80
LISTJE in CVETJE
U g an ke.
(I*rinbčil Smiljan >>miljanir).
Vilicc pii sehi nosi, A nikdar ne je mesa;   • Sto peres ima pri sebi, A pisati nič ne zna.
2.
Z nr" kaže hišo ti heseda, Ki redko ,,l"-a bedo ^leda.
Kar beseda s ,,k" ti znači, nV"-a čestokrat razkači.
' '        :     Bop nesreče ti ne daj, i ti    i! ,    Da ti pride fla" v Bo" kdaj!
.jj.           (Odgonctkc ugank v pritiodnjem listn.)
Kdo ve?
5.  Kako se zove kmetski vremcnik (baro meter) ?
6.  Katera obleka je najgorkejša'.
Odgovorna vprašanjivzadnjem listu:
3. Mučence so zato devali v vrelo olje. ker je veliko bolj vroče nego krop. Voda vre že pri 100" C.; olju pa je veliko višje vrelišfie, n. pr. laneno olje vrž še le pri 316 ° C. Vrelo olje torej napravlja veliko hujše bolečine. (Fr. Š—I.) — 4. VeCji >VrLčevi« bralci že vedo, da se je deželi, »kjer so znašli škrlat in sleklo«, reklo Fenicija, ondotnim prebivalcem pa Feničani, ki so se pečali zlasti s pomorsko kupčijo. Jako so obogateli posebno s tem, ker so iznašli in dobro prodajali steklo in škrlat. — Nekdaj so si feničanski mornarji kuhali južino v kraju, kjer je bilo v zemlji mnogo kršca. Na soli-trovp kamne, ki so jih dobili v bližini. pos^a-vili so kotel in zakurili. Pa kaj se zgodi? Ko je jela juha v kotlu vreti, topiti so se začeli tudi solitrovi  kamni,   raztopnina se je
zmežala s pepelom in kršcem, in kose je strdila, nastala je lepa, svetla in prozorna tvarina — s t e k 1 0. Steklo je namreč kemifna sestavina dvojnate kremenčeve soli. — Tudi škrlat so iznašli Feničani slučajno. Nekdaj je pasel feniški pastir svojo čredo blizu morja. Njegov pes je vobal semtertja in je priScl nazaj kakor s krvavim gobcem. Pastir hoče poiskati rano, toda takoj spozna, da rndečina ne prihaja od kake rane, ampak da je le neke posebne vrste sok, ki ima tako lepo barvo, da lepše pasjir še nikdar ni videl. Povedal je drugim. Šli so iskat in dobili nekega polžka, ki je imel tak sok. Jeli so i njim barvati obleko, ki je bila tedaj jako dragocena. Nosili so jo kralji in cesarji. Barvo, ki je bila tako drago-cena, so imenovali purpur, ki je bil raz-ličen, tudi vijolčast in črn. Dandanašnji pur-purja ni več. Najdragocenejša rudeča barva je škrlat, ki ga dobivamo od škrlatnice ali košeniljke. (A. SL)                     ¦
Nove knjige in listi.     1; '
1.   Večna   luč.   Novnla.   Angleški spisal KardinalWiseman. Iz nem-ščino  prevel inzaložilV. Stcska. V Ljubljani 1895. Tisek Kat. Tiskarne. -- Ta klasifina porest slavnega kardinala je doma, pri Angležih, v velikem čislu. Tudi Slovencem se je Že davno prikupila — inenda smo jo brali v nekih starejših »VeCernicah«; prav je torej, da se je dala na svitio v novem, jako skrbnem in dokaj gladkem prevodu, zakaj vredna je, da se žiri vsepovsod med Slovenci. Tudi mladini jo  toplo  priporočamo s pristavkom,  da  prav pravi užitek ob njej bo imela bolj odrasla mla-dina,   kateri je   možno umevati  in  uvaževati prelepe misli, ki so   serntertja  vpletene med ganljivo povest. Vsaka šolska knjižnica naj si kupi tudi to lepo delce. ki se dobiva po deset krajcarjev (broš.) pri g. pisatelju in založniku, g. V. Steska, kapelanu v KoCevju.
2.  Mati prečudua. Šmarnice. Sestavil
J. H. T o u s s a i n t. S pisateljevim dovoljenjem poslovenil Viktor Steska. Založil pisatelj. TiskaJa Katol. Tiskarna. Prav lepe šmarnice s primernimi zgledi in bogoljubnimi vajami. Be-rila niso dolga, kar je posebno ugodno za ono, ki znajo in hočejo sami kaj misliti.
,,V»too" izhajn 1. dnč »sacoga meseca in stoji f prilogo yred m vse lcto 2 gld. 60 kr., za pol lcta 1 gld, 30 kr. Upravništvo ,,Vrtčc»o", st. Petra cesta št. ti. — ITredništvo sv. Pctra cesta št. 76, v Ljntljani.
Izdajatelj, zalo/.nik in meilnik Ant. KržlS. — Natisniia Katoliška Tiskarna v Ljnbljani.