Poštnina v gotovčini plačana,
Štev. 25.
Cena ednoga drobca 1 krona.
19. juni 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Starišom šoloobvezne decé na znanje!
Kak spada Prekmurje pod Jugoslavijo, se zapaža, da je šolski obisk celo slab. Zadnje čase je začel „Okrajni šolski svet“ v Murskoj Soboti ostro postopati proti starišom decé, šteri neredno obiskovajo šolo, v bodoče pa bode postopao še ostrejše.
  Iz deklice je treba vzgojiti pošteno ženo, iz dečka samostojnega moža, in to se zgodi le te, či deca redno obiskavajo šolo. Mnogo dece ide po končanom štirinajstom leti slüžit po sveti i celo žalostno je za takše dete, či ne zna iz tüjine niti pisma pisati materi, ali pa dobljenoga očetovoga pisma prečteti.
Šolski zakon v Jugoslaviji zahteva, da vsako normalno razvito dete do dvanajstoga leta brezpogojno dnevno obiskuje šole. Od dvanajstoga do štirinajstoga leta so pa olajšave, in sicer delno oproščenje za volo dela. Delno oproščenje trpi dva meseca. Tüdi v delnom oproščenji ne dovoljeno dati deci težkih opravil, ar se dete s tem telesno pokvari. Kak se dete delno oprosti, zvedo stariši pri šolskih voditeljih. Delna šolska oproščenja za letos so samo za mesec september in oktober, julija in augusta so pa navadne počitnice.
Keliko Jugoslovanov je v Ameriki? V Severnoj Ameriki je blüzi 700,000 jugoslovanov. Največ je Hrvatov do polmilijona. Srbov i Slovencov do 200 jezero.
Odgovor Prekmurskomi Glasniki!
Moje reči potrdim s tem, da je komunizem dne 1. augusta 1919. leta bukno. Našega g. nadučitelja smo pa mi farniki dne 26. marca 1920. leta k nam priselili. Ne njim je trbelo bežati, ar so še na vozi prijetno pripelali k nam. Tak so ešče pod. krščanskov vladov 8 mesecov na starom mesti, to je na Dolnjem Siniki slüžili, in če bi kaj krivi bili, bi jih madžari v 8 mesecaj zastalno gori najšli.
Vse izpričevala tü mamo pri rokah, če bi je radi vidili, potrüdite se k nam.
Gospoda, prej se navčite dobro čteti, pa te začnite kaj pisati: Jas sam ne Mikeš, nego Mekiš! ali pa lejko nevidite? potrüdite se k meni jas vam posodim očalnice, ka te vidli čteti.
To mate slednji odgovor od mene. Nadale neščem z vam v reč stopiti, ar ste mi preprosti, niti ne ste vredni, ka bi vam več kaj pisao.
  MEKIŠ JANOŠ.
Dopisi.
M. Sobota. Dne 8. V. 1921. je pred Dobrajovim hotelom Šerügov nezakonski tretji otrok meo svojo slabo obnešeno demokratsko zborovanje ali bolje svetlo povedano, rabuko. Govorili so dr. Igo Janc odvetnik, Cipot Viktor, Koder notar, Šerüga, Volf inženir. Lüdstvo je glih z dve cerkvi od bože slüžbe prišlo pa so si govorili med sebov, hodmo je poslüšat kak do lagali, i ljüdstvo je med govori vedno mrmralo i protesteralo, da je nikaj nej bilo mogoče slišati, dosta jih je proti kričalo, samo nam vsigdar vse obečete pa nam nigdar nikaj ne spravite. Drügi so pa kričali: ja centralizem nam pa že spravijo, ka mo za drüge žepe samo grozno plačüvali, sami pa nikaj nemo meli; tretji so pravili: srbskomi pravoslavnomi püšpeki so dali 100.000 koron
2
NOVINE
1921. 19. juni
ka je šo s tistim v Češko pravoslavno vero širit, i te bomo tüdi mi plačüvali, bosanskim türkom bogatinom poslancom so dali eno milijardo in stojezerkoron za to, ka so šli za centralizem v vlado, štero bomo tüdi vse mi krvavo plačüvali.
Na Šerügov govor je pa eden protestirao sledeče: ti komunist si nam pa ešče največ spravo 1919. leta za strahovlade madžarski komunistov, da so komunisti na nas i na naše hiše s topovi (štükami) strelali, nas s komunistovskim frontom okoli vzeli, kak lovci (jagri) zverino, nas gnali na polje, nas tam pred front postavili, i tam smo si mogli z golimi rokami grabe kopati, kabi nas nebi dol spostrelali, ste nas v Soboti internerali, pa ste se nam grozili, ka nas s strojnicami (mašinskimi puškami) dol spostrelate. Takše dobrote nam šče Šerüga nazaj spraviti, Bog nas vari takši zverinski jakosti. Tak je komedija minola i te se je ešče eden zgučao: torkova pečenka vsigdar smrdij, či jo glih z vapnom zaliješ i tak smo se med glasnimi pogovori sméhali proti domi.
Iz M. Sobote. Na glas občinskim uradom. Ob eni priliki od naprejdavanja občinskoga reda § 59. upr. sod. od 23. okt. 1885. štev. 2701. (b. 2737) in od 18. nov. 1887. štev. 3135. (b) 3769. smo zvedili, da te paragraf nedovoli, ka bi se neuradni časopisi iz občinske blagajne plačüvali. Na to je uradnik „Prekmurskoga Glasnika“ odkrito izjavo, da oni vsakomi občinskomi uradi pošljejo svoj list brez naročbe. Kda njemi je g. govornik razložo, ka se z občinske blagajne to ne sme plačati, se urednik jako ražalostio i pravo, da ga pa nikak more plačati, či ga ednok nazaj ne pošljejo. Zato vsem županom na znanje, ka list naj pošljejo nazaj na uredništvo, či ga sledkar neščejo sami iz svojega žepa plačati, ár ga z občinske blagajne ne smejo plačati, celo či ne hodi na njihovo ime, nego na naslov občinskoga urada, štero zgoraj imenüvani paragraf nedopüsti.
Velki Dolenci. Podpisani naznanjam, ka sam jaz kot trgovec dne 8. maja t. l. pelo v klonji iz Veliki Dolenec v Dolnjo Lendavo, to je na 60 kilometrov, žive teleta. V Bogojini me orožniški stražomajster na civ. komisarjat v M. Soboto pritožo, ka so teleta blejala i za toga volo sam mogao plačati 220 kron globe. Jaz sam že 33 let živinski trgovec, in od tistoga časa vozim žive teleta, štera pa vsigdar blejejo, a kaznovan sam za-toga volo še ne bio.
Glasi.
Naš poslanec g. J. Klekl so imeli v parlamenti že drügi govor od kancelparagrafa. Govor v prihodnjoj številki „Novin“ začnemo objavlati.
Pasko mejmo pri küpčiji grüntov. Grüntov je toga časa dosta k odaji. Razni agenti vsigdar več pravijo, kak po pravici je zemlje. Zato si prle poglednimo zemljiško knigo od onoga grünta, šteroga küpiti nameravamo, da ne obhodimo tak, kak je obhodo Peter Kovač z Trnja, ki je küpo 35 plügov zemlje. Da je že zemljo pogodo, te je šo gledat na grüntnico, a tam pa samo najšo 25 plügov.
Sto ide v Lotmerk, naj ne zamüdi obiskati trgovino Franca Repiča, sam naj se prepriča od dobroga blaga. Cene so najnižje.
Železnica med M. Sobotov i Lotmerkom se že meri. Štirje inženirje od 1. apr. vedno delajo na tem, da bi se predpriprave železnice kem prle dogotovile i potem začnola graditi železnička proga. Štiri plane majo gotove, ali ešče se nevej, šteri bo sprijeti.
Prošnja do naših Amerikancov. Občina Lipovci v beltinskoj fari si namerava edno kapelo gorpostaviti. Znano je, da v Beltinskoj fari so Lipovci edini, ki še nemajo kapele. Drüge reči so že vse pripravljene, menka nam pa ešče nikaj penez. Zato se s prošnjov obernemo do naši dobri Amerikancov, ki tam lepe peneze slüžijo, naj nam na te sveti cil kaj darüjejo po mogočnosti. Vam je tam eden dolar ne velki penez, pri nas pa dosta vreden, više 130 koron. Pridite nam na pomoč, darüjte, kelko je što premogoči, vsakši še tak mali dar sprijmemo s hvaležnim srcom. I či se enkrat nazaj povrnete v svojo ožjo domovino i te vidili lepo kapelico, te lehko rekli: jaz tüdi imam v tom nikši del. Penezi se lehko pošljejo na naslov Štefan Forjana, ali pa na župni urad v Beltincih.
Naš poslanec g. J. Klekl so vložili prošnjo za naše invalide, vojne dovice i njihove sirote tak za katoličanske kak evangeličanski in izraelitanske. Čas bi bio, da bi že ednok tej reveži prišli do obečane njim podpore.
Zahvala. G. J. Klekl, naš narodni poslanec, so na povekšanje cerkvi pri sv. Jürji 1000 koron darüvali, za štero njim vsi farniki prisrčen „Bogplati“ zročimo. Gradbena komisija.
Seršenovi v Lotmerki so na novo dobili dosta štofa, kamgarnov in cajgov. Tüdi ženskoga blaga vsakefelé po znižanoj ceni. Odavlejo vse falej kak dozdaj. Žuto močno platno, lakét šüroko, košta meter samo 26 K. Tüdi svilni i vunatni mlinski pajtelni se zdaj dobijo.
Tolvajija. V D. Lendavi so pri posestniki g. Tkalci neznani tolvaje odpelali edno noč dol senožati za en dober voz že posüšenoga sena. Sledovi kažejo, da so s koli bili na senožati. Pozvani orožniki so samo konštatirali na lici mesta, da sena nega. Razumemo njihov težki položaj. Okolica je Vogrska. Jezika vogrskoga ne vejo i zvün toga njim prebivalstvo nezavüpano. V takšem slučaji je pa zasledovanje i preiskava jako težko delo.
Graditev mosta prek Müre tüdi lepo napredüje. Na telko je že prišlo delo, da lehko peški prek po mosti ide človek. Nova cesta se tüdi napravila od Dokležovja do Veržeja, štera je duga 2½ kiiometra.
Železen drobiž po 20 filerov. Finančni minister je odredo, da vse državne blagajne morejo sprejemati železen kovani drobiž bivše Austro-Vogrske Monarchije po njegovoj nominalnoj vrednosti, to je, 20 fil. za 5 par.
Kam idejo naši davki? Belgraški „Balkan“ od 4. t. m. piše, da je ministerstvo za prosvete dalo pred 5. tjednami sokolskim drüštvam 100 jezero dinarov reči, 400 jezero koron, da so šli na izlet na Francusko. Šlo jih je pa — kak smo iz časopisov zvedili — deset. —
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti naj ide k Sršeni v Lotmerk.
Dárovi na dečji dén. Ob priliki „dečjega dneva“, v nedeljo, 5. junija t. l. so v Murskoj Soboti nabrale gospodične lepo šumo 7565 K 6 fil. Nabrale so:	Gospo-
dični Šari — Gonda 1502 K 40 v, Kardoš — Rituper 946 K, Kovač — Majer 813 K 20 v, Kardoš — Štefanec 807 K 40 v, Fašinger — Trautmann 800 K, Hojer — Kemény 756 K 80 v, Ditrich — Hartmann 534 K 44 v, Pen — Barbarič 485 K, Nemeš — Turk 423 K 22 v,
3
NOVINE
1921. 19. juni
Neszményi — Gumilar 266 K 40 v, Černe — Győri 230 K 20 v. Državna krajevna zaščita dece in mladine v Murski Soboti se vsem gospodičnam nabiralkam najtopleje zahvaljüje za njihovo požrtvovalnost pri nabiranji, ki je doneslo tak lepi uspeh. Hvala iskrena tüdi vsem dobrim darovalcom, ki so se velikodüšno odzvali prošnjam nabiralk i pripomogli do tak lepe šume. Istotak se zaščita zahvaljüje ravnateljstvi Mestne hranilnice, ki je radevolje dalo na razpolago zadostno število nabiralnikov. Prosimo pa, p. n. gospodične, da nam idejo tüdi v bodoče tak prijazno na roke, kak so to včinole na „dečji dén“.
V Ljubljani od 13. do 24. august se bo vršilo letos velko senje. Na tom senji se bodo prodajali tüdi poljedelski pridelki in izdelki iz cele Slovenije i Prekmurja. V kmetijski oddelek bodo spadali sledeči izdelki i pridelki. 1) Razna vina, a) grozdna navadna vina, b) različna sadna vina i šampanjec 2) Spirituozne pijače, drožje, med, medica in vosk. 3) Kavina nadomestila, sir, mast, olje (tikveno, lenovo, sunčenično) 4.) Razna detelična semenja i drüga semenja. 5) Razni drügi poljski pridelki (grah, zelje, konoplje, predivo i njegovi izdelki, sühe gobe). 6) Mesnati izdelki (klobasi, salami) 7) Vsakovrstni manjši kmetijsko-industrijski izdelki (kose, žage, sekire, poljsko, vinogradsko i sadjarsko orodje, t. j. škarje, noži, krtače, pila, pumpe, lopate, krampi vile itd.) Se zna, da vsaki najbolše pridelke mora postaviti na senje. I da to ne bo samo kakša razstava, (kiálltás) nego za istino velko senje, zato tüdi iz vsakšega pridelka se mora primerna količina (množina) pripelati na senje. Za prostor se bo poskrbo velkoga senja konzorcij, šteri zato postavi poseben pavilon. Za prostor de tüdi trbelo plačati. Naj skuša zato vsakši po svojih močih sodelovati pri tom važnom podjetji, da se pokaže zlasti tüjim inozemskin küpcom, kak in s kakšimi pridelki je naša Slovenija oblagodarjena.	
Na dečji dén 5. junija so v D. Lendavi pridne nabiralke nabrale za siromaško deco, blüzi 6000 K. V imeni té sirmaške dece šterim se z tem pomore do obleke i podpore, se odbor državne zaščite dece vsem gospodičinam nabiralkam prisrčno zahvaljüje za njihov trüd. S posebnov zahvalnostjov pa moremo omeniti še gospo Gaberjovo i Preisovo, šterivi sta si za istino z svojim neutrüdlivim sodelovanjom zaslüžili najvekšo zaslugo za te lep uspeh dečjega dneva.
M. Sobota preveč potrbüje čistoče. Sramotno je prej kak vövidijo njene vulice. Vsepovsedi smetje, listje slama itd. Hja, v M. Soboti bi lehkaj tüdi trbelo ednoga Sevra, ki bi je malo na red vzeo. Pa njim ga ne püstimo ta. Mi njega ščemo v Lendavi zadržati, kak šteč ga ščejo sobočka demokratska gospoda v kraj spraviti. Zato pa mečejo vsefelé laži na njega. Naj si poglednejo njegovo delovanja v D, Lendavi. Či smo pa mi zadovoljni ž njegovim gospodarstvom, vej z našim občinskim premoženjom vértiva, ka drügim te za to skrb. Naj si glave za Sevra nikaj nr terejo. Pred svojov hižov pomečite! —
Dom i svet.
Belgrad. Pasičova vlada kem duže, tem z vekšimi težkočami se more boriti. Ednok eden, drügoč drügi minister njemi šče odstopiti. Pašič njim pá more kaj obečati, či si nazaj sedejo na ministerski stoček. Dozdaj je odstavko podao minister Jankovič i min. za agrarno reformo, Uzunovič. V konštituanti so razpravljali tüdi od pravic kralja. Na to so komunisti odišli s parlamenta. Naši poslanci Jugoslovanskoga kluba so na tri dni tüdi zapüstili zbornico zato, ka je predsednik parlamenta vözapro na tri dni Bariča poslanca zato, ka je pravo Pašiči, ka so ustavo küpili. Naši poslanci so se vsi solidarni čütili z dr. Baričom i ž njim vred zapüstili zbornico. Določilo se je tüdi v konstituanti, da odsegamao de 40 jezer prebivalcov, volilo ednoga poslanca, či pa ostane ešče do 25 jezer prebivalcov tej 25,000 de tüdi volilo enoga. Trije poslanci so vö stopili z demokratskoga kluba.
Regent Aleksander se vrne domo na konci toga meseca z Londona.
Peter kralj je nevarno obetežao. Komandi finančni minister i Jankovič sta se odpelala v Pariz, da sta navzoči pri tistoj komisiji, štera de določavala, kelko odškodnine more dobiti Jugoslavija od Nemčije.
V Ljubljani je bila 8 t. m. volitev župana i podžupana. Izvoljena sta za župana Anton Pesek za podžupana pa dr. Perič. Obadva narodna socialista. Tak je v Ljubljani tüdi konec liberalne demokratske korrupcije. Javnost je z velkim zadoščenjom i odobravanjom vzela na znanje to novo volitev. Demokrati so ščista poparjeni. V M. Soboti se pa zdaj nastavla demokratska stranka. Malo so zamüdili sobočki gospodje. Rajši naj ideje v Ljubljano nazaj iskat svoja zgübljena tla, tü pri nas v Prekmurji je tak ne najdejo.
V Austriji se vrši glasovanje za priklopitev Austrije k Nemčiji. Na Štajerskom bo to glasovanje 3 julija. Či, do štajarci tüdi za Nemčijo glasovali, tak naše čete zasedejo znova Koroško.
Veliki strajk v Angliji. Rudarje (bánvamunkások) so stopili v strajk, ar so njim plačo šteli znižati. Pogajanja se vršijo. Rudarje so sklenoli, da ne popüstijo, ka bi se njim plača znižala.
Francuzki parlament je ratificirao (odobro), trianonsko pogodbo z Vogrskov. Za ratifikacijo je glasovalo 478 poslancov, proti pa 74.
V Maribori se je dne 13. junija vršila volitev župana i podžupana. Za župana je izvoljen Grčar socialist, za podžupana pa Roglič narodni socialist. Demokrati so tak to svojo slednjo najmočnejšo trdnjavo tüdi zgübili. V Ljubljani i Maribori so mogli kapitulerati naednok lütijo, da je jo strašen vdarec za nje. Demokrati so pri teh volitvah popolnoma pogoreli.
Trgovina z mešanim blagom
Franc Repič
Ljutomer Prodaja vse vrste pravoga farbarskoga drüka po K 38 m. i domače platno po K 40 m. V zalogih ma vseh vrst blago po najnišiših dnevnih cenah.
4
NOVINE
1921. 19. juni
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.
Plačüvanje odstrani drüštva se začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za to dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo i članarine vsaki mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik Törnar Ivan, podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo drüštva Markoja Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan, paziteo računov Raj Jožef, oba z. G. Bistrice, vratar. Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957. W. 18. th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
Vsi Slovenje v to drüštvo!
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Pozor!	Pozor:
Prekmurska Gospodarska Zadruga v D. Lendavi ima v zalogi novodošlo blago po jako ugodni cenah vsevrste kakti: štofe, cajge, drüke, kartone, platno; cuker, sol, rižo, kavo mašinsko olje, pravi portlandcement. Dobi se pri njoj tüdi staro, dobro vino od 1919. leta.
lepo malo posestvo z zidanov hižov. Hiža je pripravna za vse. Tri minute od cerkvi!
Rudolf Horvatič v Križovcih (Sv. Križ pri Lotmerki).
Brata Brumen
trgovca v Murski Soboti mata k odaji vsefelé najbogše češko blago po najnižjih dnevnih cenah.
Podpirajte Novine.
Nasled. Bela Weissa
Peter Osterc
trgovina z mešanim blagom v BELTINCIH. Priporočam: Veliko zalogo manufakture, špecerije železnine na debelo i drobno. V zalogi imam vedno vsevrste deske, late i tesani les, kak tüdi Portlandcement, kovačko vogelje i vapno. Dobijo se tüdi prí meni mlinska sita vsehvrst. Vse po najnišiših dnevnih cenah.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsevrste sirovih kož. Vzemem sakovrstne sirove kože včimb, štere se izdelajo v fabriki. I. Sinigoj (poprej Steijer) v Lotmerki (Ljutomer). V zalogi imam vsevrste ledra i poplatov, vse šoštarske potrebščine, kak tüdi garantirani čisti tikveni oli po najnišišoj ceni. Vsaki naj si pogledne zalogo
Albin Sagadin trgovina z ledrom v Beltincih.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Edna hiža
z ogračekom i zadnjimi poslopji vret k odaji v D. Lendavi poleg železnice. Več se zvedi pri Uredništvi.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.