. Ines Leopold - Železničar, 2. Anja Stanko - Ljutomer, 3. Manja Herega - Gorišnica in Mija Kos - Oplotnica. Kategorija do 52 kg: 1. Tamara Petek - Sankaku, 2. Doris Žunič - KBV Lendava, 3. Ana Tatalovič in Ines Kraljič - obe Bežigrad. Kategorija do 57 kg: 1. Sendi Lešnjak - KBV Lendava, 2. Pika Mirt - Olimpija, 3. Maja Goreč - Bežigrad in Martina Hrga -Juršinci. Kategorija do 63 kg: I. Maja Uršič - Sankaku, 2. Tina Razinger - Jesenice, 3. Jasna Skoršek - Sankaku in Nežka Pivk -Merezige. Kategorija do 70 kg: 1. Lea Murko - Drava, 2. Katarina Gabrovec - Slovenj Gradec, 3. Urša Skela - Impol in Sanja Jaklin - KBV Lendava. Kategorija +70 kg: 1. Jerneja Salober, 2. Mihaela Prelog -Gorišnica. Rezultati kadeti: Kategorija do 50 kg: 1. Tadej Časar - Lendava, 2. Sašo Hosner, 3. Uroš Tajhman - Drava in Mitja Vidmar - Olimpija. Kategorija do 55 kg: 1. Rok Dragšič - Sankaku, 2. Rok Dominko - Lendava, 3. Aljoša Strajnar - Olimpija in Kristjan Cmič - Impol. Kategorija do 60 kg: 1. Anže Vardijan, 2. Anže Oslakovič -oba Bežigrad, 3. Andrej Brda -KBV Lendava in Tadej Čeh -Duplek. Kategorija do 66 kg: 1. Marko Prodan - Šiška, 2. Rok Murko, 3. Rok Tajhman - oba Drava in Aljaž Sedej - Bežigrad. Kategorija do 73 kg: 1. Denis Brumen - Juršinci, 2. Boris Petrič - Olimpija Krmelj, 3. David Mesarič - Koroški Holding in Žan Frelich - Koper. Kategorija do 81 kg: 1. Matija Erjavec - Juršinci, 2. Gašper Kostrevc - Olimpija Krmelj, 3. Mitja Jerenko - Drava in Ivan Cividni Portorož. Kategorija do 90 kg: 1. Rok Kos - Duplek, 2. Jožef Lepoša -Murska Sobota. Kategorija +90 kg: 1. Luka Grossi - Portorož, 2. Edi Terzič - Merezige, 3. Jure Repar - Sankaku in Milan Tontič - Portorož. Andrej Čuš Vrhunski športnik - Davorin Gabrovec Če ima človek konkretno določene cilje, je pot bistveno lažja. JV aš znani ptujski športnik Davorin Gabrovec se poslavlja iz sveta športa, na vrhuncu njegove kariere. Davorin je aktualni svetovni prvak v kickckboxu ter prejemnik mnogih športnih priznanj. Ker v tem športu ni pravega denarja, se od tega ne da živeti. Se pa Davorin še kako zaveda, da je potrebno poskrbeti za svojo eksistenco in za nada-Inji razvoj. Odhaja iz športnega sveta kot neporažen tekmovalec in aktualni svetovni prvak, kar pomeni da odhaja dejansko na vrhuncu njegove športne kariere. - 1. mesto Državno prvenstvo Že leta 94 je kot mladinec v članski kategoriji na odprtem prvenstvu Slovenije osvojil zlato medaljo in takrat je spoznal, da je to športna panoga, v kateri želi postati najboljši. Njegove mladostniške sanje so se dejansko uresničile že leta 2000 koje kot prvi Slovenec zmagal na Odprtem prvenstvu ZDA v Bostonu, z naslovom uradnega naziva SVETOVNI PRVAK konec leta 2001 (WAKO - najmočnejše kickboxing organizacije), pa je dodal še piko na i željam vsakega športnika. REZULTATI: (le nekaj največjih uspehov ) - 1. mesto Svetovno prvenstvo 2001 - 1. mesto Ocean State Grand Nationals 2000 (ZDA-Boston) - 1. mesto Svetovni pokali 1997,98,99,00 (Madžarska) - 1. mesto open World Cup 2001 (Italija) - 1. mesto mednarodne tekme (Italija 1999, Avstrija 2001, Nemčija 2000...) 1996, 97, 98, 99, 2001 - več kot 60 medalj iz mednarodni tekem po vsej Evropi in S Ameriki - kategoriziran športnik mednarodnega razreda - najboljši športnik Kicboxing zveze Slovenije za leto 2001 - itn. Zraven vseh teh uspehov pa mu veliko pomenijo tudi proglasitev za najuspešnejšega športnika Slovenije v kickboxingu, sprejem pri predsedniku republike Slovenije Milanu Kučanu, proglasitev za najuspešnejšega študenta in športnika na fakulteti, naziv športnika Mestne občine Ptuj. Ker se je o njem v zadnjem času malo govorilo, oziroma smo več slišali o njegovem podjetniškem ustvarjanju, kot o športnih dosežkih, smo ga povprašali o njegovih načrtih in odločitvah. “Že več kot leto dni (takoj po osvojitvi naslova SP) sem se odločil zaključiti svojo športno kariero. Potrebno je poskrbeti zase in v tej smeri gledam tudi naprej. Već kot sem dosegel v moji športni zvrsti žal ni mogoče (kickbox ni olimpijski šport), poslovil sem se kot neporažen tekmovalec in aktualni svetovni prvak in na to sem ponosen. V življenju ostajajo tudi drugi cilji in ker sem zelo ambiciozna oseba, imam zastavljene nove cilje, “je povedal Davorin Gabrovec Res je, da tako dolgoletne športne kariere ne moreš prekiniti kar naenkrat, zato sem v začetku lanskega leta sprejel nalogo glavnega trenerja kickboxing kluba Maribor, s katerim letos aprila prirejamo tekmo za Svetovni pokal, naslednje leto 2004 pa tudi Evropsko prvenstvo. Tako da na prvenstvu ne bom nastopil kot tekmovalec. ampak kot trener svojih varovancev. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti vsem sponzorjem, ki so mi pomagali na moji športni poti, staršem za vzpodbudo, prav tako pa trenerjem in trening partnerjem, skratka vsem, kateri so mi zaupali in veijeli vame, da sem uresničil svoj športni cilj. Da pa so vrhunski športniki sposobni in uspešni ljudje, dokazuje tudi dejstvo, daje Davorin v tem obdobju ustanovil že drugo podjetje in da svojo nadarjenost potrjuje tudi na intelektualnem področju (Davorin je dolgoletni Zoisov štipendist), predvsem na področju računalništva in informatike. Sedaj je tudi zaposlen v svojem podjetju, kjer razvijajo lastne programe specializirane za področje interneta - internet aplikacije. Pravi, da je navajen trdega dela in da je njegov delavnik zadnji 2 leti v povprečju dolg 14 ur ali več. Veliko pa mu pri delu koristi njegov občutek za razporeditev časa in organizacijo dela. Še bolj pa je navajen boja in proučevanja konkurence, katere je v tem poslovnem svetu zelo veliko. Davorinu želimo uspešno pot še naprej in ne dvomimo, da bo tudi na poslovni poti tako uspešen, kot je bil v športni. KBV Potovanje Po Zemlji okoli Sonca še vedno v polnem teku O, enka Pulko se je s 650 kubičnim BMWjevim dvokolesnikom odpravila na pot okoli zemlje že ob svojem rojstvu. Najverjetneje... In še vedno potuje. Čeprav je uradno 2000 dni dolgo potovanje že zaključeno (od 19. junija 1997 do 10. decembra 2002). Ptujčanka je z njim postala prva zemljanka, ki je z motorjem obvozila svet in bila na vseh sedmih celinah. V petih in pol letih potovanja jo je pot vodila čez več kot 70 držav. Zamenjala je 19 pnevmatik, imela 4 predrte zračnice, bila zastrupljena v Venezueli, preživela vožnjo skozi Indijo in tri prometne nesreče v enem samam dnevu, praznovala rojstni dan s Hillary Clinton, njem, se zdi, se je pravzaprav prikradla iz preteklosti, saj je že od malih nog vedela, da si ne želi enoličja, da se je na vsakem koraku pripravljena učiti. In hkrati tudi zabavati. Njeni cilji so se zlili v dolgo potovanje. Potovanje z motociklom okoli sveta. Upala je, da Kje je moja slovenska obala. ilegalno zavozila na Kitajsko, si razbila glavo v Ekvadorju in potem počitnikovala v bolnišnici. Se poročila s svojim motorjem v Pakistanu, premagala lažjo obliko kapi v puščavi Atakami, jedla kobilice, škorpijone, hrčke ter pse in bila prva ženska v zgodovini, ki je sama, na dveh kolesih prevozila ženskam prepovedano Saudovo Arabijo. In še bi lahko naštevali. Veliko o njeni poti smo že prebrali. Še več pa bomo lahko prebrali v njeni knjigi ter slišali na predavanjih, s katerimi želi predvsem mladim povedati, da zmorejo vse, kar hočejo in da težkih reči pač ni. Pravi, da ne obstajajo. Sedaj ugotavlja, da potovanje še zdaleč ni končano. Ideja o se bo ustavila, ko pride domov in da se bo odpočila, pa seje potovanje okoli sveta le spremenilo. Za njo, večno popotnico in raziskovalko. Nešteti intervjuji, fotografiranja, sestanki, boj za preživetje in boj z birokracijo. Seznama njenih dnevnih aktivnosti še zlepa ni konec... Delovnik traja od sedme zjutraj, do enih, dveh zjutraj drugega dne. Torej skromnih, a zagnanih 18 ur na dan. Takoj ko je zapakrirala svojega BMWja, koje bilo mimo prvih nekaj sto intervjujev, se je trmasto odločila, da se končno posveti svojemu zdravju. Pravi, da se je sicer zavedala težavnosti in zahtevnosti, ki jo je potovanje z vsemi posledicami pustilo na njenem telesu. Pravi, da ga za na pot ni nič posebej pripravljala. Gnala da jo je Pogrešala pogled na Ptujski grad. Foto: Arhiv Benka Pulko energija ali bolje evforija, ki ni slišala, niti čutila bolečine telesa. Na dan je prevozila tudi do 1600 kilometrov. V ptujski bolnišnici so ji pokrpali kolena, sledilo je krajše okrevanje v zdravilišču Zreče. Hm, okrevanje. Prosila me je, da jo zapeljem v zdravilišče, pa sem presenečeno ugotovil, da se “seli" z nekaj deset tisoče diapozitivi, ki jih ob večerih neumorno sortira. Odločila se je, da bo svojemu telesu od sedaj naprej bolje naklonjena, da ga bo poslušala in tu in tam tudi kdaj upoštevala. Meni, da to ni bilo samo njeno potovanje, temveč potovanje vseh Slovencev. “Toliko jih je navijalo in pomagalo, ” Benka v Beogradu s svojim BMW pravi. “Bili so luč na horizontu, pomočniki v daljavi, čeprav se večina niti zavedala ni. Čete so mi stale ob strani. Danes se namesto vsakodnevne molitve sprašujem, kaj bi brez vseh teh prijateljev?" Afrika je naša Ljudje pa še kar pomagajo. Postala je njihova vodnica. Vodnica vseh tistih, ki si želijo na vsakem koraku nekaj naučiti in se hkrati veseliti. Izpolnila je svoje sanje in naredilo tisto, kar si večina ne upa, kar se nas večina ne loti. Morda je naredila to namesto nas, tudi za nas. Vendar Benka se ne ustavlja. Nadaljuje svojo pot, na kateri ji nihče ne more slediti. Le srečate jo lahko. Milan Krajnc Pavlica 16 (fytycoA PTUJSKA ZGODOVINA, PRIREDITVE, OBVESTILA PTUJSKA PUSTNA TRADICIJA Maškarada - pustni bal - karneval Nadaljevanje iz strani 2 1886, 9. marec Pustno rajanje je bilo dolgo in živahno. Ples pri Telovadnem društvu se je pričel z napovedano telovadno vajo. Najbolj obiskan ples je pripravilo Moško pevsko društvo. Dobro sta bili obiskani prireditvi Veteranov in Gasilskega društva. Tudi kazino je pripravil ples, ki pa je bil slabo obiskan. Povsod pa so bile zabave po gostilnah. Večja zabava je bila v dvorani gostilne Murschetz. Tega dne, ko so se Nemci zabavali pri Murschetzu, so imeli Slovenci v Narodnem domu v Poštni ulici plesno prireditev. Tudi nižji oficirji so priredili zabavo. 1891, 2. februar, pustna prireditev v stilu » kmečki bal« Olepševalno društvo Ptuj je včeraj priredilo v kazinski dvorani zelo dobro obiskano pustno prireditev »kmečki baU, na kateri je bilo veliko število mikavnih kostumov in veliko dobre zabave. 1891, 11. februar, slanikova pojedina. Danes na pepelnico je bila v Prešernovi, v hotelu Osterberger velika slanikova pojedina. Igrala je glasbena kapela ptujskega Glasbenega društva. In tako je šlo iz leta v leto, nekatera leta bolj, nekatera leta manj živahno. Tudi v obdobju od leta 1919 - 1941 je ptujska ZIMSKE POČITNICE V zimskih počitnicah, ki bodo na našem območju letos trajale od 24. februarja do 2. marca, bo v Centru interesnih dejavnosti potekala vrsta ustvarjalnih delavnic. Nekatere bodo namenjene osnovnošolcem, druge pa srednješolcem. Za osnovnošolce smo pripravili: - izdelavo pustne maske - strašila, - badminton, - likovne ustvarjalne delavnice, - izdelavo nakita, - tridnevni sprehod skozi svet mode, kozmetike in friziranja, - skupaj z Društvom Praha zimovanje na Ribniški koči na Pohorju. Srednješolcem so namenjene naslednje dejavnosti: - gledališke improvizacije, - izdelava pustne maske, - tečaj za tonske tehnike in D J. Na pustno soboto organiziramo poslikavo obraza za vse, ki si želite iti na maškarado v res novi in originalni podobi. Za udeležbo v vseh dejavnostih se je potrebno prijaviti. Informacije in prijave vsak delovni dan med 8. in 15. uro osebno v Centru interesnih dejavnosti ali po telefonu 780 55 40 oz. po elektronski pošti na naslovu cid@cid.si OTROŠKA MAŠKARADA V Društvu prijateljev mladine Ptuj skupaj s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj tudi letos organiziramo tradicionalno otroško maškarado. Ta pustni dogodek spada med tiste otroške prireditve v Mestni občini Ptuj, kijih otroci in starši nikakor ne bi mogli pogrešati. Vsako leto se na prireditvi zbere množica obiskovalcev, ki se zabavajo v družbi klovnov in animatorjev, plešejo, se posladkajo s krofi, pri tem pa najbolj izvirno maskirane družine in skupine prejmejo praktične nagrade. Prireditev je brezplačna za vse otroke, starši pa plačajo vstopnino. Letos bo maškare zabavala tudi Romana Krajnčan. Maškarada bo potekala na pustni ponedeljek, to je 3.3.2003, od 16. do 18. ure v karnevalski dvorani. Kootanl »o volilni boti. Potagi« Pfcddanov ta botri« mod. Sada: p« repat bodvo ko prot« Prtfar* v spravi. k BaHlfu pojo£. Sprav« I« « __ Kar lam Barttd na Wm*i Tudi pravoga vaia ta nil V Batam gradu tak fcrtto Vm ra vlado to lak vn*k Si mMakov dati latito. Krita bo pa kmaf lontana. Minil bo poitka val In poatanac ta poslancam — S« bo »pat domov pattai Putmo ralla toM knfa Sal Ia puM nailaph ta» Konc poi.-st n« bfvjnie Pustni knot zd*| vabi vasi Ptujski krof, list za vesele ljudi, 1928. pustna tradicija še vedno živela. Meščani so se samoiniciativno na pustni torek zbrali v povorki skozi mesto. Ob 12. uri so se zaprle vse trgovine, ljudje so se našemili in začelo se je vsesplošno rajanje, z godbo na pihala so maškare šle po mestu, povorka se je končala na Bregu pred gostilno Strašil. Leta 1928 je znani ptujski gostilničar Berlič izdal šaljivo-zbadljiv letak Pustni krof, s katerim je vabil na zabavo v Narodni dom. Ptuj je to tradicijo ohranil vse do današnjih dni. Leta 1959je Tednik zapisal, da je v mesto zašlo tudi nekaj kurentov. Nekateri so segli v roko, drugi so stikali za dekliškimi robčki. «V letu 1960je Zagreb film z revijo Globus in ptujskim muzejem posnel film o kurentih in drugih pustnih likih. Leta 1960 pa je Zgodovinsko društvo s sodelovanjem markovške etnografske skupine prvič pripravilo kuren-tovanje na Ptuju. Marija Hernja Masten RAZSTAVIŠČE V MESTNI HIŠI Obrazi jazza Fotograf Gerhad Hübner se je rodil leta 1952 v Burghausnu v Nemčiji. Že kot osnovnošolec se je začel zanimati za fotografijo. Svoje prve fotografije je naredil z očetovim fotoaparatom. Po zaključku poklicne srednje šole se je mojstrsko izpopolnjeval pri fotografu H. J. Straussu. Istočasno je sodeloval v skupini fotografov, ki so delovali pod okriljem mesta Burghausen. Od oktobra 1976je zaposlen kot industrijski fotograf v tovarni Wacker-Chemie. Leta 1980je pripravil prvo samostojno fotografsko razstavo, do danes je sodeloval na razstavah v Koreji, Kitajski, Češki, Slovaški, Franciji, Madžarski ... 1976je vzpostavil stike z jazz glasbeniki in od takrat naprej skrbi za uradno dokumentiranje vsakoletnega jazz festivala v Burghausnu. Vsako leto prireja enotedenski seminar fotografije, ki se ga udeležujejo udeleženci iz različnih držav. Sodelovali so tudi že ptujski ljubiteljski fotografi. Gerhard Hübner je fotograf z bogatimi izkušnjami, zato je odgovoren za razvoj mladih amaterskih fotografov na območju celotne Nemčije. Pred dvema letoma je bil nagrajen s srebrnim znakom mesta Burg-hausen,je dobitnik številnih domačih in tujih priznanj. Umetnik se bo predstavil Ptujčanom s samostojno razstavo: Obrazi jazza, ki bo na ogled v ptujski Mestni hiši, v kavarni BO cafe in v hotelu Mitra. Otvoritev razstave bo v soboto, 1. marca 2003, ob 12. uri v Mestni hiši. V kulturnem programu bosta nastopila mlada glasbenika, Tom Hajšek, študent tretjega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, in Blaž Švagan, učenec Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja, ki ga poučuje Štefan Petek. Vabljeni vsi, ki vas zanima umetniška fotografija in jazz glasba. Karmen Ivančič efytyca/t 11 GLEDALIŠČE, PRIREDITVE ■ GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija Telefon:+386 2 749 32 50 Faks:+386 2 749 32 51 tajništvo @gledalisce-ptuj. si http://www.gledalisce-ptuj.si Program Gledališča Ptuj ZA OTROKE 24. februar ob 9.30 in 11.00, Robert Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE, režiser: Miha Alujevič, za šole in izven 1. marec ob 10. in 11.30, Tone Seliškar: JUR! MURI V AFRIKI, režiserka: Barbara Bulatovič, za abonma Lutka in Račka ter izven 21. marec ob 10. in 11.15, Barbro Lindgren: GOSPOD PEPI IN ČRVIČEK ARTUR, režiser: Ivica Simič, Moje gledaliSče-Španski borci Ljubljana, za Sole in izven ZA MLADINO 17. in 18. marec ob 9.30 in 11.00, Theater Rote Grütze: TA PRESNETA LJUBEZEN, režiser: Niko Kranjc Kus, za šole in izven 31. marec ob 9.30 in 12.00, Lutz Hübner: CREEPS, režiser: Rene Maurin, za šole in izven Sobota, 1.3. 9.00- 15.00 Sreda, 5.3. 14.00 Sobota, 8.3. 9.00- 19.30 Sreda, 12.3. Petek. 28.2. 20.30 Sobota, 1.3. 17.00 19.00 ZA ODRASLE FESTIVAL MONODRAME PTUJ 2003 od 9. - IS- marca 9. marec ob 19.30. Otvoritev festivala - Rob Becker JAMSKI ČLOVEK, igra Uroš Fürst 10. marec ob 10.00. Svetlana Makarovič KAKO POSTANEŠ GLAVNI, igra Janja Majzelj, Lutkovno gledališče Ljubljana ob 19.30, NebojSa Pop Tasi ZGODBA TAJNEGA AGENTA, igra Miha Nemec, Plesni forum Celje 11. marec ob 19.30, Mojca Simonič NOŽ ZA ROMANTIKE, igra Mojca Simonič, Sng Drama Maribor ob 21.00, Conor McPherson RUM VODKA, igra: Miha Arh, Gledališče Ptuj fv KolnkiSti) 12. marec ob 19.30, Slavenka Drakuli OKUS PO MOŠKEM, igra: Maja Blagovič, Slovensko stalno gledališče Trst (v gledališki kleti) ob 20.30, Lu Xun NORČEVI ZAPISKI, igra Aleš Kolar, Slovensko stalno gledališče Trst 13. marec ob 19.30, Alessandro Baricco DEVETSTO, igra: Bojan Maro-ševič, SNG Drama Maribor 14. marec ob 19.30 Gregor Čušin HAGADA, igra: Gregor Čušin, Mestno gledališče ljubljansko 15. marec ob 19.30 Zaključek festival s podelitvijo nagrad - Zijah A. Sokolovič KOBAJAGI DONELA ME RODA, igra Zijah A. Sokolovič 19. marec ob 19.30, Lutz Hübner: MARJETKA, STR. 89; režiser Samo M. Strelec za izven 20. marec ob 19.30, Lutz Hübner: MARJETKA, STR. 89; režiser Samo M. Strelec, zakupljena predstava 27. marec ob 19.30, Bernard Stade: OB LETU OSOREJ, režiser Boris Kobal, Špas Teater Mengeš, za izven 28. marec ob 19.30, Samo M. Strelec: GLEDALIŠČE PTUJ NA PRELOMU V 21. STOLETJE, predstavitev knjige GOSTOVANJA 27. in 28. februar ob 19.30 Lutz Hübner: MARJETKA, STR. 89; režiser Samo M. Strelec, v Mestnem gledališču ljubljanskem 6. in 7. marec ob 19.30 A.R. Gurney: LJUBEZENSKA PISMA; režiser: Zvone Šedlbauer, v Narodnem domu Maribor 18. marec ob 8.30 in 10.30 Uroš Rakovec, Miran Mitič, Traja Brizani: GLASBA SKOZI ČAS. v Mariboru 21. in 22. marec ob 19.30, Steven Berkoff: JAMR, režiser: Matjaž Latin, v Škofji Loki Sobota, 8.3. 8.30- 13.00 13.00-17.00 19.00 Nedelja, 9.3. Petek, 14.3. Od 17.00 do 21 Sobota, 15.3. 15.00 17.00 19.00 Petek. 21.3. 20.30 Sobota, 22.3. 7.30- 20.00 Nedelja, 23.3. 7.30- 14.00 Petek, 28.3. 19.00 20.30 Sobota, 29.3. 8.00-21.00 Nedelja, 30.3. 8.00-15.00 Sobota, 1.3. 17.00 Sobota, 8.3. 17.00 Sobota, 22.3. 17.00 Nedelja, 23.3. 15.00 ŠPORTNI ZAVOD 2250 nuj, ČUČKOV» 7, TB_ 02 7J7 « M Športne prireditve ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Mali nogomet, turnir, SDS-Mladi Košarka, ŠKL, OŠ Olge Meglič Ptuj Namizni tenis, moški in ženske, 1. in 3. SNTL, prvenstvene tekme, NTK Ptuj Namizni tenis, moški, 1. SNTL, prvenstvena tekma, NTK Ptuj ŠPORTNA DVORANA CENTER Mali nogomet, 2. SMNL, prvenstvena tekma, KMN Strojna Ptuj Mali nogomet, priprave reprezentance MNZ Ptuj U-12 in U-13 Rokomet, člani, prvenstvena tekma, MRK Drava Ptuj Rokomet, članice, prvenstvena tekma, ŽRK Mercator Tenzor Rokomet, starejši dečki, turnir, MRK Drava Ptuj Mali nogomet, turnir •ŠKIS« Klub ptujskih študentov Rokomet, članice, prvenstvena tekma, ŽRK Mercator Tenzor Koncert - ŠC .30 Proslava OŠ Ljudski vrt Rokomet, kadetinje, prvenstvena tekma, ŽRK Mercator Tenzor Mali nogomet, 2. SMNL, prvenstvena tekma, Petlja Ptuj Rokomet, člani, prvenstvena tekma, MRK Drava Ptuj Mali nogomet, 2. SMNL, prvenstvena tekma, KMN Strojna Ptuj Namizni tenis, državno prvenstvo za mladinke-mladince in kadete-kadetinje, NTK Ptuj Namizni tenis, državno prvenstvo za mladinke-mladince in kadete-kadetinje, NTK Ptuj Rokomet, člani, prvenstvena tekma, MRK Drava Ptuj Mali nogomet, 2. SMNL, prvenstvena tekma. Petlja Ptuj JUDO, »Pokal Ptuja*, dečki, kadeti, mladinci JUDO, »Pokal Ptuja*, dečki, kadeti, mladinci ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Odbojka, članice, prvenstvena tekma, 2. DOL, ŽOK Ptuj Odbojka, članice, prvenstvena tekma, 2. DOL, ŽOK Ptuj Odbojka, članice, prvenstvena tekma, 2. DOL, ŽOK Ptuj MESTNI STADION PTUJ Nogomet, 2. SNL, člani, prven. tekma, NK Drava Asfalti Ptuj WWW.ptUJ.SI KURENTOVANJE2003 PTUJ, OD 22. FEBRUARJA DO A. MARCA o o » Sobota, 22. februar: Mestne ulice in trgi ob 11.00 uri - Otvoritvena slovesnost 43. Kurentovanja - 6. srečanje slovenskih pustnih likov in mask s povorko po karnevalski poti Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 - YOGURT, TABU Nedelja, 23. februar Karnevalska dvorana od 15.00 do 17.00 - OTROŠKA MATINEJA od 20.00 do 01.00 - MAGNIFICO Ponedeljek, 24. februar Galerija na ptujskem gradu ob 18.00 - Predstavitev monografije 0 PUSTU, MASKAH IN MASKIRANJU ZRS Bistra in ZRC SAZU Mestni trg od 18.00 do 19.00 - Etnografske skupine in kurenti-koranti MEFISTO IN FLAME: Ognjeni ples Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 - MAJA ŠUPUT & EN JOY, IVANA BRK Torek, 25. februar Mestni trg od 18.00 do 19.00 - Etnografske skupine in kurenti-koranti KUD PRIDEN MOŽIC: Kljukec in Pavliha Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 - PREDIN, KRESLIN 'C' ; . m Sreda, 26. februar Mestni trg od 18.00 do 19.OO - Etnografske skupine in kurenti-koranti MEFISTO IN FLAME: Ognjeni ples Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 - SOUND ATTACK, KARMA Četrtek, 27. februar Mestni trg od 18.00 do 19.OO - Etnografske skupine in kurenti-koranti KUD PRIDEN MOŽIC: Od kod si, kruhek? Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 - GORAN KARAN, KARMEN STAVEC Petek, 28. februar Miheličeva galerija ob 17.30 - Otvoritev razstave fotografij Bojana Adamiča ZVEN MASKE Mestni trg od 18.00 do 19.OO - Etnografske skupine in kurenti-koranti MALI LETEČI CIRKUS: Oj in hoj! Karnevalska dvorana od 20.00 do 23.00 - GAME OVER, BEPOP Sobota, 1. marec Mestni trg ob 11.00 - Etnografske skupine in kurenti-koranti LUTKOVNA SKUPINA UŠ: Črviva zgodba Karnevalska dvorana od 20.00 do 03.00 - ČUKI Nedelja, 2. marec Mestne ulice in trgi od 14.00 do 17.00 - 43. TRADICIONALNA MEDNARODNA PUSTNA POVORKA Karnevalska dvorana od 17.00 do 22.00 - SAŠA LENDERO Ponedeljek, 3. marec Mestni trg od 18.00 do 19.00 - Etnografske skupine in kurenti-koranti ANDREJ ROZMAN - ROZA Karnevalska dvorana od 16.00 do 18.00 - OTROŠKA MAŠKARADA Organizator: CID Ptuj in DPM Ptuj od 20.00 do 01.00 - CRVENA JABUKA Torek, 4. marec od 16.30 do 17.30 - Etnografske skupine in kurenti-koranti, POKOP PUSTA od 20.00 do 01.00 - NATALIJA VERBOTEN+BAND Galerija Tenzor, Prešernova ulica 1 od 21. do 28. februarja - EX-TEMPORE ujeti utrip najbolj norih dni mesta Ptuja Vse dni festivala bodo pri programu v mestnem jedru sodelovali tudi dijaki Ekonomske šole - Šolskega centra Ptuj. Ptujski gostinski lokali bodo pripravili posebno ponudbo. GUvm pokrovitelj i Mestna občina Ptuj FE 9 ljubljanska banka Mercator MratorSVS.44 ** nuna 3 ehe UtorortklBm , Ona VEČER PTt-J ,iSi~rn Svrtjf lep' KRAFTlWERK LJUDSKA UNIVERZA PTUJ __________RAZPISUJE_________ OSNOVNO ŠOLO za odrasle 7., 8. razred BREZPLAČNO! IZOBRAŽEVANJE ZA RAČUNOVODJE pod vodstvom ga. Marije MAGDALENO USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODSKO - KNJIGOVODSKA DELA-250 ur DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO - 120 urni tečaj PREKVALIFIKACIJO ZA POKLIC - TRGOVEC !!! NOVO !!! V sodelovanju z LTO Ptuj razpisujemo usposabljanje za lokalne turistične vodnike po mestu Ptuj Za včlanitev v izobraževanje ali dodatne informacije se lahko oglasite na Ljudski univerzi Ptuj Mestni trg 2 ali nas pokličite na tel.: 02 / 749 21 50! Veseli bomo vašega obiska! Poslovna enota PET0YIA Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. /88 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE Poslovna enota PANORAMA Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDEU0 OD 8.00 DO 12. URE Poslovna enota SOLID Mezgovci ob Pesnici 4/b, Dornava, tel. 755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE Naročnik: ERA PETLJA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ruj ■ ..... n ■■■ ZAGOT GLASNI PROSTOR : 031 304 851 šta: irenamarcetic@email.si PTUJAĆANA '/«MESEC BREZPLAČNO PREJME NA DOM 8750 GOSPODINSTEV LEKARNA Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: • od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO MAREC: APRIL: 3 - ponedeljek 20.-7. ure 7 - ponedeljek 20.-7. ure 4 - torek 20.-7. ure 8 - torek 20.-7. ure 5 - sreda 20.-7. ure 9 - sreda 20.-7. ure 6 - četrtek 20.-7. ure 10 - četrtek 20.-7. ure 7 - petek 20.-7. ure 11 - petek 20.-7. ure 8 - sobota 14.-7. ure 12 - sobota 14.-7. ure 9 - nedelja 24 ur 13 - nedelja 24 ur Dežurslvo končamo Dežurstvo končamo 10. marca ob 7. uri. 14. aprila ob 7. uri. ffp LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 SO 01 LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 - 14.00 dežurstvo: marec: 1.3.2003 - 2.3.2003 10.3.2003 - 31.3.2003 APRIL: 1.4.2003 - 6.4.2003 14.4.2003 - 30.4.2003 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. 00 7. URE ZjUTRAj, GB SOBOTAH 00 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj 00 7. URE NASLEONjEtjA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00 uro. ALTIlfc TISKOVINA V u p fl d n i POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2250 PTUJ TN I K LETO IX 6. MAREC 2003 . bot ISSN 1318-900X ŠTEVILKA 2 Vsebina 12. ODLOK o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2003 13. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema »CATV PTUJ« 14. SKLEP o razrešitvi in imenovanju treh članov Uredništva javnega glasila Ptujčan 15. SKLEP o razrešitvi in o imenovanju enega člana Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 16. SKLEP o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d.o.o., v Mestni občini Ptuj 17. SKLEP o imenovanju direktorja javnega zavoda Gledališče Ptuj 18. PRAVILNIK o spremembi pravilnika o nagrajevanju športnih dosežkov v Mestni občini Ptuj 19. INFORMACIJA o javnih razpisih za dodeljevanje proračunskih sredstev za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva 12. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94-odločba US, 45/94-odločba US, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95-odločba US, '9/96-odločba US, 39/96, 44/96-odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98-odločba US, 74/98, 70/00, 100/00-sklep US in 51/02), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000, 79/01 in 30/02) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 4. seji, dne 26.2.2003, na predlog župana sprejel ODLOK o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2003 7. člen S tem odlokom se ureja sestava in izvrš- evanje proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2003 (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom ter občinskimi predpisi opravlja Mestna občina Ptuj. 3. člen Prejemki in izdatki proračuna so izkazani v skupni bilanci prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja (splošni del proračuna) ter v posebnem delu proračuna. Namenska sredstva za novo deponijo pobrana s ceno odvoza odpadkov, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Proračun Mestne občine Ptuj za leto 2003 se določa v višini 4.476.183.249 SIT in sicer: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV -vSIT I. SKUPAJ PRIHODKI 3.923.693.249 II. SKUPAJ ODHODKI 4.440.883.249 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ - 517.190.000 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA POSOJIL 75.490.000 V. DANA POSOJILA 30.000.000 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 45.490.000 C. RAČUN FINANCIRANJA VIL ZADOLŽEVANJE 307.000.000 Vlil. ODPLAČILA DOLGA 5.300.000 NETO ZADOLŽEVANJE 301.700.000 IX. ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH - 170.000.000 4. člen V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. odstavka 49. člena Zakona o javnih financah odloča župan in o tem pisno obvešča mestni svet. 2 STRAN MAREC 2003 LETO IX ŠTEVILKA 2 ------- VESTNIK 5. člen V proračunu se oblikujejo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5 % prihodkov proračuna. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 6. člen Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren mestnemu svetu. Zupan poroča mestnemu svetu v mesecu juliju o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan, oziroma od njega pooblaščena oseba. 7. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali posebnim aktom mestnega sveta drugače določeno. 8. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna. 9. člen Sredstva za plače delavcev v občinski upravi in javnih zavodih se bodo uporabnikom zagotavljala mesečno glede na število in strukturo delavcev. 70. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva. 7 7. člen Zupan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. 72. člen Župan lahko dolžniku do višine 50.000 tolarjev odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga v skladu s pogoji iz 77. člena Zakona o javnih financah. 73. člen Župan je pooblaščen, da odloča o : - prerazporeditvah sredstev med različnimi postavkami v okviru posameznih dejavnosti na podlagi objektivnih razlogov, ki so usklajeni z uporabniki - kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar največ do višine ; 5 % zadnjega sprejetega proračuna - začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti tudi druge osebe, ki so odgovorne za finančno poslovanje 14. člen Župan lahko prevzema obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, če je že odprta postavka - konto v proračunu tekočega leta. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih iz naslova investicijskih odhodkov in transferov ne smejo presegati 45 % sredstev skupin odhodkov 42 - investicijski odhodki in 43 - investicijski transferi, zagotovljenih v proračunu leta 2003. Obveznosti , ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih za blago in storitve in tekoče transfere ne smejo presegati 25 % sredstev zagotovljenih v proračunu leta 2003. 75. člen Za realizacijo obveznosti občinskega proračuna iz naslova investicij se bo občina zadolžila do višine 10 % realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja. Pogodbe o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene župan Mestne občine Ptuj. 76. člen V obdobju začasnega financiranja Mestne občine Ptuj v letu 2004, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana. 7 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka : 403-191/95 Datum : 26.2.2003 dr. Štefan ČELAN, s.r. Župan Mestne občine Ptuj ODHODKI PO FUNKCIONALNI KLASIFIKACIJI (40+41+42+43) ZA LETO 2003 -v SIT Področje Tekoči odhodki Tekoči transferi Investir, odhodki Investic. transferi SKUPAJ 01 Javno upravo 551.419.531 60.690.617 59.500.000 97.316.000 768.926.148 02 Obramba (022 Civilna zaščita) 4.489.280 2.047.348 3.258.389 9.795.017 03 Javni red in varnost (032 Protipožarna varnost) 43.379.670 7.000.000 50.379.670 04 Gospodarske dejavnosti 348.706.821 38.425.159 140.600.000 527.731.980 05 Varstvo okolja 75.000.000 346.830 1.121.185.356 24.908.000 1.221.440.186 06 Stanovanjska dejavnost in prostorski razvoj 35.905.000 61.274.645 148.000.000 245.179.645 07 Zdravstvo 7.069.230 3.000.000 10.069.230 08 Rekreacija, kultura in dejavnosti neprofitnih združeni, društev in druqih institucij 14.372.208 342.740.772 118.372.835 94.521.200 570.007.015 09 Izobraževanje 598.959.394 193.244.835 44.200.000 836.404.229 10 Socialna varnost 9.711.423 190.611.061 627.645 200.950.129 SKUPAJ 1.039.604.263 1.284.270.081 1.697.436.060 419.572.845 4.440.883.249 -----------------------------------------— ■'■.•■iM-MiO------——;------------------------------------- ŠTEVILKA 2 MAREC 2003 VESTNIK LETO IX STRAN 3 PRORAČUN MESTNE OBČINE PTUJ ZA LETO 2003 1.SPLOŠNI DEL PRORAČUNA A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV -v SIT PLAN 2003 KONTO 1 2 1. SKUPAJ PRIHODKI (70+71 +72 + 73 + 74) 3.923.693.249 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.045.452.741 70 1.DAVČNI PRIHODKI 2.428.961.641 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.353.656.041 7000 Dohodnina 1.353.656.041 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 872.017.000 7030 Davki na nepremičnine 813.717.000 Davek od Dremoženia od stavb 1.200.000 Davek od orem.od prost.za počit in rekreac. 360.000 Nadom.za upor.stavb.zemli.- od prav.oseb 708.000.000 Nadom, za upor.stavb.zemli.- od fizič.oseb 102.757.000 Zamud.obr.iz nasi.nadom.za uporabo st.z. 1.400.000 7032 Davki nò dediščine in darila 3.300.000 7033 Davki na promet neorem.in na finan.oremož. 55.000.000 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 203.288.600 7044 Davki na posebne storitve 7.366.000 Davek na dobitke od iaer na srečo 3.366.000 Posebna taksa na iqralne avtomate 4.000.000 7047 Druai davki za uporabo blaaa ali opravi.štor. 195.922.600 Taksa za obremenjevanje voda 66.000.000 Turistična taksa 7.000.000 Komun.tak. za taks.zav.ored.-od prav.oseb 2.128.900 Kom.tak.za taks.zav.pred.-od fiz.os.in zas. 1.459.700 Druae komunalne takse 205.000 Požarna taksa 8.470.000 Državne upravne takse 14.000.000 Taksa za obrem.okolia zaradi odlaa.odpad. 96.659.000 71 2.NEDAVČNI PRIHODKI 616.491.100 710 UDELEŽ.NA DOBIČ.IN DOH.OD PREMOŽ. 304.133.000 7100 Udeležba na dobičku iavnih podietii 15.908.000 7102 Prihodki od obresti 29.200.000 Preiete obresti od vezave čez noč 1.000.000 Preiete obresti od vez.tolar.depozitov 21.000.000 Preiete obresti od danih posojil 7.200.000 7103 Prihodki od premoženja 259.025.000 Prih.iz nasl.naiem.za km.zeml.in aozd. 25.000 Prihodki od naiemnin za posl.prostore 145.000.000 Prihodki od naiemnin za stanovanja 98.000.000 Prihodki od naiemnin za opremo 5.000.000 Prihodki iz naslova podelienih koncesii 11.000.000 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 2.000.000 7111 Upravne takse 2.000.000 712 DENARNE KAZNI 7.150.000 7120 Denarne kazni 7.000.000 7120 Nadom.za deqradac.in uzurpacijo prostora 150.000 4 STRAN marec 2003 vestnik LETO IX ŠTEVILKA 2 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 750.000 7130 Prihodki od Drodaie blaaa in storitev 750.000 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 302.458.100 7141 Drudi prihodki 302.458.100 sred.iz cene odvoza od pad.za novo dep. 185.000.000 sred.iz cene odvoza odp.za san.stare dep. 95.000.000 priključki na vodovod in kanalizacijo 10.258.100 samoplačniki 1.700.000 plačila izdanih računov 5.000.000 oqlaševanie v Ptujčanu 2.000.000 refundacije sredstev za iavna dela 3.500.000 72 3.KAPITALSKI PRIHODKI 484.490.834 720 Prihodki od orodaie osnovnih sredstev 7200 Prihodki od prodaie zaradb in prostorov 53.000.000 7201 Prihodki od prodaje prevoznih sredstev 100.000 in Prih.od prod.zeml.in nemater.premož. 7221 Prihodki od prodaie stavbnih zemljišč 431.390.834 74 4.TRANSFERNI PRIHODKI 393.749.674 740 Transf.prih.iz druqih javnofin.instituc. 7400 Prejeta sredstva iz državneaa proračuna 349.290.262 740001 Prej. sred. iz držav, proračuna za investicije 349.290.262 OŠ Grajena 7.835.000 OŠ Olae Mealič 43.500.000 Atletski stadion- MŠZŠ 10.000.000 Atletski stadion- Fundaciia za šport 35.000.000 Deponija 200.000.000 740001 Min.za aos.(Cesta Graiena-Krčev.pri Vurb.) 12.800.000 740001 Minist.za kmet., aozdarstvo in prehrano 13.471.186 740004 Dr. orei.sred.iz drž.pror.za tek.por.-CRPOV-i 1.700.000 740004 Dr.orei.sred.iz drž.pror.za tek.por.MŠZŠ 24.984.076 7401 Prejeta sredstva iz proračunov lok.skup. 44.459.412 Prihodki občin za skupno občinsko upravo 24.459.412 Prihodki občin za izgradnjo nove deponije 20.000.000 II.SKUPAJ ODHODKI (40+41 +42+43) m as sa 4.440.883.249 40 TEK.ODHOD. (400+401 +402+403+409) 1.037.053.711 400 PLAČE IN DRUGI IZDAT.ZAPOSLENIM 274.986.749 401 PRISRDELODAJALCEV ZA SOC. VAR. 38.796.449 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 701.470.513 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 49.906.108 4021 Posebni materiali in storitve 6.374.192 4022 Enera.,voda,komun.storitve in komunikac. 58.445.718 4023 Prevozni stroški in storitve 5.164.502 4024 Izdatki za službena potovanja 4.802.000 4025 Tekoče vzdrževanje 296.279.102 4026 Najemnine in zakupnine 3.119.000 4027 Kazni in odškodnine 77.800.000 4028 Davek na izplačane plače 12.642.000 4029 Druai operativni odhodki 186.937.891 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 1.800.000 4031 Plač.obresti od kredit.poslovnim bankam 1.800.000 409 SREDSTVA IZLOČENA V REZERVE 20.000.000 4090 Splošna proračunska rezervacija 15.000.000 4091 Proračunska rezerva 5.000.000 -man ŠTEVILKA 2 MAREC 2003 vestnik LETO IX STRAN 5 41 TEKOČI TRANSF.(410+411 +412+4131 410 SUBVENCIJE 4102 411 Subvencije privot. podjetjem in zaseb. TRANSF.POSAMEZ. IN GOSPODINJ. 4110 Transferi nezaposlenim 1.288.993.468 6.078.800 6.078.800 583.482.129 3.000.000 4115 Nadomestila plač 35.094 4117 Štipendije 4.000.000 4119 Drugi transferi posameznikom 412 TRANSF.NEPROF.ORG IN USTANOVAM 4120 Tekoči transferi neprof.org. in ustanovam 413 DR.TEK. DOM.TRAN. (4130+4131 +4132+41_33j 4130 tek.trans.dr.lok.sk. IN oz.del.lok.sk. 413003 Sredstva, prenesena drugim občinam 413004 Sred..prenes.ožjim delom lokalnih skup. 4131 Tekoči transf.v sklade soc.zavarovania 4133 TEK.TRANS V JAV.ZAV.IN DR.IZJAVSLUZB 576.447.035 121.131.946 121.131.946 578.300.593 63.717.222 55.000.001 8.717.221 64.400.000 450.183.371 413300 413301 Sred.namenj.za plače in druge izd, zap. Sred., nameni.za prispevke delodajalcev 413302 Sred., nameni.za izdat.za blago in storit. 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOV. SRED. 146.037.420 ____24.041.101 280.104.850 1.695.263.225 1.695.263.225 4200 Nakup zaradb in prostorov 15.000.000 4201 Nakup prevoznih sredstev 2.500.000 4202 Nakup opreme 19.758.389 4204 Novoaradnie, rekonstrukcije in adaptaciie 1.523.877.836 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 50.900.000 4206 Nakup zemliišč in naravnih boaastev 12.000.000 4208 Študiie o izv. proiektov in proiektna dok. 71.227.000 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 419.572.845 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 419.572.845 4302 Invest.transf. neprofitnim oraanizac. 7.000.000 4303 Investiciiski transferi iavnim podietiem 24.908.000 4305 Investicii.transferi arivat.aodietiem in zas. 239.316.000 4307 Invest.transf.iav.zav.in dr.izv.iavnih služb 148.348.845 III.PROR. PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ ) (l.-ll.) -517.190.000 Hf9 i K B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB ü HHHIH 75 IV.PREJ.VRAČ.DANIH POS. IN PROD. KAPITALSKIH DELEŽEV (750+7511 75.490.000 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 73.490.000 7503 Preieta posolila od finančnih institucij 61.000.000 7504 Prei.vrač.od danih pos.od privat.podi. in zas. 12.490.000 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 2.000.000 7510 Sred.pridob.s prodaio kap.deležev v i.pod. 7513 Sr.pridob.s prod.druaih kapital.deležev 2.000.000 44 V.DANA POS.IN POV.KAPDEL.(440+441) 30.000.000 440 DANA POSOJILA 30.000.000 4400 Dana aosoiila posameznikom 10.000.000 4403 Dana posojila finančnim institucijam 20.000.000 VI. PREJ.MINUS DANA POS.IN SPREM. KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 45.490.000 ■P % C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII.ZADOLŽEVANJ E 307.000.000 500 DOAAAČE ZADOLŽEVANJE 5001 Naieti krediti pri poslovnih bankah 307.000.000 55 Vlil.ODPLAČILA DOLGA 5.300.000 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 5.300.000 5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 5.300.000 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (l. + IV.+VII.-ll.-V.-VIII.) -170.000.000 -------------------------------«■■■■■--------;------------------------ 6 STRAN MAREC 2003 vestnik LETO IX ŠTEVILKA 2 13. Na podlagi 19. b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odi. US, št. 45/94 - odi. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odi. US, 63/95 -obvezna razlaga, 9/96 - odi. US, 44/96 - odi. US, 26/97, 70/97, 74/98, 59/99 - odi. US, 70/00 in 51/02) ter 11. in 80. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-preč-iščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. februarja 2003, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema »CATV PTUJ« 7. člen V Odloku o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema »CATV PTUJ« (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/01 in 1/02) se v 1. členu za besedo »se« doda besedilo »do spremembe pravnega statusa kabelsko distribucijskega sistema«. 2. člen V 1. odstavku 5. člena se besedilo četrte točke spremeni tako, da glasi: »aktivno sodeluje pri spremembi pravnega statusa kabelsko distribucijskega sistema »CATV PTUJ« z Občinsko upravo Mestne občine Ptuj in komisijo iz tretjega odstavka tega člena,«. Doda se novi tretji odstavek, ki glasi: »Župan Mestne občine Ptuj imenuje strokovno komisijo za ureditev statusa kabelsko distribucijskega sistema »CATV PTUJ«. Upravni odbor posreduje komisiji dokumentacijo, potrebno pri njenem delu, in zagotavlja finančna sredstva za spremembo pravnega statusa kabelsko distribucijskega sistema.« 3. člen V 7. členu se besedilo »prejšnji predsednik upravnega odbora« nadomesti z besedo »župan«. 4. člen 9. člen se spremeni tako, da glasi: »Do spremembe pravnega statusa kabelsko distribucijskega sistema »CATV PTUJ« izvaja storitve kabelske distribucije sedanji kabelski operater INGEL, Podjetje za inženiring, storitve, trgovino in proizvodnjo, d.o.o., Kobilščak, Podružnica KKS Ptuj.« 5. člen 16. člen se črta. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 015-04-4/01 Datum: 26.2.2003 dr. Štefan ČELAN, s.r. Župan Mestne občine Ptuj 14. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo in 2/01 ) in 10. člena Odloka o izdajateljstvu javnega glasila Ptujčan (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/97 ter 1/98) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. februarja 2003, sprejel SKLEP o razrešitvi in imenovanju treh članov Uredništva javnega glasila Ptujčan 7. Boris Gornik iz Ptuja, Prešernova 28, Franc Samojlenko iz Ptuja, Langusova 14/b ter Ignac Vrhovšek iz Nove vasi pri Ptuju 34, se razrešijo dolžnosti članov Uredništva javnega glasila Ptujčan. 2. V Uredništvo javnega glasila Ptujčan se imenujejo: 1. Robert Švikart, Potrčeva cesta 56, Ptuj 2. Mirjana Nenad, Zoisova pot 15, Ptuj 3. Ivan Jurkovič, Vodova ul. 11, Ptuj 3. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. številka: 612-4/95-106 Datum: 26.2.2003 dr. Štefan ČELAN, s.r. Župan Mestne občine Ptuj 15. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo in 2/01) in 4. člena Odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96 in 5/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. februarja 2003, sprejel SKLEP o razrešitvi in o imenovanju enega člana Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 7. Mestni svet Mestne občine Ptuj razreši Rajka Brgleza dolžnosti člana Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in namesto njega v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu imenuje: - Petra Pribožiča, svetnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. 2. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-2/00-106 Datum : 26.2.2003 dr. Štefan ČELAN, s.r. Župan Mestne občine Ptuj 16. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in št. 2/01) in 45. člena Odloka o načinu izvajanja podelitve koncesije in pogojih za opravljanje gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96) ter 5. točke in 6. točke 17. člena pogodbe o koncesiji za zgraditev, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj, je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 4. seji, dne 26. februarja 2003, sprejel SKLEP o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d.o.o., v Mestni občini Ptuj 7. Mestni svet Mestne občine Ptuj potrjuje ceno distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d.o.o, s sedežem Dunajska cesta 7, Ljubljana, v Mestni občini Ptuj kot sledi: Vrsta porabe A) Majhna poraba do vključ. 400 Snr/leto Voriabilni del 76,25 SIT/Sm3 o B) Srednja porabo nad 400 Sm /leto Variabilni del 62,05 SIT/Sm3 C) Velika porabo instol. moč nad 50 kW Variabilni del 55,81 SIT/Sm3 Cene so brez davka na dodano vrednost, takse in trošarine. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 380-01-1/98-304 Datum: 26.2.2003 dr. Štefan ČELAN, s.r. Zupan Mestne občine Ptuj 17. Na podlagi 9. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gledališče Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, Št. 3/96), 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99- prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. februarja 2003, sprejel SKLEP o imenovanju direktorja javnega zavoda Gledališče Ptuj 7. Rene MAURIN, roj. 2.1.1971, dipl. režiser gledališča in radiofonije, stanujoč Maribor, Glavni trg 25, se s 1. aprilom 2003 imenuje za direktorja javnega zavoda Gledališče Ptuj. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka : 103-10-17/01-106 Datum : 26.2.2003 dr. Štefan ČELAN, s.r. Zupan Mestne občine Ptuj 18. Na podlagi 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), Nacionalnega programa športa v RS (Uradni list RS, št. 24/00), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 63/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00 in 51/02) in 11 .člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 4. seji, dne 26. februarja 2003, sprejel PRAVILNIK o spremembi pravilnika o nagrajevanju športnih dosežkov v Mestni občini Ptuj 7. člen V Pravilniku o nagrajevanju športnih dosežkov v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/01 in 3/02) se v 4.členu besedilo "povprečna mesečna neto plača v Republiki Sloveniji za preteklo leto'1 nadomesti z besedilom " zajamčeni osebni dohodek v mesecu, ko vlogo sprejme Oddelek za družbene dejavnosti Občinske uprave Mestne občine Ptuj". 2. člen Ta sprememba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 015-04-11/00-4 Datum: 26.2.2003 dr. Štefan ČELAN, s.r. Zupan Mestne občine Ptuj 19. INFORMACIJA o javnih razpisih za dodeljevanje proračunskih sredstev za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva Obveščamo vas, da bo v naslednji številki Uradnega vestnika Mestne občine Ptuj objavljen Javni razpis za sofinanciranje ukrepov kmetijske strukturne politike v Mestni občini Ptuj za leto 2003. V mesecu maju pa bo v javnem glasilu Mestne občine Ptuj Ptujčan objavljen še Javni natečaj za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v Mestni občini Ptuj za leto 2003. Vse nadaljnje informacije dobite pri kontaktnih osebah Mihaeli Strelec (tel. 02 748 29 41) in Klavdiji Petek (02 748 29 42) na Oddelku za gospodarstvo Mestne občine Ptuj. Bodite pozorni in se prijavite! Oddelek za gospodarstvo Mestne občine Ptuj Izdajatelj: Mestni svet Mestne občne Ptui, Oblikovanje in teh. urejanje: Radio Tednik, d.o.o., Ptuj, Tisk: Florjančič Tisk, Miklavž na Dravskem polju, Uredništvo: Jurij Sarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptujo, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrbovšek -DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glosilo Ptujčan s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za kotere se obračunava DDV po stopnji 9%.