Tri desetletja slovenske mladine Tomaž Deželan, ur. Tri desetletja slovenske mladine Tomaž Deželan, ur. Tri desetletja slovenske mladine mladina Urednik Tomaž Deželan Avtorji Karolina Babič, Tomaž Deželan, Maja Drobne, Tin Kampl, Marko Majce, Katja Nacevski, Nina Vombergar, Andraž Zgonc Recenzija Mitja Sardoč, Pedagoški inštitut mladine Marko Radovan, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Jezikovni pregled Marko Majce Fotografija Tine Lisjak Ilustracija in zasnova ASCII podobe Niko Lapkovski Oblikovanje studiobotas mladini Založnik Založba Univerze v Ljubljani Kongresni trg 12, Ljubljana, Slovenija zanjo Gregor Majdič, rektor Izdajatelj Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana zanjo Iztok Prezelj, dekan Izdano mladino Ljubljana, oktober, 2024 Publikacija je brezplačna. Prva e-izdaja. DOI: 10.51936/9789612971038 Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si Avtorske pravice Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Vse pravice pridržane. mladini Izdajo te publikacije so finančno podprli Javna agencija za znanstvenoraziskovalno o in inovacijsko dejavnost RS (6316-2/2023-142), program Erasmus + Jean Monnet (projekt PutEUfor), Urad RS za mladino pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, MOVIT - Zavod za razvoj mobilnosti mladih ter Zavod Mladinska mreža MaMa. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili z mladino v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 145991427 KAZALO 7 Uvod Tomaž Deželan Začetki tridesetletne poti 12 Poglavje 1 Tin Kampl in Tomaž Deželan Kilometri med teorijo in prakso 39 Poglavje 2 Andraž Zgonc, Tin Kampl in Tomaž Deželan Papirnati tiger 55 Poglavje 3 Tin Kampl in Tomaž Deželan Malo mešano 83 Poglavje 4 Maja Drobne, Tomaž Deželan in Karolina Babič Brez Evrope mladine ni 103 Poglavje 5 Tomaž Deželan, Katja Nacevski in Marko Majce Brez Mladin mladih ni 127 Poglavje 6 Nina Vombergar in Tomaž Deželan Na prehodu v odraslost Začetki Tomaž Deželan tridesetletne poti Cilj monografije Tri desetletja slovenske mladine je poglobljen pregled najpo- membnejših premikov znotraj najpogosteje izpostavljenih razsežnosti na področju mladine. Seveda seznam teh razsežnosti ni izčrpan in gotovo bi se našle še takšne, ki bi si zaslužile podrobnejšo obravnavo, kljub temu pa lahko razumemo nabor te monografije kot verodostojen poskus celostnega pregleda treh desetletij naporov na tem pogosto zapostavljenem področju. Prepoznava ključnih korakov, ki so bili prehojeni v zadnjih treh desetletjih od slovenske osamosvojitve, predstavlja tudi referenčno točko za zastavljanje relevantnih razvojnih vprašanj o prihodnosti slo- venske mladine, s čimer se monografija umešča med dela z ambicijo podajanja ključnih usmeritev za različne deležnike. Prav s tem namenom je način priprave posameznih tematskih sklopov oziroma poglavij standardiziran ter ponuja pre- gled ključnih prelomnic na obravnavanem področju, opisuje proces razvoja tega področja v zadnjih treh desetletjih, v zelo omejeni meri pa tudi vrednoti doseženi napredek. Pri slednjem gre za nabor vtisov in pogledov nazaj, ki so pomešani z dostopnimi podatki, pridobljenimi iz različnih virov, zato tu težko govorimo o kakršnikoli evalvacijski študiji. Vendar pa takšna ocena ponuja dobro izhodišče za pogled v prihodnost, kar je skupno vsem poglavjem in predstavlja eno glav- nih značilnosti monografije. Pisci oziroma bolje rečeno zapisovalci posameznih področij so pogled naprej utemeljili predvsem v pogledih ključnih deležnikov, ki Ob tem pa je potrebno poudariti, da se regulacija mladine v Sloveniji ne začne organizacij pripadal status t. i. transmisijske organizacije, katere osnovni namen z letom 1991, ampak lahko njene zametke zasledimo že prej, predvsem v delu je bil ustvarjati kadre za vstop na družbenopolitično sceno (Vurnik, 2005). Slednje organiziranja mladih in vključevanja v politične procese. Če pustimo ob strani se je začelo spreminjati v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko ZSMS obdobje pred letom 1980 (glej npr. Škulj, 2016), bi lahko dejali, da so si obdobju začne transformirati to predpisano vlogo. Osemdeseta leta so namreč za ZSMS pred letom 1990 polje mladine delile družbenopolitične organizacije, od katerih je predstavljala opuščanje vrednot povojnega obdobja v smer povezovanja s civilno vsaka zasedala svojo vlogo v tedanji ureditvi – bodisi je bila »stanovska« bodisi je družbo in postopnega prevzemanja vrednot, ki so jih generirala različna (nova) imela vlogo povezovalnega in dogovornega člena ali pa je bila nekakšen presežek, družbena gibanja. Tako so vsebinska izhodišča vse bolj postajala mirovništvo, institucionalizirani ideološki skrbnik sistema (Vurnik, 2005). Družbenopolitične ekologija, duhovna in seksualna svoboda, politični pluralizem in ekonomski libera- organizacije so predstavljale ključno obliko političnega združevanja državljank in lizem, kar so bile tudi ključne teme progresivne mladine v tem delu sveta in širše. mladine Slovenije (ZSMS). Njen namen je bil združevanje mladih in njihova druž- Izhodišča sedanje ureditve državljanov in v prejšnjem sistemu je bila ena od poglavitnih Zveza socialistične benopolitična aktivacija, priprava za vstop v politiko in tudi primerna ideološka S svojo široko organiziranostjo je ZSMS predstavljala izhodišče kasnejšim indoktrinacija. V okviru institucionalnega položaja so ji pripadala tudi zagotovlje- strukturam. Osnovno organiziranje se je vršilo od šol in univerz do podjetij, kjerkoli na mesta delegatov, neformalno pa ji je znotraj konstelacije družbenopolitičnih je bilo aktivnih vsaj pet posameznic ali posameznikov, starih do 27 let. Osnovne organizacije so se združevale v občinske organizacije, z vodstvi v občinskih kon- ferencah; študente in mlade zaposlene na univerzah pa sta združevali univerzi- tetni organizaciji v Ljubljani in Mariboru, z vodstvi v univerzitetnih konferencah. Ti sta bili poleg Republiške konference edini družbenopolitični organizaciji, ki sta se občasno udeleževali visoke politike, občasno tudi kot svojevrstna opo- zicija Republiški konferenci. Kot krovna organizacija, ki je združevala vse nižje oti oblike organizacij ter družbene organizacije in društva, ki so združevale mlade, je ZSMS med obdobjem dveh kongresov vodila Republiška konferenca s svojimi tne p vodstvenimi organi, tudi po posameznih javnopolitičnih področjih (glej Vurnik, tle 2005). Poleg sodelovanja v formalnih strukturah so mladi znotraj ZSMS delovali se tudi na druge načine. Ti so vključevali različne oblike in metode dela, kot so bile problemske konference, komisije, usklajevalni in koordinacijski odbori in centri, i tride sveti, klubi študentov, klubi štipendistov, aktivi mladih zadružnikov, medobčinski etk Zač sveti, aktivi v Teritorialni obrambi, klubi OZN idr. (prav tam). Kot transmisijska organizacija, ki je bila po formalni opredelitvi instrumenta- lizirana za rekrutacijo kadrov za vstop v politiko, se je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja ZSMS začela vse bolj oblikovati v samosvojo organizacijo. Mladi so se v okviru mladinske organizacije aktivno in participativno ukvarjali s političnimi, družbenimi, ekonomskimi in drugimi pomembnimi temami in zah- tevali vključenost mlade generacije v politični sistem, ki mladim ni omogočal politične participacije, kakršna jim je načeloma v teoriji pripadala (Vurnik, 2005). To se je kazalo že z vprašanjem o usmerjenem izobraževanju, s čimer se je ZSMS postopno oblikovala v organizacijo, ki je branila interese mladih. To se je le stop- njevalo s kritiko družbenega, ekonomskega in političnega stanja ter idejo o fron- tni organizaciji, ki je imela za posledico vključitev novih družbenih gibanj. To je bilo pomembno vprašanje na več ravneh: prvič, v okviru političnega sistema je odprlo vprašanje konkurence, in drugič, ZSMS je postala povezovalni člen vseh oblik mladinskega združevanja. S tem se je omogočilo tudi interesni pluralizem in možnost resnične podpore organizacije s strani svojega članstva. Sčasoma je ZSMS z nastajajočimi družbenimi gibanji pričela vse bolj samostojno posegati v politiko in je stopnjevala svoj aktivizem. Med vsebinskimi področji, s katerimi se je ukvarjala ZSMS, so pomembno mesto dobila vprašanja, povezana s socialnim in Kljub navedenemu pa je ZSMS šla v smeri preoblikovanja v politično stranko. izsledke v luči njihovega pomena za področje mladine. Namesto zaključka vsako S spremembo statuta je bila poleg odprave avtomatičnega članstva izvedena od poglavij ponuja iztočnice za prihodnost kot našo popotnico informiranemu in ločitev organizacije na dva dela, na politično stranko in študentsko organizacijo. na dokazih temelječemu delovanju ključnih deležnikov v sektorju. krovne mladinske organizacije, s čimer se je odprl prostor za ustanovitev Mladin- Viri Z odločitvijo preoblikovanja v politično stranko se je ZSMS tako odrekla položaju skega sveta Slovenije, nepolitične organizacije, ki bi združevala vse mladinske Deželan, T., in Matjašič, M. (2020). Mladina kot polje volilnega boja med vzgojo in delila in vlogo mladinskega sveta pa je osmislila kot »drugi pol tako imenovanega 89–110). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. Škulj, J. (2016). Prispevki k zgodovini razvoja mladinskega sektorja. Ljubljana: Movit. ministrstva za mladino«, organizacije in zastopala njihove interese. ZSMS se je do pobude pozitivno opre- izobraževanjem ter mladinskim delom. V A. Krašovec & T. Deželan (Ur.), Volilno leto (pp. članov in izvajanje projektov, ki so v interesu mladih. Kljub temu pa so 25. aprila Vurnik, B. (2005). Med Marxom in punkom: vloga Zveze socialistične mladine Slovenije pri demokratizaciji Slovenije (1980–1990). Ljubljana: Modrijan. 1 kot institucionalni prostor za stalno srečevanje njegovih 1990 Mladinski svet Slovenije ustanovile zainteresirane organizacije same. Pobu- de za ustanovitev mladinskega sveta so sicer prihajale z vseh strani, nenazadnje je bila taka pobuda dana tudi skupščini kot »splošen poziv vsem družbenim in državnim institucijam za podporo taki obliki sodelovanja mladinskih organizacij«2 (Vurnik, 2015). Opisano odpiranje prostora novim idejam in organizacijskim strukturam, ki se je odvijalo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je v diskurz politike in poli- tičnih idej vnašalo vprašanje položaja mladih. S tem je bila mladinska dimenzija tudi prepletena s procesi osamosvajanja, tako na ravni vsebine kot tudi na ravni mladinskega organiziranja, čeprav je bila tematika mladih že na prvih volitvah zelo zapostavljena (Deželan in Matjašič, 2020). S tem pa se je tudi pokazalo, da bo oti politični pluralizem za mladino prinesel tudi precej vrzeli, lastnih liberalnim demo- kracijam. Omeniti gre predvsem pomen numerične velikosti mladine v primerjavi tne ptle z ostalimi skupinami (npr. upokojenci) in posledično pomanjkanje političnega se interesa za njene poglavitne probleme. Sestava monografije i tride etk Tridesetletno pot slovenske mladine pričnemo z obravnavo treh desetletij Zač razvoja mladinske politike v Sloveniji, kjer sta razdaljo med normativno ureditvijo in dejanskim stanjem na terenu obravnavala Tin Kampl in Tomaž Deželan. Temu sledi obravnava nacionalne avtoritete, kot se ga pogosto naslavlja znotraj prostora Evropske unije in njenih programov, to je Urada Republike Slovenije za mladino, ki prav tako kaže na zanimiv razkorak med teorijo in prakso. Temu so se posve- tili Andraž Zgonc, Tin Kampl ter Tomaž Deželan. Nato sledi obravnava razvoja mladinskega sektorja v celoti, ki sta ga predvsem z vidika njegove raznolikosti, z vsemi svojimi prevladujočimi organizacijskimi oblikami zaobjela Tin Kampl in Tomaž Deželan. Železni repertoar ključnih področij znotraj mladine zaključujeta Nina Vombergar in Tomaž Deželan, ki obravnavata mladinsko delo v Sloveniji, tudi z vidika njegove krepitve in prepoznave. Monografijo zaključujemo z dvema pomembnima vidikoma podpore mladini, z ustvarjanjem ustreznih finančnih in podatkovnih podlag za njeno delovanje. Ko gre za prvo, Maja Drobne, Karolina Babič in Tomaž Deželan analizirajo pomen predvsem evropskih programov za razvoj na področju mladine. Pri naslavljanju podatkovnih podlag oziroma razisko- vanja pa Tomaž Deželan, Katja Nacevski in Marko Majce obravnavajo zgodovino raziskovanja mladine v Sloveniji, referenčne raziskave in njihove najpomembnejše Kilometri Poglavje 1 in prakso Pregled tridesetletnega med teorijo razvoja mladinske politike v Sloveniji Tin Kampl Tomaž Deželan Ključne prelomnice Kontekst mladinske politike v Sloveniji Mladinska politika predstavlja specifično polje javnih politik, ki se od ostalih ne razlikuje samo po zvrsti, ampak predvsem po paleti načel, na katerih temelji, v razvoju mladinske kot tudi po širokem spektru učinkov, ki jih dosega. Je več kot samo javnopolitič-politike v Sloveniji ni odgovor na posamezne izzive, ki jih je potrebno nasloviti v zvezi z mladimi, saj predstavlja zavezo za jasno delovanje države v smeri zagotavljanja dobrih življenjskih pogojev in priložnosti za mlade (Denstad, 2009). Na splošno mladinska 1990: ustanovitev politika naslavlja različne in med seboj povezane dimenzije v življenju mladih: nji- Mladinskega sveta Slovenije hovo blaginjo, izobraževanje, demokratično participacijo in vključenost. Prav tako lahko ponuja priložnosti za mlade, da ti razvijajo svoje znanje, veščine in odnos z 1991: ustanovitev Urada RS za mladino namenom, da bodo našli svoje mesto v družbi, se osamosvojili, da bodo aktivni v 2005: civilni družbi in vstopili na trg dela (Youth Partnership, 2019). Strategija Urada RS za mladino na področju Mladinska politika se je v zadnjih desetletjih korenito razvila v smer naslav-mladinske politike do leta 2010 ljanja širokega razpona tveganj in priložnosti, s katerimi se soočajo mladi, kar mladino pa terja obsežnejše strategije, ki pokrivajo različna javnopolitična področja, kot 2009: vzpostavitev Sveta Vlade RS za so zaposlovanje, sociala, formalno in neformalno izobraževanje, zdravje, stano- 2010: vanjska politika, kultura idr., prav tako pa tudi presečne izzive, kot so socialna sprejem Zakona o javnem interesu vključenost, participacija mladih in enakost spolov (Youth Partnership, 2019). Ko v mladinskem sektorju gre za področje mladinske politike, se moramo zavedati, da med državami vlada Mladina precejšnja pestrost, zato ne moremo govoriti o poenotenem razumevanju že tako 2011: objava rezultatov raziskave 2010 so ak osnovnih pojmov, kot so mladinska politika, mladinsko delo ali celo mladi kot taki, saj je njihovo razumevanje v različnih državah in javnopolitičnih področjih lahko 2013: sprejem Resolucije o Nacionalnem programu drugačno (Taru, 2017). za mladino 2013–2022 eorijo in pr Drži tudi to, da je v marsikateri državi na razvoj mladinske politike močno vpli- d t valo mednarodno okolje, s tem pa imamo predvsem v mislih različne mednarodne 2017: prvo vmesno poročilo in evalvacija izvajanja organizacije, ki to področje že dlje časa sistematično razvijajo, še preden se je Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 tri me v posameznih državah razvilo zavedanje o potrebi po tem. Ravno mednarodne organizacije so bile tiste, ki so marsikdaj nudile pomembno spodbudo za sis- Kilome tematičen razvoj mladinske politike, in med take države sodi tudi Slovenija, kar bomo dokazovali v nadaljevanju. Seveda se je s tem vzpostavila tudi tendenca po integriranem pristopu k mladinski politiki, ki jo podpirajo mnoge mednarodne organizacije in združenja (Kuhar in Leskošek, 2008), pri čemer pa gre v sloven- skem primeru predvsem omeniti tri: Organizacijo združenih narodov, Svet Evrope in Evropsko unijo. V tem poglavju smo se osredotočili na pregled razvoja slovenske mladinske politike, ki upošteva pomembno vlogo mednarodnih organizacij in jo skuša tudi podrobneje opredeliti. Ob tem smo si za vodilo pregleda zastavili ključna načela dobre mladinske politike, ki so nam omogočila uravnovešen pregled ključnih premikov ter tudi zamujenih priložnosti. Ključna mednarodna izhodišča za slovensko mladinsko politiko Če se vrnemo na izhodišče, lahko začetke razvoja mladinske politike postavimo že v 19. stoletje, ko so mladi začeli biti videni kot drugačna družbena kategorija. Sodobne ideje o mladinski politiki so se po drugi strani pojavile po drugi svetovni vojni, v povezavi z razvojem države blaginje (Taru, 2017). V mednarodnih orga- pojavili konec 50-ih in na začetku 60-ih let prejšnjega stoletja, v 90-ih letih pa je poglobljenim naporom na področju rasti in delovnih mest, s tem pa se je dvignila v evropskem kontekstu področje mladinske politike pridobilo pomemben zagon tudi zavest o mladinski politiki na ravni EU in o pomenu osamosvajanja mladih. v okviru evropske socialne, zaposlovalne in ekonomske politike, katerih cilj je bil Prav tako je poudaril pomen participacije mladih, kar je kasneje botrovalo vzpo- okrepiti mednarodno konkurenčnost EU, ki je prav tako oblikovala bolj splošen stavitvi strukturiranega dialoga. Resolucija o prenovljenem okviru sodelovanja na kontekst razvoja čezsektorske mladinske politike (prav tam). Na pobude mladinske področju mladine 2010–2018 (t. i. Prenovljeni okvir), ki jo je leta 2009 sprejel Svet politike je pomembno vplivala gospodarska in socialna agenda EU, ki je kot glavni ministrov, je po drugi strani nadgradila takratni okvir evropskega sodelovanja na cilj politike postavila boj proti revščini oziroma socialni izključenosti (Colley v Taru, področju mladine, pri čemer je Svet sledil smernicam in predlogom, ki jih je spo- 2017). V okviru Sveta Evrope je sicer imela mladinska politika nekoliko drugačen mladi istega leta objavila Evropska komisija v sporočilu z naslovom Strategija EU fokus, saj je poudarjala udeležbo mladih na organizacijski, skupnostni in družbeni za mlade – vlaganje in opolnomočenje, Prenovljena odprta metoda koordinacije ravni ter pomen demokratičnih gibanj in gibanj civilne družbe (Eberhard, 2002). za naslavljanje izzivov in priložnosti za mlade. Čeprav socialnoekonomsko vključevanje mladih iz ranljivih socialnih okolij ni Temeljna vizija Strategije EU za mlade je bila povečati vlaganja v mlade preko edini cilj evropskih javnopolitičnih dokumentov, ta kljub temu ostaja osrednja povečanja sredstev za razvoj področij, ki vplivajo na mlade in njihovo blaginjo, skrb evropske mladinske politike od začetka 21. stoletja (Taru, 2017). Ne samo ter krepitev vloge mladih pri prenovi družbe, pri čemer je Komisija predvidela na nadnacionalni ravni, ampak tudi na ravni mladinskih politik posameznih držav prenovljeno OMK kot orodje za krepitev in spodbujanje vključevanja mladinske sta Evropska unija in Svet Evrope odigrali pomembno vlogo, verjetno najizraziteje dimenzije v druge sektorske politike ter za krepitev participacije mladih. Hkrati je skozi proces odprte metode koordinacije1 ob prelomu tisočletja (prav tam). Prenovljeni okvir predvidel uporabo instrumentov, kot so: na dejstvih utemeljeno Evropska unija oblikovanje javnih politik, vzajemno učenje med državami članicami EU, poročanje o napredku, posvetovanja in strukturirani dialog z mladimi in mladinskimi organi- lativno pozno, z Maastrichtsko pogodbo leta 1992. Neposredno sicer na zelo skop je dodatno prispevala leta 2010 sprejeta strategija Evropa 2020, ki je nadomestila so način, saj se je področja dotaknila zgolj v 126. členu, ki predvideva spodbujanje Evropska unija je sicer formalno področje mladine med politike EU uvrstila re- zacijami idr. (Svet Evropske unije, 2009). K veljavi mladinske politike na ravni EU ak prejšnjo Lizbonsko strategijo in je bila utemeljena na sedmih vodilnih pobudah, mladinskih izmenjav ter izmenjave mladinskih delavcev oziroma, kot je zapisano v ki bi naj sledile uresničevanju ciljev pametne, trajnostne in vključujoče rasti, pri Posredno pa je ponudila podlage za razvoj mladinske politike na evropski ravni uspešnosti izobraževalnih sistemov in olajšanju vstopa mladih na trg dela (Spo- eorijo in pr na različnih področjih, ki zadevajo mlade, npr. na polju zaposlovanja, mobilnosti pogodbi, »socio-izobraževalnih inštruktorjev« (Pogodba o Evropski uniji, 126. člen). čemer je bila ena izmed pobud Mladi in mobilnost. Ta je stremela k povečanju d t ročilo Komisije, 2010), s tem pa je bila na ravni strateških usmeritev EU tudi bolj mladih raziskovalcev, kulture, zdravja, varstva potrošnikov ipd. (Debeljak, 2009). prepoznana vloga mladih in mladinske politike. Zametke aktivnosti na področju mladine lahko najdemo sicer že prej, vendar so tri me Obdobje od sprejema Lizbonske strategije do danes je za mladinsko politiko bili omejeni zgolj na nekatere specifične programe (npr. program Mladi za Evropo, na ravni EU predstavljalo obdobje pospešenega razvoja, ki je rezultiralo tako v ki ga je Evropska komisija vpeljala že v letu 1988). Kilome njeni prepoznavnosti kot tudi v razvoju nekaterih instrumentov, ki so vplivali tudi Prelomnico na področju mladine v okviru EU predstavlja Lizbonska strategija na spodbujanje razvoja mladinske politike v posameznih državah članicah. Ne iz leta 2000, ki je v svoje središče med drugim postavila razvoj človeškega kapi- moremo mimo dejstva, da se je v tem času korenito spremenilo razumevanje tala, s tem pa tudi mlade, čemur je sledila leta 2001 sprejeta Bela knjiga Nova mladih in mladinskih politik in se je mladinsko dimenzijo začelo naslavljati tudi v spodbuda za evropsko mladino, ki je predstavljala začetek pospešenega razvoja okviru drugih sektorskih politik, kar je pomenilo pomemben korak k ustvarjanju področja v naslednjih letih. Z belo knjigo je Evropska komisija predlagala insti- integrirane čezsektorske mladinske politike. Tem usmeritvam sledi tudi aktualna tucionalizacijo sodelovanja držav članic na področju mladine z uporabo odprte Strategija EU za mlade 2019–2027, ki jo je Svet EU sprejel konec leta 2018 in gradi metode koordinacije (OMK) na štirih prednostnih področjih (informiranje mladih, na izkušnjah in odločitvah iz preteklih letih, si za cilj postavlja reševanje obstoječih participacija, prostovoljne aktivnostih ter boljše poznavanju mladih) ter krepitev in prihodnjih izzivov mladih ter predstavlja okvir ciljev, načel, prednostnih nalog, mladinske dimenzije v drugih sektorskih politikah (izobraževanje, vseživljenjsko osrednjih področij in ukrepov, ki naj bi bili vodilo vsem relevantnim deležnikom za učenje, mobilnost, zaposlovanje in družbena integracija, boj proti rasizmu in kse- sodelovanje na področju mladinske politike (Svet Evropske unije, 2018). Strategija je nofobiji; Evropska komisija, 2001). tematsko razdeljena na tri dele – angažiranje, povezovanje in opolnomočenje – ter Po beli knjigi sta bila ključna dokumenta, ki sta prispevala k pospešenemu dopolnjena z Evropskimi cilji mladih, ki so produkt posvetovanj z mladimi v okviru poglabljanju področja, še Evropski mladinski pakt iz leta 2005 in Resolucija o strukturiranega dialoga. Za uresničevanje Strategije EU za mlade so predvideni prenovljenem okviru sodelovanja na področju mladine 2010–2018 iz leta 2009. instrumenti, ki so smiselna nadgradnja tistih iz Prenovljenega okvirja: na dokazih Evropski mladinski pakt je leta 2005 sprejel Evropski svet kot enega ključnih instru- temelječe oblikovanje mladinske politike in pridobivanje znanja; vzajemno učenje in mentov za doseganje ciljev Lizbonske strategije, saj je zavezoval države članice k razširjanje informacij; participativno upravljanje; uporaba programov in sredstev EU; načrtovanje prihodnjih nacionalnih dejavnosti; mladinski dialog (prej strukturirani Svet Evrope OZN razglasila za mednarodno leto mladih, s tem pa opozorila na pomembno vlogo Svet Evrope je začel področje mladine naslavljati leta 1982 z ustanovitvijo ad mladih v družbi ter se zavzela za nacionalne mladinske politike, ki so čezsektorske hoc medvladnega Odbora strokovnjakov za mladinska vprašanja in z organiza- in integrirane (Nico, 2017). cijo prve Konference evropskih ministrov za mladino v letu 1985, kateri je sledilo Z mednarodnim letom mladih je Generalna skupščina OZN tudi identificirala še osem tovrstnih konferenc do leta 2012. Na podlagi razprav, ki so potekale področja participacije, razvoja in miru za prevladujočo skrb mednarodne skup- na konferencah, je Sektor za mladino razvijal različne instrumente in programe, nosti, povezano z distributivno pravičnostjo, udeležbo prebivalstva in kakovostjo katerih namen je bila promocija in podpora razvoju mladinskih politik v okviru življenja. To se odraža tudi v smernicah, ki predstavljajo splošne teme Svetovnega Sveta Evrope in v posameznih državah (Siurala, 2006). Eden takih instrumentov akcijskega načrta za mlade do leta 2000 in dalje (World program of action for yo- so bili tudi pregledi nacionalnih mladinskih politik, katerih namen je bila podpora uth, WPAY; OZN, 2010). Z akcijskim načrtom je OZN nadgradila prizadevanja na državam pri razvoju mladinske politike. Poleg podpore je bil namen pregledov tudi področju razvoja mladinske politike, saj je opredelila okvir in smernice za oblikova- identifikacija skupnih značilnosti nacionalnih mladinskih politik, ki bi omogočile nje mladinske politike na globalni in nacionalni ravni. Kot tak velja omenjeni okvir vzpostavitev evropskega pristopa na področju mladinske politike, in prispevek k za prvi globalni načrt načrtovanja učinkovite nacionalne mladinske politike (Cink, medsebojnemu učenju v kontekstu razvoja, oblikovanja in implementacije mladin- 2016). Z načrtom so države članice spodbujene k oblikovanju in sprejemanju inte- ske politike (Cink, 2016). Smiselno nadaljevanje teh prizadevanj se udejanja tudi griranih mladinskih politik s kontinuiranim procesom spremljanja in vrednotenja skozi enega zadnjih instrumentov za razvoj mladinske politike, ki ga je predstavil položaja mladih, s sprejemanjem čezsektorskih programov in ukrepov z jasnimi in Svet Evrope, tj. orodja za samoocenjevanje mladinskih politik, ki je bilo razvito časovno opredeljenimi cilji ter s sistematičnim vrednotenjem napredka (prav tam). v podporo državam članicam pri samooceni skladnosti nacionalne mladinske Ob tem velja omeniti tudi prizadevanja bivšega generalnega sekretarja OZN politike s standardi mladinske politike Sveta Evrope. Temeljni standardi Sveta Ban Ki Moona, ki je dal področju mladih velik poudarek; temu je v letu 2013 sledilo vrednot Sveta Evrope in širšega razumevanja mladinske politike ter posegajo na sinergičnost celotnega sistema OZN na ključnih področjih, povezanih z mladimi, so polje aktivnega sodelovanja, informiranja, spodbujanja vključevanja, mobilnosti Evrope za mladinsko politiko, na katerih je osnovano orodje, izhajajo iz temeljnih sprejetje dokumenta Youth – SWAP, katerega namen je spodbuditi povezanost in ak in predstavlja načrt, ki identificira glavne prioritete sistema OZN na področju in dostopanja do pravic mladih ter kakovostnega mladinskega dela (za več glej mladine (OZN, 2013). Istega leta je bil imenovan tudi prvi posebni odposlanec Svet Evrope, 2021). generalnega sekretarja OZN za mlade, leto kasneje pa tudi izveden prvi Globalni Med instrumenti Sveta Evrope, ki delujejo kontinuirano in pomembno prispe- forum o mladinski politiki, ki je potekal v Bakuju v večdeležniškem formatu. eorijo in pr ne smemo spregledati relevantnih soupravljalskih teles, ki delujejo na področju tri me vajo k razvoju mladinske politike tako na ravni Sveta Evrope kot tudi na ravni držav, d t Načela dobre mladinske politike kot konceptualno zacij in mladih soodločajo o mladinski politiki znotraj Sveta Evrope; tj. Evropskih Ko govorimo o mladinski politiki, govorimo o načinu delovanja posamezne Kilome države na področju izboljšanja položaja mladih, njihovega opolnomočenja in mladinskih centrov v Strasbourgu in Budimpešti, Evropske mladinske fundacije polnega vključevanja v družbo. Lahko bi dejali, da gre tudi za vpogled v to, kako mladine in v okviru katerih predstavniki držav in predstavniki mladinskih organi- izhodišče ter in partnerstva z Evropsko komisijo na področju mladine. Krovni dokument Sveta Evrope, ki smiselno povzema pretekli razvoj in dosežke država in njeni odločevalci dojemajo mlade. To se kaže v eni izmed osrednjih ka- na področju mladinske politike in postavlja usmeritve naprej, je leta 2019 sprejeta rakteristik dobro delujoče mladinske politike, ali država mlade dojema kot vir ali Strategija mladinskega sektorja 2030, katere poslanstvo je širitev sodelovanja kot problem. Morda se zdi, da gre le za enega v nizu političnih sloganov, vendar mladih, krepitev dostopa mladih do pravic in poglabljanje znanja mladih (Svet to razlikovanje predstavlja pomembno dihotomijo v percepciji mladinske politike Evrope, 2020). V strategiji si Svet Evrope postavlja prednostna področja, ki jih in njenega razvoja (Denstad, 2009). Odpira namreč pomembna vprašanja, na želi uresničevati skozi že vzpostavljene instrumente, predvsem oživitev pluralne primer ali bo mladinska politika del osrednje ali obrobne skupine javnih politik ter demokracije, dostop mladih do pravic, skupno življenje v mirnih in vključujočih ali bo njen pristop sinhroniziran ali segmentiran (Williamson, 2002). Razumevanje družbah ter mladinsko delo (prav tam). mladinske politike kot problemsko orientirane pomeni, da se mlade razume kot nekoga, ki je v ranljivem in ogroženem položaju in potrebujejo zaščito skozi javne Organizacija Združenih narodov politike, lahko pa tudi kot nekoga, ki povzroča težave. Posledično to pomeni, da Med še posebej relevantnimi mednarodnimi organizacijami je potrebno iz- mladinska politika naslavlja specifične segmente populacije mladih z zelo malo postaviti tudi Organizacijo združenih narodov (OZN), katere procesi niso imeli ali celo brez koordinacije različnih sektorjev. V praksi se to kaže tako, da se države neposrednega odločilnega vpliva na razvoj mladinske politike v Sloveniji, so pa skozi ukrepe večinoma odzivajo na posamezne izzive. Po drugi strani pa pristop, ki zaznamovali mednarodno okolje s postavljanjem smernic. Začetki naslavljanja mlade dojema kot vir v družbi, mladinsko politiko usmerja v zagotavljanje aktivne vprašanj, ki so povezana z mladimi v okviru OZN, segajo v leto 1965, ko so države participacije vseh mladih ter v raziskovanje in iskanje načinov opolnomočenja za članice sprejele Deklaracijo o spodbujanju idealov miru, medsebojnega spošto- uresničitev njihovega potenciala. Tovrstna mladinska politika je bolj proaktivna ga značaja mladinske politike je hkrati pomembno, da je tudi jasno definirana in vzpostavljena vladna avtoriteta za področje mladine, ki prevzema vlogo koordinatorja razvoja nacionalne mladinske politike (Denstad, 2009). Tovrstna avtoriteta, ki je lahko organizirana kot samostojno ministrstvo ali kot drug vladni organ, mora biti prepoznana in imeti vzpostavljene močne vezi z ministrstvi za uspešno koordinacijo njihovega medsebojnega sodelovanja. Kot je bilo že rečeno, je eden najpomembnejših atributov mladinske politike, ki mlade dojema kot vir, njihova participacija skozi celotni javnopolitični pro- ces – tako pri razvoju mladinske politike kot tudi pri njeni implementaciji. Mladi bi morali imeti pravico, sredstva, podporo, priložnosti in prostor za sodelovanje kot partnerji v mladinski politiki, morali bi svetovati ali soodločati o njeni zasnovi, prispevati k zagotavljanju storitev mladinske politike ter spremljati in evalvirati vplive mladinske politike, in to ne zgolj kot upravičenci do njenih storitev (Youth Partnership, 2019). Obstaja široka paleta razlogov, ki govorijo v prid spodbujanju participacije mladih v javnopolitičnem procesu in se raztezajo od že omenjenega dojemanja mladih kot vira do tega, da obstajajo pravni in formalni razlogi, zakaj bi morali biti mladi naravni partnerji v odločevalskih procesih, če se želi izpolnje- vati zaveze, ki jih države podajajo s podpisovanjem mednarodnih sporazumov in listin (Denstad, 2009). Na tem mestu, ko gre za spodbujanje participacije, gre so izpostaviti Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, ki v svojem 12. členu naslavlja ak participacijo otrok pri vladnih odločitvah, ki vplivajo na njih, prav tako pa tudi Re- vidirano evropsko listino o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje, ki jo je leta 2003 sprejel Kongres lokalnih in regionalnih oblasti v Evropi, eden od eorijo in pr stebrov Sveta Evrope (prav tam). Med razlogi za spodbujanje participacije mladih torski značaj Ena izmed posebnosti mladinske politike je tudi njen med- oziroma čezsek- V okviru mladinske politike bi morale pomembno vlogo zavzemati nevla-, saj posega na mnoga druga področja javnih politik (Rakar in drugi, dne mladinske organizacije , ki bi uživale tudi močno prepoznavo in podporo 2011). Mladinska politika ni samo skupek delovanj različnih sektorjev, ki vplivajo odločevalcev (Denstad, 2009). Kot civilnodružbene organizacije, ki združujejo na mlade, temveč zavestna in strukturirana medresorska politika mladinskega veliko število mladih, so mladinske organizacije definirane kot avtonomna demo-resorja, ki sodeluje z drugimi resorji in koordinira storitve za mlade (Kuhar in Lesko-kratična prostovoljna združenja mladih, ki s svojim delovanjem omogočajo mla-šek, 2008). Besedo sektor v kontekstu mladinske politike lahko razumemo na dva dim ustvarjanje načrtnih in nenačrtnih učnih izkušenj ter omogočajo oblikovanje načina, in sicer v smislu sektorjev (tudi resorjev) javne politike (npr. izobraževanje, in izražanje njihovih stališč ter izvajanje aktivnosti v skladu z njihovo interesno, zaposlovanje, zdravje) ali sektor v širšem družbenem smislu (npr. javni sektor, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo (Mladinski svet Slovenije, 2010). O nevladni sektor, gospodarski sektor). V kontekstu evropske mladinske politike je pomembnosti participacije mladih preko mladinskih organizacij, ki vstopajo v da živijo primerno svoji starostni skupini, in spodbuja njihovo neodvisnost ter tri me odločitve pridobijo potrebno legitimnost in si z vključevanjem mladih v spreje-kritično razmišljanje. Cilj takšne politike je imeti integrirani čezsektorski pristop, manje odločitev z njimi lastijo politiko, kar lahko prispeva tudi k učinkovitejšemu ki bo usmerjen v mlade ter njihove potrebe in izzive (Denstad, 2009). Kilome izvajanju tako oblikovanih politik (prav tam). (Kuhar in Leskošek, 2008). Prav tako takšna mladinska politika podpira mlade, identificirajo in z njihovo pomočjo razumejo potrebe in izzive mladih; za sprejete d t velja navesti tudi, da lahko preko vključevanja mladih oblikovalci politik najbolje sektor običajno razumljen na prvi način, torej da se nanaša na različna področja javnopolitični proces, govori tudi argument, da te organizacije predstavljajo in- javnih politik, različna ministrstva ali oddelke znotraj ministrstev, seveda pa je strument, ki ponuja možnost premostitve problemov nepovezanosti mladine, v določenih kontekstih mišljen tudi v drugem pomenu (Taru, 2017). K pomenu vsesplošne apatije in odsotnosti primernega zastopanja interesov mladih (Rakar čezsektorskega značaja lahko dodamo še eno dimenzijo, v kateri se lahko čezse- in drugi, 2011). Pomembno stičišče združevanja mladinskih organizacij in njihovih ktorska mladinska politika nanaša tudi na vertikalno sodelovanje, na primer med interesov v večini evropskih držav predstavljajo mladinski sveti, ki bi morali zasedati centralno vlado in občinami (prav tam). Ob pogledu na različne ureditve mladinske privilegirano vlogo partnerja političnih odločevalcev pri razvoju in implementaciji politike v Evropi je jasno, da je mladinska politika razumljena kot veliko več kakor mladinskih politik. Zaradi pomembnosti participacije mladih mora mladinska po- mladinska politika sama po sebi in da mora sodelovati, komunicirati, obsegati, litika prepoznavati tako (nevladni) mladinski sektor in njegove organizacije integrirati ali voditi nabor usklajenih načrtov, ukrepov, programov in politik, ki so kot tudi mlade posameznice in posameznike ter oblikovati in izvajati takšne načeloma v formalni ali pravni odgovornosti drugih sektorjev. Zaradi čezsektorske- ukrepe in programe, ki bodo spodbujali mlade, da postanejo angažirani in aktivni državljani ter prevzamejo odgovornost za sooblikovanje družbe (Denstad, 2009). Začetki in vpliv Sveta Evrope Politični odločevalci se morajo namreč zavedati dejstva, da niso vsi mladi vključeni V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je mladinsko politiko v Sloveniji v veliki v mladinske organizacije in jim je prav tako potrebno dati priložnost in mesto za meri zaznamoval Svet Evrope, v katerega delovanje na področju mladine se je posvetovanje v procesu oblikovanja mladinskih politik. Eden takih mehanizmov, Urad RS za mladino (dalje URSM) vključil leta 1992, ko je Slovenija pridobila status ki mlade neposredno vključuje v posvetovanja, je mladinski (strukturirani) podpisnice Evropske kulturne konvencije. Urad je bil sicer ustanovljen leta 1991 dialog, s katerim se mladi, mladinske organizacije in mladinski sveti ter razisko- kot posledica pobude treh zborov Skupščine RS ob obravnavi predloga zakona valci s področja mladine aktivno vključujejo v politični dialog z odgovornimi za o mladinskih svetih (Škulj, 2016). S pridobitvijo statusa podpisnice konvencije je mladinsko politiko. urad začel sodelovati v Evropskem usmerjevalnem odboru za mladino (European Prav tako pomemben atribut kakovostne mladinske politike je konkretna Steering Committee for Youth – CDEJ), ki ga sestavljajo predstavniki ministrstev in transparentna strategija, ki na najboljši možni način analizira in naslavlja ali drugih teles, odgovornih za mladino, in katerega namen je, da skrbi za sodelo- resnične potrebe populacije mladih. To lahko dosega z jasno postavljenimi in vanje mladinskega sektorja na vladni ravni, in to na način, da zagotavlja okvir za konkretiziranimi cilji ter ukrepi, ki podpirajo njihovo doseganje. Cilji morajo biti primerjavo nacionalnih mladinskih politik, izmenjavo dobrih praks in vzpostavljanje postavljeni na način, da omogočajo tako dolgoročno kot tudi srednje- in kratko- standardov (Svet Evrope, b. d.). ročno spremljanje njihovega uresničevanja z možnostjo sprotnega odzivanja Sodelovanje urada v CDEJ-u je na mladinsko politiko v Sloveniji vplivalo tako na morebitna odstopanja pri njihovem doseganju. Za uspešno spremljanje in po vsebinski kot tudi po organizacijski oziroma upravljavski plati. Na slednje pred- merjenje doseganja ciljev morajo biti ti pospremljeni z ustreznimi kazalniki, ki to vsem v kontekstu spogledovanja z modelom soupravljanja (co-management), ki tudi omogočajo. Transparentnost strategije se zrcali v jasno razvidni odgovornosti je bil vzpostavljen na ravni Sveta Evrope, in z vnašanjem tega modela v slovenski koordinatorja mladinske politike, nosilcev posameznih ukrepov, prav tako pa tudi prostor z ustanovitvijo Mešane komisije za mladinska vprašanja, ki je predstavljala njem transparentnosti se zagotavlja tudi odgovornost do mladih. sveta Slovenije (dalje MSS) na eni strani in predstavniki države (URSM) na drugi. so Da bodo cilji in ukrepi mladinske politike oblikovani na tako, da bodo naslavljali v povezavi med cilji na eni ter ukrepi na drugi strani (Denstad, 2009). Z zagotavlja- soupravljavsko telo med predstavniki mladinskih organizacij oziroma Mladinskega ak Ta komisija v tem kontekstu predstavlja predhodnico današnjega Sveta Vlade RS dejanske potrebe mladih, morajo biti utemeljeni z ustreznimi podatki. Na dokazih za mladino. Na vsebinski ravni pa se je sodelovanje v organih in delovnih telesih in znanju temelječa mladinska politika obsega dve dimenziji: raziskovalno Sveta Evrope zrcalilo v večji pozornosti urada, usmerjeni v področji informiranja oziroma znanstveno znanje in praktično oziroma izkustveno znanje, oboje pa je eorijo in pr in svetovanja mladim (Škulj, 2016). tnem znanju in dokazih za namene oblikovanja mladinske politike je pomembno ročjih z leta 1995 objavljenim konceptom informiranja in svetovanja za mlade tri me poudariti tudi potrebo po zbiranju podatkov in raziskovanju področja mladine za izjemnega pomena za razvoj politike (Denstad, 2009). Poleg potreb po relevan- d t Urad za mladino je tako nadgradil svoje poprejšnje delovanje na teh dveh pod- namene rednega spremljanja oziroma monitoringa ter evalvacije oblikovanih po- informacij in svetovanja za mlade (1990), Evropski listini o sodelovanju mladih na Kilome v Sloveniji, ki je temeljil na priporočilih Sveta Evrope državam članicam glede litik, kar nudi edino realno oceno uspešnosti posameznih ukrepov in programov. občinskem in regionalnem nivoju (1992) in Evropski listini o informiranju mladih, Razvoj ki jo je leta 1993 sprejela Evropska zveza za informiranje in svetovanje mladim mladinske politike v Sloveniji bil ustanovljen tudi Mladinski svet Slovenije kot krovna mladinska organizacija v je prevzel nevladni partner, sprva Zavod MOVIT, od leta 2010 pa Zavod MOBIN Sloveniji, ki je s tem prevzel vlogo zagovornika interesov mladinskih organizacij (danes SLOAM, Agencija za mlade). v odnosu do političnih odločevalcev. Ob pogledu na tridesetletno prehojeno pot Prvi korak zakonodajnega urejanja področja mladinske politike oziroma mla- mladinske politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da se je ta v različnih obdobjih dinskega sektorja je bil storjen leta 2000 s sprejemom Zakona o mladinskih svetih razvijala različno intenzivno ter da je bila, kot je bilo že uvodoma povedano, pod (dalje ZMS), ki je uredil položaj, delovanje, dejavnost ter financiranje Mladinske- vplivom različnih mednarodnih organizacij, v okviru katerih je Slovenija sodelovala. ga sveta Slovenije (MSS) in mladinskih svetov lokalnih skupnosti. Potreba po Na splošno bi lahko tri desetletja razdelili na obdobje pred vstopom Slovenije v sprejemu zakona je nastala zaradi neurejenega statusa MSS-ja in njegove prav- Evropsko unijo, obdobje vstopa in takoj po njem, ko so bili opravljeni pomembni ne subjektivitete, kar je vplivalo na njegovo nezmožnost črpanja proračunskih koraki v smeri krovnega zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju in na- sredstev. tavimo ob bok osamosvojitvi države leta 1991, ko je bil ustanovljen Urad RS za ki se je razvijala predvsem preko Evropske mladinske kartice, kateri se je Slove- mladino. To je leto, ki ga lahko označimo kot začetek formalnega naslavljanja nija pridružila leta 1999 s podpisom delnega sporazuma o mladinski mobilnosti položaja mladih v Sloveniji v okviru državnih politik in institucij. Leto pred tem je preko mladinske kartice v okviru Sveta Evrope, samo implementacijo kartice pa Začetek razvoja mladinske politike v samostojni Sloveniji lahko časovno pos- membno področje mladinske politike Sveta Evrope je bila tudi mobilnost mladih, (European Youth Information and Counselling Agency – ERYCA; Cink, 2016). Po- cionalnega programa, ter obdobje, ki je tem dokumentom sledilo. pravne subjektivitete, predvsem zaradi povezave med članicami, organiziranimi 2 Takratna zakonodaja namreč MSS-ju ni omogočala možnosti pridobitve v skladu z zakonom o društvih in političnih strankah, saj so bili v MSS vključeni pojmov (mladost, mladinsko delo, mladinska politika, mladinska organizacija in tudi podmladki političnih strank (Škulj, 2016). Za premostitev te pravne vrzeli se organizacija za delo z mladimi). Poleg opredelitve temeljnih pojmov so v strategiji je mladinske svete vzpostavilo kot pravne osebe sui generis, poleg tega pa je opredeljeni tudi dejavniki mladinske politike na nacionalni in lokalni ravni, ki jih kot osnovni razlog za sprejem zakona predlagatelj tudi navedel, da se otrokom gre razumeti v smislu prepoznave ključnih akterjev. Med slednje so na nacio- in mladini, ki so organizirani v različnih organizacijah in tvorijo mladinski svet, nalni ravni umeščeni Mladinski svet Slovenije, koordinatorji različnih področij s tem omogoči določanje in izražanje skupnih stališč in dejavnosti ter zagotovi (Zavod MOVIT, Zavod MISSS, Mladinska mreža MaMa), mladinske organizacije ustreznejši status organiziranih oblik izražanja skupnih interesov sodelujočih in organizacije za delo z mladimi, na lokalni ravni pa mladinski centri, mladinski mladinskih organizacij v javnosti (Poročilo k predlogu zakona o mladinskih svetih, sveti lokalnih skupnosti, lokalne mladinske organizacije in mladinske pobude ter 2000). Zakon je tako vladi, ministrstvom in drugim državnim organom ter organom lokalni odbori za mladino (prav tam). Da strategija predstavlja začetek celovitega lokalnih skupnosti naložil, da morajo pred določanjem predlogov zakonov in dru- in sistematičnega urejanja področja mladinskega sektorja in mladinske politike gih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti v Sloveniji, potrjuje tudi to, da jo je urad označil kot »živi« dokument, katerega MSS oziroma mladinske svete lokalnih skupnosti (ZMS, 2000, 6. člen). Vendar namen je, da služi kot platforma za nenehno javno razpravo, s katero bi dosegali pa ZMS razen urejanja položaja mladinskih svetov širšega področja mladinske čim višjo stopnjo družbenega soglasja o njenih ciljih in sodelovanja pri njenem politike in mladinskega sektorja ni urejal in prav tako ni postavil nobenih s tem uresničevanju. O uspešnosti cilja odpiranja razprave o razvoju mladinske politike povezanih opredelitev. lahko sklepamo predvsem na podlagi izida te razprave, ki močno določa mladinsko Pričetek sistemskega urejanja politiko danes. mladinske politike in vstop v EU Oblikovanje in sprejem krovnega zakona 2005, ki je bilo zaznamovano z objavo Strategije Urada RS za mladino na področju so bili storjeni še istega leta z začetkom procesa priprave krovnega zakona o so mladinske politike do leta 2010. Ta predstavlja prvi celoviti dokument, ki je začel Prelomnico v procesu urejanja mladinske politike v Sloveniji predstavlja leto Prvi koraki, ki so sledili uresničevanju ciljev strategije po sprejetju v letu 2005, ak mladini. URSM je septembra 2005 pri Pravno-informacijskem centru nevladnih urejati mladinsko politiko v Sloveniji in je definiral osnovne pojme ter opredelil organizacij (dalje PIC) naročil in financiral pripravo primerjalnopravne analize in meznih področjih za izboljšanje pogojev za mladinsko delo. Strategija je v svojem Za podporo delu PIC-a je bila s strani urada ustanovljena tudi delovna skupina, eorijo in pr jedru primarno zajemala ukrepe in programe na področju vertikalne mladinske ključna področja mladinske politike z oblikovanimi cilji, ukrepi in programi na posa- predloga zakona za sistemsko ureditev mladinske politike in mladinskega dela. d t sestavljena iz predstavnikov urada, predstavnika Skupnosti občin Slovenije, pred- politike, torej tista področja, ki so lastna prostoru mladine in mladinskega dela, stavnikov PIC-a in MSS-ja (Rakar in drugi, 2011). Primerjalnopravna analiza in teze vendar je hkrati s svojo vizijo za prihodnji razvoj mladinske politike v Sloveniji tudi tri me za zakon, ki jih je pripravil PIC, so bile na delovni skupini obravnavane že marca izkazovala ambicijo razvoja v smeri horizontalne mladinske politike. To se zrcali 2006, kjer so se dogovorili o določenih dopolnitvah, ki jih je PIC vnesel in nato predvsem v postavljenih temeljnih strateških ciljih mladinske politike v Sloveniji, ki Kilome posredoval uradu, ta pa naj bi, po dogovoru na delovni skupini, te teze predstavil so bili zapisani v Strategiji (Urad RS za mladino, 2005), saj se med drugimi pojavi pristojnemu ministrstvu ter jih nato poslal v razpravo organizacijam v mladinskem sledeča zahteva: »mladinsko politiko vključiti v vse državne politike, ki v svojih sektorju. Prvi osnutek zakona je nato nastal jeseni 2006 in bil predmet razprave strategijah, državnih programih ali pripravi pravnih okvirov posebej obravnavajo na posvetu, ki ga je v ta namen organiziral URSM, vendar osnutek ni bil deležen tudi populacijo mladih«. Tako strategija tudi izpostavlja vertikalno in horizontalno podpore, kar je povzročilo popolno zamrtje procesa (Rakar in drugi, 2011). Proces os oblikovanja in izvajanja mladinske politike, ko opredeljuje, da v horizontalno je v letu 2007 želel obuditi MSS s pripravo svojega predloga zakona z naslovom raven spadajo ukrepi, ki so sicer sestavni del drugih politik, vendar želi država s Mladina je zakon, ki prav tako ni bil deležen nadaljnje obravnave. posebnimi ukrepi še zlasti zagotoviti spodbujevalne okoliščine za lažjo integracijo Proces se je ponovno obudil v letu 2008, ko mu je politično podporo namenila mladih v družbo (stanovanjska politika, politika zaposlovanja itd.). V vertikalno pa na novo ustanovljena vladna koalicija po volitvah v Državni zbor, ki je na pobudo spadajo ukrepi, ki so prvenstveno lastni prostoru mladine in ki so namenjeni spod- političnih podmladkov koalicijskih strank (Rakar in drugi, 2011) v koalicijsko pogod- bujanju vključevanja mladih v mladinsko delo, zagotavljanju pogojev za izvajanje bo zapisala naslednje zaveze: da bo sprejet zakon o mladinskem delu in mladinski mladinskega dela ter izdelavi in oblikovanju osnov za določanje ciljev in ukrepov politiki, ki bo predstavljal podlago za nacionalni program na področju mladine; da na področju mladinske politike (prav tam). bo URSM iz Ministrstva za šolstvo in šport prenešen na nivo vladnega urada in Urad si je zadal nalogo, da spodbuja kvaliteto in prepoznavnost mladinske- bo dobil nalogo medresorskega usklajevanja vprašanj pomembnih za mlade; in ga dela v Sloveniji, krepi povezovanje različnih subjektov mladinskega dela ter da bo vzpostavljen Svet Vlade RS za mladinska vprašanja (Koalicijski sporazum, povečuje mobilnost znanja, idej in ljudi (Urad RS za mladino, 2005). Politično 2008). Na podlagi izkušenj preteklih priprav zakonodaje in novih spoznanj se je in vsebinsko izhodišče strategije so bili nekateri temeljni slovenski in evropski oblikovalo stališče, da se oblikuje zakon, ki bo z namenom zagotovitve potreb- strateški dokumenti in procesi, med katerimi gre posebej izpostaviti belo knjigo nega konsenza čim ožji, pa še vedno zadosten za zagotovitev temeljne podlage RS za mladino (dalje SVM), ki je na svoji prvi seji obravnaval predlog in s sklepom pooblastil MSS, da v sodelovanju z uradom za mladino opravi preliminarno raz- pravo v mladinskem sektorju in na ta način zbere pripombe na zakon (prav tam). Na podlagi pripomb, prejetih s posvetovanj, je urad skupaj z delovno skupino pripravil nov predlog zakona z naslovom Zakon o uresničevanju javnega interesa v mladinskem sektorju (dalje ZJIMS), ki ga je novembra 2009 soglasno potrdil SVM. V vladni proceduri je predlog zakona doživel še nekaj manjših sprememb in bil v začetku leta 2010 poslan v obravnavo v Državni zbor. Zakon je v Državnem zboru prejel široko podporo in bil soglasno sprejet 18. maja 2010. Kljub temu, da so se pripravljavci zakona odločili za ožjo različico, ta predsta- vlja pomembno prelomnico v razvoju mladinske politike, mladinskega sektorja in mladinskega dela v Sloveniji ter celovito ureja normativni okvir področja mladine. Predvsem pa je ZJIMS zagotovil podlago za sprejem nacionalnega programa za mladino, kar je izhajalo iz ugotovitve, da ima narava takrat veljavne strategije urada za mladino omejen vpliv, saj je za doseganje širših učinkov in razvoj mladinske- ga sektorja potrebno ciljno povezati širše polje države in vključiti več resorjev (Besedilo predloga ZJIMS, 2010). Pri pripravi zakona so se pripravljavci ozirali in upoštevali različne strateške usmeritve in dokumente mednarodnih institucij, predvsem Evropske unije in Sveta Evrope, da bi področje mladine čim bolj sovpa- dalo z mednarodnim kontekstom in procesi, ki se odvijajo na mednarodni ravni. so Pripravljavci zakona so pri pripravi upoštevali naslednje dokumente kot podlago: ak Priporočilo Odbora ministrov državam članicam glede informacij in svetovanja za mlade, sprejetega leta 1990 v okviru Sveta Evrope, Konvencijo o otrokovih pravicah, belo knjiga Evropske komisije Nova spodbuda za evropsko mladino iz leta 2001, ki eorijo in pr je določila okvir za sodelovanje na področju mladine; Revidirano evropsko listino d t o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje, ki jo je sprejel Kongres lo- kalnih in regionalnih skupnosti Evrope, Evropsko listino mladinskega informiranja, tri me ERYICA, Rotterdamsko deklaracijo, Priporočila na predloge Evropske komisije o mladinskem programu Mladi v akciji za obdobje 2007–2013, Evropski mladinski Kilome pakt ter Revidirano Lizbonsko strategijo. Poglavitne rešitve, ki jih je sprejem zakona prinesel, so bile tako opredelitev področja mladinskega sektorja, določitev javnega interesa v mladinskem sektorju, izpostavitev nosilcev in subjektov v mladinskem sektorju, opredelitev organov in njihove pristojnosti, določitev pogojev in postopka za pridobitev statusa organi- zacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, okvirna opredelitev vloge samo- upravnih lokalnih skupnosti v mladinskem sektorju in določitev obvezujočega strateškega dokumenta – nacionalnega programa za mladino, ki mora vsebovati strateške cilje in ukrepe za njihovo uresničevanje ter je podlaga za sofinanciranje programov v mladinskem sektorju. Zakon o javnem interesu je definiral temeljne pojme, med njimi tudi mladinsko politiko, in sicer na način, da je mladinska politika postala »usklajen nabor ukrepov različnih sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter stro- kovnimi in drugimi organizacijami« (ZJIMS, 2010, 3. člen). Definicija je oblikovana bor politik različnih resorjev za učinkovito in uspešno integracijo mladih v družbo oblikovanje-ju nacionalnega programa potrebno strokovne podlage, ki so temeljile (npr. zaposlovanje, izobraževanje, stanovanjska politika, kultura idr.), ko govorimo o na dejstvih in realnih potrebah mladih. V ta namen se je pričelo s spodbujanjem horizontalni mladinski politiki, ter za tiste ukrepe, ki so svojstveni prostoru mladine in financiranjem analiz in raziskav (ReNPM13–22, 2013). Leta 2009 je tako Inštitut in mladinskemu delu, ko govorimo o vertikalni mladinski politiki. RS za socialno varstvo pripravil analizo Med otroštvom in odraslostjo – Analiza Nacionalni program za mladino položaja mladih v Sloveniji 2009, Statistični urad RS pa je pripravil prvi celoviti statistični pregled mladih v Sloveniji z naslovom Mladi v Sloveniji. V letu 2010 je Za uspešno uresničitev ambicije celostnega urejanja položaja mladih, ki ga bila pripravljena analiza Matrika ukrepov državnih organov na področju mladin- izkazuje definicija mladinske politike, je bilo potrebno zasledovati in uresničiti ske politike, katere cilj je bil, da se opravi evalvacija uspešnosti javnih politik pri enega izmed pomembnejših dosežkov ZJIMS, to je nacionalni program za mladino reševanju določenih problemov mladine. Prav tako je bila v letu 2010 izvedena (dalje NPM) kot temeljni programski dokument, ki opredeljuje prednostne naloge analiza Mladinsko delo in mladinska politika na lokalni ravni, katere cilj je bil celoviti in ukrepe, ki so v javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS, 2010, 16. člen). pregled in analiza stanja organiziranosti mladinskega sektorja na lokalni ravni, Nacionalni program za mladino v svojih temeljih izkazuje to ambicijo na način, instrumentov za podporo mladinskemu delu ter standardov mladinske politike na da želi zagotoviti usklajeno izvajanje enotnega in pregledno urejenega sistema lokalni ravni v luči priprav na oblikovanje NPM. Verjetno najpomembnejša v tem medresorskih prioritet in ukrepov, ki naj bi izboljšale razmere oziroma ponudile sklopu pa je bila raziskava Mladina 2010, ki je ponujala možnost, da so nacionalni naslavljanje problemov, ki jih izpostavljajo analize, raziskave ter javna razprava. program za mladino utemeljili tudi na znanstvenih izsledkih, hkrati pa je ponujala Značilnost NPM je, da je t. i. horizontalni program, kar pomeni, da združuje ukre- ključne odgovore o spremembah slovenske mladine od leta 2000 (in tudi pred pe s področij, ki so v pristojnosti različnih ministrstev na način, da tako ustvarja tem) ter tudi nekatere mednarodne primerjave. novo vrednost in zagotavlja usklajenost ter vidnost ukrepov (ReNPM13–22, 2013). NPM je za razliko od predhodne strategije urada mnogo bolj usmerjen v ce- programe, finančni načrt s prikazom stroškov in virov, nosilce, pričakovane razvoj- kot vertikalne mladinske politike. To izkazujejo tako smernice, na katerih temelji so ne učinke in kazalnike merjenja učinkov, obdobja ter roke za uresničevanja tega Vsebino NPM podrobneje določa ZJIMS (2010, 16. člen) in zahteva, da ta vsebuje lostno obravnavo mladinske politike po načelu vključevanja tako t. i. horizontalne ak NPM, kot tudi področja, ki jih ta zajema. Gre namreč za naslavljanje področij programa. Nacionalni program za obdobje devetih let sprejema Državni zbor RS izobraževanja, zaposlovanja in podjetništva, bivanjskih razmer mladih, zdravja načrte v skladu s sprejetim državnim proračunom, za uresničevanje NPM in pred- ustvarjalnosti, dediščine in medijev. Z ZJIMS in nato z NPM je bil tako v Sloveniji eorijo in pr videnih ukrepov pa so odgovorna posamezna ministrstva. Vlada mora tudi vsaka tri na predlog Vlade RS. Slednja mora za podrobnejšo izvedbo sprejeti izvedbene in dobrega počutja, mladih in družbe, pomena mladinskega sektorja ter kulture, d t opravljen pomemben korak v naslavljanju položaja mladih, in sicer z integrirano leta Državnemu zboru predložiti delno poročilo o izvajanju NPM z ovrednotenimi in čezsektorsko mladinsko politiko. rezultati, po izteku obdobja njegove veljavnosti pa zaključno poročilo (prav tam). tri me Ob sprejemanju ZJIMS je bilo predvideno, da se NPM sprejme v 18 mesecih Razkorak med teorijo in prakso po uveljavitvi zakona, vendar se je njegovo oblikovanje in dokončno sprejetje za- Kilome Ureditev mladinske politike v Sloveniji na normativni ravni dobro sledi med-maknilo in je bil prvi nacionalni program sprejet v oktobru leta 2013, za obdobje narodnim standardom, ki predstavljajo referenčni okvir za razvoj področja. Spe- do leta 2022. Kljub temu se je sam proces priprave NPM za obdobje 2013–2022 cifičnost take mladinske politike pa narekuje doslednost pri njenem oblikovanju pričel že leta 2009, in sicer z intenzivnejšim raziskovanjem mladine, saj je bilo za in izvajanju, saj je le v tem primeru lahko uspešna in učinkovita. V nadaljevanju ponujamo pregled uspešnosti slovenske mladinske politike pri uresničevanju nekaterih ključnih atributov dobre mladinske politike (strateški pristop, čezsek- torski značaj in vključevanje mladih), prav tako pa ponujamo vpogled v razmerja med nacionalno in lokalno ravnjo ter njunih pristojnostih na področju mladinske politike. Ob tem velja poudariti, da so ostali atributi uspešne mladinske politike, kot sta npr. primerno upravljanje ter mladinska politika, temelječa na dokazih, zajeti v ostalih poglavjih te monografije (npr. o URSM, o raziskovanju na področju mladine, o mladinskem sektorju). Strateški pristop mladinske politike Kakovostno mladinsko politiko zaznamuje konkretna in transparentna strate- gija, ki na najboljši možni način analizira in naslavlja resnične potrebe populacije mladih. Način, s katerim urejamo mladinsko politiko v Sloveniji preko krovnega zakona in strateškega dokumenta v obliki nacionalnega programa, v popolnosti Slovenija dejansko sledi vsem korakom v tem procesu od analiziranja položaja mladinske politike, s čimer se začne promovirati tudi njen čezsektorski značaj. mladih, posvetovanja z mladimi, sprejemanja, implementacije in evalvacije. Tudi Pomembni prvi koraki so bili namreč senzibilizacija vseh relevantnih akterjev o skozi evalvacijo NPM, ki poteka vsaka tri leta, je ugotovljena njegova strateškost, čezsektorskih izzivih mladih. Raziskave, ki so bile izvedene v tej smeri, in podpora ki se izkazuje v vplivu na razvoj mladinske politike, saj je NPM pomembno vplival pri krepitvi kapacitet, ki je bila zagotovljena primarno na nadnacionalni ravni, so k na dojemanje mladih v procesih oblikovanja in izvajanja javnih politik ter ozave- temu pomembno prispevale. Nekdanji direktor urada tako v tistem obdobju vidi stil ključne deležnike o specifičnih potrebah in interesih te skupine. Nacionalni temeljne premike, ki so vplivali na nadaljnji razvoj mladinske politike v Sloveniji. program postavlja mladino na upravni in politični dnevni red, pri čemer je njegov Pri tem pa poudarja, da je bilo to obdobje zelo zaznamovano s spogledovanjem bistveni doprinos višja stopnja ozaveščenosti o tej pomembni ciljni skupini, kar z ostalimi mladinskimi politikami v okviru EU, tudi zavoljo razpoložljivih sredstev, prispeva k večji stopnji vključenosti mladine v faze načrtovanja, izvedbe in vred- ki jih je EU za to zagotavljala. S tem Debeljak prepozna tudi pomemben premik v notenja različnih ukrepov s tega področja (Deželan, 2020). mentaliteti dojemanja mladinske slovenske politike »od aktivizma do birokratskega Nekoliko manj uspešen je NPM, ko govorimo o načinih spremljanja in merjenja in sistemskega urejanja področja mladinske politike« (Debeljak, osebni intervju, doseganja ciljev, ki so zastavljeni. Za samo merjenje uspešnosti so na določenih 2021, 10. maj). točkah postavljeni kazalniki, ki ne omogočajo realnega merjenja, saj za njimi ne A kljub dobrim obetom razvoja horizontalne mladinske politike, ki sta jih na- stojijo mehanizmi, ki bi sistematično zbirali potrebne podatke, prav tako pa se pri povedovala ZJIMS in NPM, danes na področju čezsektorskega sodelovanja za- implementaciji zaveze neenakomerno prelivajo v implementacijo po posame- sledimo največ izzivov. Kot enega ključnih izzivov Debeljak izpostavi neobstoj znih resorjih, še posebej na področjih, ki pokrivajo več resorjev. Na pomanjkanje ustreznega sistema, ki bi tovrstne politike nagrajeval. Ker tak pristop ni nagrajen ustreznega mehanizma za spremljanje izvajanja ukrepov opozarja tudi MSS, ki s proračunskimi sredstvi, je uspeh horizontalne politike, v veliki meri odvisen od izpostavlja, da je tovrsten mehanizem predviden v krovnih smernicah NPM, vendar političnega interesa, ki ji je ali pa ni naklonjen (Debeljak, osebni intervju, 2021, se do sedaj te smernice niso izvajale. MSS meni, da sistem, ki bi meril, kako us- 10. maj). Da ravno politični interes pri razvoju mladinske politike v Sloveniji igra pešni so ukrepi NPM in v kolikšni se je na njihovi podlagi položaj mladih izboljšal, pomembno vlogo, kaže dejstvo, da so se ključni premiki zgodili ravno v obdobju, ko so še ni bil vzpostavljen (Mladinski svet Slovenije, 2020). ak je politika področje prepoznala in ga uvrstila med svoje prioritete. Najbolj jasno se to kaže z uvrstitvijo sprejema zakona in nacionalnega programa ter vzpostavitvijo Čezsektorski značaj mladinske politike SVM v koalicijsko pogodbo vlade Boruta Pahorja. Določene tovrstne premike v Mladinska politika v praksi posega na številna področja in je daleč od pomembnosti področja smo lahko zasledili tudi kasneje – v času vlade Alenke eorijo in pr tega, da bi bila povezana samo z mladinskimi organizacijami kot takimi. d t Bratušek, ko se je ponudila priložnost za imenovanje državnega sekretarja za mla- Mladinska politika je povezana z mladimi, mladi pa so prisotni v vseh de in prenos urada neposredno na nivo vlade, vendar se ideja takrat ni realizirala. sferah javnega in zasebnega življenja, torej ko govorimo o mladinski po- tri me Kot je dejal Beočanin (osebni intervju, 2021, 15. april): litiki, govorimo o politiki, ki zajema vse sfere naše družbe, in jo moramo Mladinci […] nismo zbrali dovolj energije in smo zamudili priložnost, tudi kot tako obravnavati. V praksi je to izrazito medsektorska politika in Kilome da bi se uspeli poenotiti okoli posameznika, ki bi to funkcijo opravljal. kot taka se mora tudi voditi. (Beočanin, osebni intervju, 2021, 15. april). 3 Spomnim se takratnih besed predsednice vlade, ki je dejala, da naj se zmenimo in da ga bo z veseljem imenovala. Ampak logično je to trčilo na Prve reference naslavljanja horizontalne mladinske politike lahko najdemo v enake politične ovire, kot so sicer prisotne v državni politiki, in mi mladi strategiji urada iz leta 2005, kjer je bila mladinska politika v svoji opredelitvi raz- se nismo mogli zediniti okoli posameznika, ki bi ga potem predlagali deljena na vertikalni in horizontalni vidik. Vendar pa sama strategija navkljub svoji predsednici vlade v imenovanje. usmeritvi ni imela statusa horizontalnega strateškega dokumenta, ki bi imel javno veljavo, saj zanj ni bilo ustrezne zakonske podlage. Zaradi tega je bila strategija v Tudi vlada Mira Cerarja je mladim izkazala določeno mero pozornosti, saj je svoji končni različici izrazito vertikalno usmerjena in po svoji naravi zelo internega v ta namen organizirala tudi posebno tematsko sejo vlade, na kateri so s svojimi značaja. Z ZJIMS je bila mladinska politika združena v enoten okvir, vendar tudi predlogi sodelovali tudi predstavniki mladinskih organizacij, vendar pa to večjega sam ZJIMS prvenstveno posega v urejanje vertikalne mladinske politike, kar je vpliva na sam razvoj mladinske politike ni imelo. Da je politični interes pomemben, plod pragmatične odločitve, ki je zagotavljala sprejetje zakona. Zakon sicer ponuja ugotavlja tudi Radinja, župan Škofje Loke in nekdanji predsednik Evropskega sklic na področje urejanja horizontalne mladinske politike, ki vpliva tudi na druge mladinskega foruma, ko pravi, da (Radinja, osebni intervju, 2021, 9. april): sektorske politike, in sicer v 5. členu, ki ureja javni interes v mladinskem sektor- … je v Sloveniji vse odvisno od politike. Zdi se mi, da je bilo to področje ju. To je predvideno na način, da se javni interes uresničuje skozi vključevanje s strani politike podcenjeno. Redko so prišli impulzi s strani nacionalne mladinskega vidika v strategije, politike in ukrepe, ki vplivajo na mlade. Nadalje politike o viziji oziroma o tem, kaj bomo z mladinskim delom in mladinsko področje horizontalne mladinske politike podrobneje ureja NPM. S sprejetjem politiko. V bistvu imamo srečo, da smo se kot mladinske organizacije in ZJIMS in kasneje še z NPM se je za mladinsko politiko v Sloveniji odprlo po- mladinski delavci zgradili bottom up, da danes lahko govorimo o mla- čezsektorske dimenzije mladinske politike kaže na način, da ko »v same ukrepe V praksi se pomanjkanje medresorskega sodelovanja in slabega razumevanja Vključevanje mladih Osrednja lastnost dobre mladinske politike posegajo teorije ukrepanja drugih sektorskih politik ter s tem povezani instru-je zagotovo participacija mladih pri njenem menti, se program kaže kot instrument z omejenim dometom, saj je v najboljšem celotnem javnopolitičnem ciklu, torej od obli-primeru v preseku, v najslabšem pa v koliziji z drugimi sektorskimi javnopolitič-kovanja, sprejemanja, izvajanja pa do evalvi-nimi mehanizmi« (Deželan, 2020). NPM lahko na več točkah dojemamo tudi kot ranja. Na normativni ravni se Slovenija tega lepljenko posameznih področnih politik in ukrepov, ki tudi sledijo lastnim ciljem, zaveda in lahko rečemo, da so vzpostavljeni logiki izvajanja, poročanja in vrednotenja, in so se v NPM znašli zaradi pomanj-mehanizmi, vendar pa bi bila faza implemen-kanja vizije pri naslavljanju izzivov mladih in pomanjkanju finančnih sredstev za tacije lahko doslednejša in uspešnejša. Za oblikovanje novih ukrepov (Deželan, 2020; Debeljak, osebni intervju, 2021, 10. maj). vključevanje mladih v procese oblikovanja mladinske politike je na vladni rav-Na pomanjkljivo sodelovanje opozarja tudi MSS, ki k pomanjkanju sodelovanja ni vzpostavljen Svet Vlade RS za mladino kot posvetovalno telo, ki opravlja dve med ministrstvi dodaja še premalo sodelovanja z ostalimi deležniki (Mladinski funkciji: prvič, opravlja vlogo formaliziranega sodelovanja mladih pri oblikovanju svet Slovenije, 2020): mladinske politike in kot tak tudi predstavlja vrh mladinskega dialoga na nacionalni V zadnjih letih se mlade umešča med horizontalne politike in se jih vsaj ravni, ter drugič, deluje v smeri spodbujanja čezsektorskega značaja mladinske deloma vključuje tudi v prioritete drugih ministrstev, kar vidimo kot pozi-politike, saj so v njem zastopani predstavniki različnih mladinskih organizacij na tivno, a hkrati opozarjamo, da posamezna ministrstva še vedno v nezado-eni strani in predstavniki različnih ministrstev kot predstavniki vlade na drugi. Da stni meri prepoznavajo mladinski sektor in ostale ključne deležnike kot pa je to idealna slika zgolj na papirju, se v praksi kaže predvsem skozi neučinko-relevantne pri oblikovanju, načrtovanju in izvajanju posameznih ukrepov, vito delovanje in pomanjkanje interesa za razpravo in odločanje v okviru SVM. ki se nanašajo na mlade in mladinske organizacije. Predstavniki mladih Beočanin, nekoč tudi sam član SVM, tako pravi, da je SVM (Beočanin, osebni pa naj ne bodo samo vključeni v pripravo, temveč naj bodo njihovi pre-so intervju, 2021, 15. april): dlogi tudi upoštevani. ak … svoje poslanstvo uspel izvrševat do neke mere, do neke pa ne. Namreč, takoj, ko se za mizo, predvsem na vladni strani pojavijo neodločevalci, Kot enega izmed načinov za preseganja težav pri sodelovanju s posameznimi uradništvo, takrat začne Svet vlade za mladino zgubljati na veljavi, v smis-resorji in za krepitev mladinske dimenzije v posameznih sektorskih politikah so bili eorijo in pr lu, da bi bil to nek organ, ki bi lahko bil tudi odločevalski. na predlog mladinskih organizacij sicer uvedeni koordinatorji za mlade v okviru d t posameznih ministrstev. Da je slednje izziv, so se zavedali predvsem na strani mladih, zato je mladinska V luči premagovanja ovir medsektorskega usklajevanja, s katerimi se pri ko-tri me stran predlagala, da bi se politična zastopanost v SVM zagotavljala na najvišji ravni. ordinaciji srečuje urad za mladino, so bile v preteklosti že večkrat izpostavljene MSS je tako z uradom in podporo resornega ministra uspel doseči, da se je v SVM ideje o premestitvi URSM neposredno pod predsednika vlade. Si je pa večina Kilome začelo imenovati ministre, vendar pa se to ni izkazalo za rešitev, saj se ti v primeru sogovornikov enotna, da je urad potrebno okrepiti, tako kadrovsko in finančno pomanjkanja interesa sej preprosto niso udeleževali niti niso pošiljali zamenjav. kot tudi z vidika njegovih pooblastil. Nekdanja direktorica urada tako ugotavlja, Tudi skozi ta primer se je ponovno pokazal pomen politične volje politikov. V luči da ima zelo nedefinirano vlogo (Kores, osebni intervju, 2021, 18. maj): tega se je v preteklosti za zelo blagodejno izkazala podpora delovanju SVM s strani Po tem, kakšne pristojnosti ima urad, je na področju horizontalnih mla-predsednika vlade, kar je vzbudilo tudi medijsko pozornost. Tako so se kakšne od dinskih politik samo v vlogi koordinatorja. Jaz bi uradu dala večjo težo na sej SVM preteklosti udeleževali tudi predsedniki različnih slovenskih vlad. področju horizontalnih politik, kar ne pomeni, da bi ostalim ministrstvom Eno najpomembnejših vlog pri razvoju mladinske politike mora imeti po nače-odvzemali pristojnosti, ampak enostavno mislim, da bi urad moral nare-lih dobre mladinske politike tudi krovna mladinska organizacija. In za slovenski diti več. Nima kapacitet, nima nič, ampak vseeno mislim, da bi moral biti primer lahko rečemo, da je Mladinski svet Slovenije prepoznan s strani politike in glavni motor, da bi teme mladih spodbujal. Kot koordinator nimaš te moči, ga je ta tudi pripravljena vključevati v procese oblikovanja in izvajanja politik. Tako da bi lahko stvari spreminjal. V trenutni situaciji je pa vloga urada tudi to, Baumkirher, strokovna sodelavka na MSS-ju, ugotavlja, da »je imel za področje da podpira krovne mladinske organizacije, da so aktivne na področju, mladinskih politik MSS najpomembnejšo vlogo na strani mladinskih organizacij. ker potem na posamezna ministrstva pridejo ideje ali pritiski, kakor se Za področje študentov študentska organizacija, pri ostalih politikah in razvoju vzame, iz različnih kotov. mladinskega sektorja pa je imel MSS kar osrednjo vlogo« (Baumkirher, osebni intervju, 2021, 15. april). Vendar pa sogovornica prav tako ocenjuje, da so predlogi, ki jih MSS pripravlja, večinoma neuresničeni, pri čemer opozarja, da se »realizirajo določene stvari, če se na njih dovolj dela« (prav tam). Razmerje med nacionalno in lokalno ravnjo • Za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti ukrepov mladinske politike, pred- Pri pregledu razvoja mladinske politike v Sloveniji se je za pomembno dilemo vsem pa nacionalnega programa za mladino, bi bilo potrebno vzpostaviti po- izkazalo razmerje med nacionalno in lokalno ravnjo oziroma vprašanje pristojno- seben mehanizem, ki bi bil podprt z ustreznimi podatki za učinkovito merjenje sti lokalnih skupnosti in države. Ob sprejemanju ZJIMS je bilo v predlogu zakona kazalnikov in napredka ter ustrezno raziskovalno in analitično infrastrukturo. zapisano (Predlog ZJIMS, 2010): • Potrebno bi bilo vpeljati instrument ocene učinkov na mlade z obvezno kompo- Upoštevajoč smernice resolucij, ki izpostavljajo odgovornosti in pristoj- nento participacije mladih v tem procesu (ang. youth mainstreaming), s čimer nosti lokalnih ravni do mladih in mladinskega dela, so v besedilu predloga bi se vnaprej preprečevalo različne sektorske politike, ki negativno vplivajo na skupnosti bi morale same ugotoviti posebnosti svoje mlade populacije • Z namenom krepitve razvoja mladinske politike na lokalni ravni bi bilo smiselno in iz tega izvesti ustrezne ukrepe. zakona pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ločene. Lokalne položaj mladih. Ta razmejitev je tudi v samem zakonu povsem jasna, saj zakon določa, da so mladine uvrsti med obvezne naloge občin, hkrati pa se jim za to tudi zagotovi ustrezna sredstva. razmisliti o sprememba zakona o lokalni samoupravi na način, da se področje za področje mladine na lokalni ravni pristojne občine. Nekoliko manj jasna je do- ločba o obveznostih, ki jih imajo občine na tem področju, saj področje mladine • Za uspešnejše uresničevanje nacionalnega programa za mladino in njegovih ni opredeljeno med nalogami občin v okviru Zakona o lokalni samoupravi. Iz tega ciljev bi bilo potrebno okrepiti sodelovanje med odločevalci in oblikovalci politik razloga velja splošno prepričanje, da je razvoj mladinske politike na lokalni ravni na nacionalni in lokalni ravni. v veliki meri odvisen od interesa vsakokratnega župana. Temu pritrjuje Radinja, • Za krepitev razvoja mladinske politike na lokalni ravni bi bilo smiselno razmisliti župan Škofje Loke, ki pravi, da bi bila uvrstitev področja mladine med obvezne o pripravi posebnih programskih in finančnih mehanizmov, ki bi občine spod- mehanizme, tudi finančne, saj občine pogosto celotno mladinsko politiko v občini • Participacija mladih je ključni atribut dobre mladinske politike, zato je potrebno so financirajo iz lastnih sredstev (Radinja, osebni intervju, 2021, 9. april). Le tako lahko naloge občin pozitiven impulz, pri tem pa bi bilo potrebno vzpostaviti potrebne bujali k razvoju politik na področju mladine. občine začnejo razmišljati o mladih in mladinski politiki kot svoji obvezni nalogi. bo omogočeno njihovo sodelovanje in soodločanje v telesih za pripravo predpi- ak zagotoviti vključitev mladih v oblikovanje in izvajanje javnih politik na način, da tisti, če bi jih država zagotavljala, ki bi občine spodbudili v to, da bi to področje eorijo in pr • Za uspešnejše medsektorsko sodelovanja bi bilo smiselno vzpostaviti koordi-začele obravnavati bolj celostno oziroma vanj začele vlagati več in hitreje« (Beo-Seveda so pogledi na to različni, je pa neizpodbitno dejstvo, da so »finančni viri sov in v strukturah, ki posredno ali neposredno bdijo nad njihovim izvajanjem. čanin, osebni intervju, 2021, 15. april ). d t natorje za mlade po posameznih ministrstvih, ki bi imeli jasen nabor nalog in Da je potrebno okrepiti sodelovanje nacionalne in lokalne ravni, se zavedajo odgovornosti ter zagotovljeno organizacijsko, kadrovsko in vodstveno podporo tri me za nemoteno izvajanje teh nalog. tudi ključni akterji na nacionalnem nivoju. MSS ugotavlja in opozarja, da je mla- dinska politika lahko učinkovita le, če njeno izvajanje poteka v tesnem sodelovanju • Za javne uslužbence na vseh ravnem, ki se pri svojem delu srečujejo s podro- Kilome nacionalne in lokalne ravni, ter da je v tem kontekstu potrebno skupaj določiti čjem mladine, bi bilo smiselno organizirati redna usposabljanja s področja sistemsko ureditev pristojnosti in obveznosti občin pri vodenju in financiranju mladine, mladinske politike in mladinskega dela. potrebi po tesnejšem sodelovanju med nacionalno in lokalno ravnjo botrovalo tudi Viri mladinskega dela in politik (Mladinski svet Slovenije, 2020). Sicer je zavedanje o začetku izvajanja projekta Rastimo skupaj, ki ga URSM in MSS izvajata skupaj, z Cink, B. (2016). Mladinska politika v Sloveniji (diplomsko delo). https://repozitorij.uni-lj.si/ mladinskih politik. K tem naporom je potrebno prišteti tudi projekt Europe goes Council of Europe (2021). Orodje za samoocenjevanje mladinskih politik. https://rm.coe.int/ self-assessment-tool-for-youth-policy-slovenian/1680a24353 local, ki ga z namenom razvoja mladinskega dela na lokalni ravni izvaja nacionalna namenom povezovanja in krepitve kapacitet na ravni občin za uspešno razvijanje Dokument.php?id=92800&lang=slv agencija evropskih programov za področje mladine MOVIT, prav tako pa tudi pro- Council of Europe (b. d.). Youth Department of the Council of Europe. https://www.coe.int/ en/web/youth/home gram Certifikat mladim prijazna občina, ki ga izvaja Inštitut za mladinsko politiko. Council of Europe. (2020). Council of Europe youth sector strategy 2030. CM/ Iztočnice za prihodnost: Res (2020)2, 22. januar. https://search.coe.int/cm/Pages/result_details. aspx?ObjectId=0900001680998935 • Za ciljno usmerjeno in učinkovito (nacionalno) strategijo na področju mladi-Debeljak, P. (2009). Mladina. V Kajnč, S. in Lajh, D. (ur.), Evropska unija od A do Ž (str. ne je potrebno oblikovati elemente nacionalnega programa v sodelovanju z 233–236). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. resornimi ministrstvi, saj le zrcalna izhodišča, ki se bodisi ponovijo v resornih Denstad, F. Y. (2009). Youth Policy Manual: How to develop a national youth strategy. strategijah bodisi se prenesejo na nacionalni program, dajejo na voljo celoten Strasbourg: Council of Europe Publishing. implementacijski potencial, ki ga imajo posamezna resorna ministrstva na Deželan, T. (2020). Vmesna evalvacija Nacionalnega programa za mladino v letih 2017–2019. razpolago. http://84.39.218.201/MANDAT20/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e-Eberhard, L. (2002). The Council of Europe and youth. Thirty years of experience. Sporočilo Komisije – Evropa 2020, Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Strasbourg: Council of Europe Publishing. (2010). COM(2010) 2020 final, 3. marec. https://ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_ Evropska komisija. (2001). Bela knjiga Nova spodbuda za evropsko mladino. COM (2001) part1_v1.pdf 0681. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:52001DC0681 Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomskemu in Koalicijski sporazum. (2008). https://www.zares.si/wp-content/uploads/koalicijska_ socialnemu odboru in odboru regij – Communication from the Commission to The pogodba-2008-11-06.pdf Council, The European Parliament, The European Economic and Social Committee and Kuhar, M. in Leskošek, V. (2008). Mladinsko delo na lokalni ravni: primerjalna analiza petih The Committee of the Regions – An EU Strategy for Youth – Investing and Empowering, držav. Socialna pedagogika, 12 (4), 325–344. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:do- A renewed open method of coordination to address youth challenges and opportunities. c-QFOVRRP7/d45b6deb-ebb8-4a6f-96b7-1338e253238c/PDF (2009). COM(2009) 200 final, 27. april. https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ. Mladinski svet Slovenije. (2010). Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije do?uri=COM:2009:0200:FIN:EN:PDF »Mladinsko organiziranje«. http://mss.si/wp/wp-content/uploads/2020/06/ Svet Evropske unije. (2009). Resolucija Sveta o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje organiziranje_web.pdf na področju mladine (2010–2018). 2009/C 311/01. https://eur-lex.europa.eu/ Mladinski svet Slovenije. (2020). Ocena Mladinskega sveta Slovenije o izvajanju legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32009G1219(01) Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 v letih 2017–2019. http://84.39.218.201/ Svet Evropske unije. (2018). Resolucija Sveta: Strategija Evropske unije za mlade MANDAT20/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/71a- 2019–2027. 2018/C 456/01. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ 9020e21e01b40c12585fc002a93f5/$FILE/OcenaMSS.pdf PDF/?uri=OJ:C:2018:456:FULL&from=EN Mladinski svet Slovenije. (b. d.). Mladinski dialog. https://mss.si/projekti/strukturirani-dialog/ Škulj, J. (2016). Prispevki k zgodovini razvoja mladinskega sektorja. Ljubljana: Movit. Nico, M. (2017). A primary look at secondary data – CSYP in official documents. V Nico, M., Taru, M. (2017). Integrated youth policy – Riding the wave of cross-sectoralism. V Nico, M., Taru, M., Potočnik, D. in Salikau, A. (ur.), Needles in haystacks: Finding a way forward for Taru, M., Potočnik, D. in Salikau, A. (ur.), Needles in haystacks: Finding a way forward for cross-sectoral youth policy (str. 33–43). Strasbourg: Council of Europe and European cross-sectoral youth policy (str. 33–43). Strasbourg: Council of Europe and European Commission. Commission. so Organizacija Združenih narodov. (2010). World Programme of Action for Youth. https://www. ak Urad RS za mladino. (2005). Strategija Urada RS za mladino na področju mladinske politike un.org/esa/socdev/unyin/documents/wpay2010.pdf do leta 2010.: interno gradivo. Ljubljana: Urad RS za mladino.. Organizacija Združenih narodov. (2013). United Nations System-wide Action Plan on Williamson, H. (2002). Supporting young people in Europe: principles, policy and practice. Youth (report). https://www.un.org/development/desa/youth/wp-content/uploads/ Strasbourg: Council of Europe Publishing. eorijo in pr sites/21/2018/02/Youth-SWAP.pdf d t Youth Partnership, Partnership between the European Commission and the Council of Pogodba o Evropski uniji, podpisana 7. februarja 1992 v Maastrichtu, v veljavi od 1. Europe in the field of youth. (2019). Youth Policy Essentials. Strasbourg: Council of novembra 1993, kot jo spreminja Lizbonska pogodba, podpisana 13. decembra 2007 v tri me Europe and European Commission. Lizboni, v veljavi od 1. decembra 2009. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju – ZJIMS. (2010). Sprejet v Državnem zboru PDF/?uri=OJ:C:2016:202:FULL&from=SL Kilome Republike Slovenije, v veljavi od 12. junija. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpi-Poročilo k predlogu zakona o mladinskih svetih (ZMS). (2000). Odbor za notranjo politiko sa?id=ZAKO5834 in pravosodje Državnega zbora RS. Obravnava – hitri postopek. https://www.dz-rs. Zakon o mladinskih svetih – ZMS. (2000). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMA- veljavi od 16. avgusta. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2614 fIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6G- Zakon o skupnosti študentov. (1994). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi Dn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/ od 15. julija. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO346 L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=C12565D400354E68C12568FF002D2D09&db=kon_ zak&mandat=II&tip=doc Prečiščena verzija Pogodbe o delovanju Evropske unije. https://eur-lex.europa.eu/ legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:12012E/TXT&from=SL Predlog Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju – ZJIMS. (2010). Vlada Republike Slovenije predsedniku Državnega zbora, 11. marec. Prva obravnava. https://imss.dz-rs.si/ IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/d5e8d2e7ab776281c- 589c9a53e1da52c5b872fe47d6568cebc1bf2e5c0c2589d Rakar, T., Deželan, T., Vrbica, S. Š., Kolarič, Z., Črnak Meglič, A. in Nagode, M. (2011). Civilna družba v Sloveniji. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 (ReNPM13–22). (2013). Sprejeta v Državnem zboru RS, v veljavi od 30. oktobra. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPred- pisa?id=RESO93# Papirnati Poglavje 2 tiger Razvoj in položaj Urada Republike Slovenije za mladino Andraž Zgonc Tin Kampl Tomaž Deželan Ključne prelomnice Nacionalna avtoriteta na področju mladinske politike Jasno definirana in vzpostavljena javna avtoriteta za področje mladine je eden od ključnih atributov dobre mladinske politike. Takšna avtoriteta je še toliko bolj v razvoju Urada RS za mladino pomembna, saj je za mladinsko politiko značilen močan čezsektorski značaj. Zaradi slednjega mora biti jasno definirano, kdo v ustroju državnega aparata je pristojen za področje mladine in ima v okviru svojih nalog opredeljeno tudi koordi-nacijsko vlogo med različnimi resorji za usklajeno uresničevanje ciljev mladinske 1991: ustanovitev Urada RS za politike. V Sloveniji je ta vloga avtoritete podeljena Uradu RS za mladino, ki tako mladino predstavlja osrednjo institucijo v okviru institucionalizirane mladinske politike v Republiki Sloveniji. 1994: sprejem Zakona o skupnosti študentov Institucionalni razvoj mladinske politike v Sloveniji je v tridesetih letih šel skozi mladinskih različne faze, ki so se medsebojno nadgrajevale. Sam začetek lahko postavimo 2000: sprejem Zakona o svetih že v leto 1991 z ustanovitvijo Urada RS za mladino (URSM), ko se je za področje 2009: ustanovitev Sveta Vlade RS za mladino mladine določil pristojni državni organ. Ta sicer večino svojega obstoja ni imel ustrezne zakonske podlage za izrazitejše razvijanje področja mladinske politike, 2010: sprejem Zakona o javnem interesu kar je predstavljalo eno izmed ključnih pomanjkljivosti za ustrezno institucionali- zacijo mladinske politike. Za institucionalizacijo posameznega področja je namreč v mladinskem sektorju pomembno, da je to ustrezno zakonsko urejeno s pristojnim organom. V primeru 2013: sprejem Resolucije o Nacionalnem urada za mladino je bil tako najprej ustanovljen slednji, šele slabih 20 let kasneje, z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), pa je Slovenija do- programu za mladino 2013–2022 bila prvo celovito zakonsko ureditev področja, kar je dejansko omogočilo razvoja mladinske politike današnjih razsežnosti. Urad kot osrednja institucija za področje mladinske politike v Sloveniji ni po- ti tiger memben zgolj kot upravni organ, ki opravlja ključne funkcije in naloge na ome- njenem področju, ampak je pomemben tudi z vidika vpliva na družbenopolitično Papirna okolje. Na slednjega vpliva permanentno, saj je vpet v okolje, v katerem sodelujejo predstavniki družbene skupine mladih kakor tudi civilnodružbene organizacije mladih. Urad kot pristojni organ za mladino, okviru zakonodajnega okvira, ki je določen, poleg preverjanja in prevajanja interesov mladih v javne politike prav tako zagotavlja tudi stabilnost področja, kar pa je povezano tudi s stabilnostjo in ustreznostjo položaja urada samega, to pa se mora zrcaliti tako po vsebinsko-stro- kovni kot organizacijsko-finančni plati. V tem poglavju podrobneje obravnavamo položaj urada kot osrednje institucije mladinske politike za uresničevanja javnega interesa na področju mladine na državni ravni. Nekatere od njegovih nalog namreč omogočajo tudi vpogled v uresničevanje javnega interesa mladih v praksi. Oblikovanje vloge in nalog urada Urad RS za mladino je državni organ, ki je pristojen za področje mladine oziro- ma za uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju na državni ravni. Z ustanovitvijo leta 1991, kot »posledica debat o zakonu o mladinskih svetih«, ki je takrat sicer propadel (Škulj, osebni intervju, 2021, 16. april),1 URSM že od samega začetka deluje kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za izobraževanje. Kot ta- kega ga je predvidel Zakon o organizaciji in delovnem področju republiške uprave, sprejet junija 1991 s strani Skupščine Republike Slovenije, ki je takrat uradu tudi naložila, da »opravlja zadeve, ki se nanašajo na organizacijo mladinskih taborov in prostovoljnega dela, na stike z mladinskimi nestrankarskimi organizacijami doma in v svetu (mladinski sveti, zveze dijakov in študentov itd.), na regresiranje letih, ko je Slovenija vstopala v Evropsko unijo. Tem spremembam je botrovala prevoza otrok in mladine ter druge naloge v zvezi z dejavnostmi mladih« (Zakon spremenjena angažiranost ter priprava predlogov predpisov, ki so te spremembe o organizaciji in delovnem področju republiške uprave, 1991, 22. člen). na koncu tudi uresničili. Te so zajemale ustanovitev Sveta Vlade RS za mladino Leta 1991 je bil v okviru državne uprave tako prvič vzpostavljen pristojni organ (SVM), priprava in sprejem ZJIMS ter priprava Resolucije o Nacionalnem programu za področje mladine, katerega naloge so bile opredeljene bolj na ravni upravlja- za mladino (NPM; ReNMP13–22, 2013). Vsi ti mejniki danes predstavljajo glavne nja oziroma sodelovanja pri nekaterih takrat že utečenih ukrepih in aktivnostih gradnike institucionalne ureditve mladinske politike in mladinskega sektorja v države na področju mladine in nekoliko manj na ravni razvoja. Vendar je takratno Sloveniji. Te spremembe so prinesle predrugačenje nalog urada z vidika razmer- ustanovitev urada potrebno razumeti predvsem v smislu pomembnosti umeščanja ja med vertikalno in horizontalno mladinsko politiko, saj skladno z ZJIMS lahko vprašanja mladine v delovanje države in vzpostavitve pristojnega organa, ki se prepoznamo mladinski sektor kot primarno področje pristojnosti urada, se pa lahko kasneje, skozi leta, tudi razvija in pridobiva na veljavi in pristojnostih. Njego- jasno kažejo tudi proces oblikovanja in uresničevanja mladinske politike v širšem ve naloge so se v skladu s tem s časom spreminjale, saj lahko večjo nadgradnjo smislu (ZJIMS, 2010, 3. člen), predvsem z vidika pristojnosti urada pri koordinaciji urada opazimo že po desetih letih njegovega delovanja, in sicer predvsem v opre- priprave, izvedbe ter tudi evalvacije nacionalnega programa. delitvi znotraj Uredbe o organih v sestavi ministrstev, ki uradu za mladino nalaga Urad pa med drugim tudi spodbuja procese neformalnega učenja, ki vodijo k opravljanje nalog, »ki se nanašajo na načrtovanje in izvajanje ukrepov s področja večji kompetenčni opremljenosti mladih pri njihovem prehodu iz otroštva v od- mladinske politike, na izvajanje socialne politike otrok in mladine, vzgoje in nefor- raslost, skrbi za vzpostavitev in rast podpornih mehanizmov. Mednje spada tudi malnega izobraževanja, prostočasnih dejavnosti, kulture, javnega obveščanja in podpora mladinskim organizacijam in organizacijam za mlade, ki so ključnega mednarodnega sodelovanja na teh področjih« (Uredba o organih v sestavi mini- pomena za aktivno participacijo mladih. Prav tako, v sodelovanju z drugimi držav- strstev, 2003, 15. člen). Od leta 2015 dalje Uredba o organih v sestavi ministrstev nimi organi ter lokalnimi skupnostmi, spremlja položaj mladih in učinke ukrepov, (2015, 8. člen) za URSM določa, da ta opravlja strokovne, upravne, organizacijske ki so jim namenjeni, z željo po večji vključenosti potreb in interesov mladih pri in razvojne naloge na področju mladinskega sektorja; spremlja položaj mladih oblikovanju politik, nenazadnje pa urad opravlja tudi strokovne, organizacijske in in učinke ukrepov v mladinskem sektorju; opravlja nadzor nad uresničevanjem administrativne naloge za svet vlade za mladino. predpisov in ukrepov v mladinskem sektorju; sodeluje na mednarodni ravni v za- Urad za mladino je s tem tudi odgovorni nosilec razvoja mladinske politike in devah, ki se nanašajo na mladino; ter opravlja druge naloge, določene z zakonom, mladinskega dela v Sloveniji. Ker se mladinska politika in mladinsko delo dogajata ki ureja mladinski sektor. Najboljšo sintezo nalog urada v okviru ureditve državne ti tiger v prostoru, ki mladim omogoča razvoj njihovih potencialov, urad z različnimi ukrepi uprave in celostnega pristopa urejanja področja mladinske politike in mladinskega spodbuja in razvija organiziranost mladih in njihovo participacijo v družbenih pro- sektorja v Sloveniji pa verjetno najdemo v področnem zakonu o javnem intere- cesih, prav tako pa tudi aktivno sodeluje v pristojnih organih Evropske unije, Svetu Papirna su v mladinskem sektorju, ki naloge urada kot pristojnega upravnega organa za Evrope in drugih mednarodnih povezavah, ki se ukvarjajo z urejanjem položaja mladino opredeljuje na način, da (ZJIMS, 2010, 7. člen) pripravlja predpise in uk- mladih in tudi z mednarodnim sodelovanjem zagotavlja, da se s krepitvijo mladin- repe na področju mladinskega sektorja; zagotavlja finančno podporo mladinskim skega sektorja v Sloveniji uresničujejo cilji mladinske politike. Urad za mladino programom in programom za mlade; skrbi za uresničevanje predpisov in ukrepov kot pristojna nacionalna avtoriteta skrbi za izvajanja programov Erasmus+: Mladi v mladinskem sektorju in izvaja nadzor nad uresničevanjem; spremlja položaj v akciji in Evropska solidarnostna enota, ki jih v Sloveniji sicer izvaja nacionalna mladih in učinke ukrepov v mladinskem sektorju; sodeluje s pristojnimi organi agencija, ki deluje v okviru Zavoda Movit. Pomen URSM za informiranje mladih in drugimi subjekti v mladinskem sektorju; sodeluje pri predstavljanju države v pa se tudi kaže z vzpostavitvijo portala mlad.si v letu 2010, ki kaže na ambicijo organih Evropske unije in Sveta Evrope ter na mednarodni ravni v zadevah, ki se po vzpostavitvi osrednje e-informacijske točke za mlade v okviru nacionalnega nanašajo na mladino; in opravlja druge naloge v skladu z zakonom. mladinskega komunikacijskega stičišča. tudi samo razumevanje urada tako v ožjem kot širšem smislu njegovega delovanja. Statusna ureditev urada in zakonodajni okvir Kot lahko razberemo iz zapisanega pregleda nalog, se je skozi čas spreminjalo mladine Od začetne ozke usmerjenosti na posamezne ukrepe in aktivnosti, namenjene Kot je že bilo izpostavljeno, je bil urad ustanovljen in vse do danes deluje kot populaciji mladih, ki ni izkazovala širšega razumevanja področja mladinske poli- organ v sestavi ministrstva, pristojnega za izobraževanje. Organi v sestavi se tike, je prišlo do postopnega širjenja tega razumevanja tudi na ostala področja. ustanovijo z namenom opravljanja specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in V danes veljavnih opredelitvah se naloge nanašajo v pretežni meri na mladinski razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na sektor, vendar moramo tudi te razumeti tako širše kot ožje, s čimer pridemo tudi do področju javnih služb. V primeru urada za mladino to pomeni, da opravlja strokovne bolj celostnega razumevanja vloge in položaja urada. Iz poimenovanja Urada RS naloge s področja mladine in upravne naloge, ki se nanašajo na izdajanje upravnih za mladino in določenih njegovih nalog pogosto izvira določeno nerazumevanje aktov, predvsem odločb in sklepov, tako v postopkih izvajanja javnih razpisov kot vloge urada. Urad je od ustanovitve opravljal predvsem naloge, ki so sodile v tako odločanja o statusih v javnem interesu. imenovano vertikalno mladinsko politiko, ki so tudi neposredno v njegovi pristoj- V času od ustanovitve urada so se večkrat pojavile dileme o smiselnosti nje- ljene. Nanašale so se na samo vprašanje ustreznosti področja izobraževanja, v postane starš. Ko mlada oseba postane stara 15 let, pridobi omejeno pravno in katerega je umeščen URSM, saj to med nekaterimi akterji znotraj mladinskega poslovno sposobnost. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, 2013) pa določa, da dela odpira vprašanja, povezana s strateško usmeritvijo mladinskega dela, torej lahko mlada oseba, ki je stara 15 let, podpiše pogodbo o zaposlitvi, pogodba o o smotru mladinskega dela v Sloveniji. Ta vprašanja so odpirali predvsem tis- zaposlitvi z osebo, ki ni dopolnila 15 let, pa je nična. ti akterji, ki znotraj mladinskega sektorja pretežno izvajajo aktivnosti na drugih Zakon o državni upravi določa (Uradni list RS, št. 52/02), zakaj se ustanovijo področjih, kot so zaposlovanje, socialne zadeve, zdravje in kultura idr. Spet drugi organi v sestavi. Po zakonu upravne naloge opravljajo ministrstva, organi v nji- so izpostavljali dileme, ki so povezane s pooblastili urada oziroma smiselnostjo hovi sestavi in upravne enote. Skladno s tem zakonom se tako organ v sestavi njegove vloge v okviru horizontalne mladinske politike predvsem z vidika tega, ministrstva ustanovi za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih da zaradi umeščenosti znotraj enega ministrstva nima ustreznega položaja za in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora ter nalog uspešno medresorsko koordinacijo mladinske politike, ki presega domicilni resor. na področju javnih služb, če se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri Na podlagi teh dilem so se oblikovale različne alternative o ureditvi položaja opravljanju nalog oziroma če je zaradi narave nalog ali delovnega področja pot- državnega organa, pristojnega za mladino, ki so se raztezale od ustanovitve po- rebno zagotoviti večjo stopnjo strokovne samostojnosti pri opravljanju nalog. Z sebnega ministrstva za mlade oziroma vzpostavitve urada neposredno na ravni zgoraj navedenega vidika lahko ocenimo, da je bila z ustanovitvijo Urada RS za vlade, kar bi zagotavljalo večjo politično veljavo področja, pa vse do ustanovitve mladino posebna vloga priznana predvsem mladinskemu sektorju, mladinskim neodvisne agencije, ki pa bi zagotavljala večjo strokovnost, predvsem na podro- organizacijam in mladinskemu delu nasploh. Zakaj na tem mestu ne pišemo o čju razvoja mladinskega dela. Vse omenjene alternative niso prejele resnejše tem, da je bilo z ustanovitvijo Urada RS za mladino dana posebna vloga mladini obravnave, še največji korak v tem oziru je bil storjen leta 2014, v mandatu vlade kot ciljni skupini, je povezano predvsem s tem, da uresničevanje interesov in ciljev Alenke Bratušek, ko je ravno predsednica vlade podprla predlog reorganizacije na področju mladine ostaja v domeni resornih ministrstev. vodil tudi za mlade pristojni državni sekretar. Do realizacije tega predloga sicer ni Soupravljanje URSM z ravni organa v sestavi ministrstva na položaj urada na nivoju vlade, ki bi ga mladinske politike in vloga Sveta Vlade prišlo, je potrebno opozoriti, da urad kot vladna služba s tem korakom verjetno ne Republike Slovenije za mladino bi več mogel opravljati ene od svojih temeljnih nalog, tj. presojati o upravičenosti Ena od pomembnih funkcij urada za mladino, ki sicer ni uvrščena med njegove vlagateljev do statusa organizacije, ki deluje v javnem interesu. Zaradi enega od naloge, je spodbujanje participacije mladih. Zgoraj smo že izpostavili pomembnost ključnih izzivov dosedanje poti delovanja URSM, tj. zagotovitve ustrezne pravne ti tiger urada v tem smislu, ki izhaja že iz njegovega delovanja. Hkrati pa moramo to sistemske rešitve v preteklosti onemogočene. Tak primer je Strategija Urada RS vijal tudi na podlagi vpliva, ki ga je nanj imelo okolje. Tu prednjači participacija Papirna organizacij v mladinskem sektorju, ki so imele pomembno vlogo že pri njegovem podlage za delovanje tako mladinskega sektorja kot urada, so bile nekatere nujne razumeti vlogo krepitve participacije kot dvosmerni proces, saj se je urad raz- za mladino na področju mladinske politike do leta 2010, kjer je šlo je za poskus oblikovanja strateškega dokumenta za določitev prioritet in ciljev v mladinskem ustanavljanju, prav tako pa tudi njegovem nadaljnjem razvoju. Iz tega izhaja tudi, sektorju, ki pa zaradi odsotnosti pravne podlage ni presegla statusa internega da URSM med organizacijami mladinskega sektorja nikoli dejansko ni veljal za dokumenta urada. državni organ na nasprotni strani, temveč so ga praviloma dojemale in ga tudi še Pomemben del zakonodaje, povezan z uradom, je prej omenjeni Zakon o jav- vedno kot partnerja, v določenih primerih celo kot podaljšano roko pri uveljavlja- nem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS). Ta določa javni interes v mladinskem nju interesov mladih in interesov organizacij mladinskega sektorja v odnosu do sektorju in način izvajanja javnega interesa v njem, določa mladino kot vse mlado- političnih odločevalcev. Ravno zaradi te povezanosti in medsebojnega vpliva, ki stnike in mlade odrasle osebe obeh spolov med starostjo od 15 do 29 let, mladinski je seveda bilo v določenih obdobjih bolj, v določenih pa manj prisotno, je spod- sektor, status mladinskih organizacij, postopek finančne podpore ter državne bujanje in udejanjanje participacije deležnikov mladinskega sektorja ves čas del nagrade. ZJIMS je tudi zakonsko ustoličil urad kot javni organ, ki je odgovoren delovanja urada. za področje mladih. Zakon je tudi pravna podlaga za sprejemanje NPM in SVM. Soupravljanje področja mladinskih politik s predstavniki mladih in mladinskega Druge dele zakonodaje, ki so povezane z mladino, lahko razdelimo na kazensko, sektorja je pomemben del URSM že v devetdesetih, ko se je urad začel seznanjati civilno in družbeno zakonodajo. Drugače kot ZJIMS slovenski Kazenski zakonik z načinom soupravljanja mladinskega področja znotraj Sveta Evrope. Takrat se (Uradni list RS, št. 55/08) opredeljuje tri skupine mladoletnikov, pri čemer prva je ta model prenesel v Slovenijo z vzpostavitvijo Mešane komisije za mladinska skupina predstavlja mlajše mladoletnike in vključuje mlade od 14 do 16 let, druga vprašanja, ki so jo sestavljali predstavniki URSM in Mladinskega sveta Slovenije. skupina predstavlja starejše mladoletnike, ki vključuje mlade, ki so že dopolnili 16 Ta je odločala o določenih zadevah iz pristojnosti urada, npr. tudi o sofinanciranju let, vendar pa še niso stari 18 let, tretja pa mlade odrasle, starejše od 18 let, ki so programov mladinskega dela, in je kot taka predstavljala predhodnico današnjega kot odrasli storili kaznivo dejanje, vendar še niso stari 21 let. V okviru civilne zako- SVM, katerega obseg delovanja presega tistega mešane komisije, saj je bila ta nodaje je na področju mladine vredno opozoriti predvsem na obligacijski zakonik omejena le na pristojnosti urada. in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, 1977), ki določata, da Svet Vlade RS za mladino je bil ustanovljen s sklepom o ustanovitvi, ki ga je različne ideje članov predstavnikov organizacij v mladinskem sektorju, da je SVM izvajanju nacionalnega programa za mladino. Pripravo tega mnenja koordinira predstavnik splošne mladine za razliko od Sveta Vlade RS za študentska vprašanja, Mladinski svet Slovenije, pri pripravi mnenja pa so v preteklosti sodelovale različ- zato bi veljalo razmisliti o tem, da postane Svet Vlade RS za študentska vprašanja ne organizacije npr. Študentska organizacija Slovenije, Zavod Mladinska mreža delovna skupina v okviru Sveta Vlade RS za mladino, kar pa ni naletelo na podporo. MaMa, zavod Nefiks, Zveza slovenske podeželske mladine in drugi. Priprava NPM Z zakonom in s sklepom o ustanovitvi je SVM ustanovljen kot posvetovalno telo je pomembno okrepila želje tako po prepoznavnosti mladinskega dela in mladin- vlade, ki ga predstavlja enako število predstavnikov in predstavnic vlade kot pred- skih organizacij kot tudi po vidnosti vlaganja sredstev v mlade s strani različnih stavnikov organizacij v mladinskem sektorju. Te predlagajo organizacije same, in deležnikov, kjer te vidnosti poprej ni bilo. sicer po postopkih izbire, ki jih vodita Mladinski svet Slovenije in Zavod Mladinska V sklopu nacionalnega programa za mladino je potrebno omeniti tudi njegovo mreža MaMa. Zastopanost ministrstev se je od ministrstva za kmetijstvo, za notra- spremljanje. Spremljanje je bilo v sprejetem nacionalnem programu za mladino nje zadeve in za izobraževanje sčasoma razširila na področja izobraževanja, javne predvideno s pomočjo Inštituta RS za socialno varstvo. K temu so URSM vodili uprave, dela in družine, kulture, okolja in prostora, kmetijstva, zdravja, kohezijske predvsem razlogi, da je Inštitut RS za socialno varstvo z različnimi projekti izkazal politike, na kabinet predsednika vlade ter na URSM, kar predstavlja širok nabor pomembno poznavanje in željo po širitvi polja svojega delovanja tudi na področje področij, relevantnih za mlade. mladine. Prav tako je URSM pričakoval doseganje sinergij na tem področju, saj je Svet vlade za mladino je v času svojega delovanja ustanovil različne delovne Inštitut RS za socialno varstvo vzpostavil tako imenovano Otroško opazovalnico, skupine ter nekatere od njih tudi že ukinil. Med drugim so bile te skupine usta- ki je nastala po sprejemu Programa za otroke in mladino. Vendarle pa v tem pri- novljene za pripravništvo, vajeništvo, za spremljanje nacionalnega programa za meru ni šlo za program za mladino, saj je bila starostna meja programa omejena mladino, za kakovost v mladinskem delu, za mladinske politike, za digitalizacijo na 18 let, v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah. Zato je URSM tu prepoznal itn. SVM je v svojem preteklem delovanju ponudil forum za oblikovanje nekaterih priložnost za oblikovanje mladinske opazovalnice, saj spremljanja mladine nima zanimivih idej (npr. uvedba mladinskega evra po vzoru bencinskega tolarja, usta- sistematično urejenega, temveč je to povezano s posameznimi raziskavami ali novitev mladinske fundacije, ustanovitev ministrstva za mladino), a se pri svojem spremljanjem področja mladine. URSM je to idejo skušal doseči tudi na druge delovanju srečuje tudi z nekaterimi izzivi. Tako ena od intervjuvank strne kritiko načine, na primer s spremembo ustanovitvenega akta Pedagoškega inštituta in delovanja SVM predvsem z vidika instrumentalizacije vloge mladih znotraj tega vključitvijo te naloge v letni delovni načrt. Vsekakor to ostaja neizpolnjen cilj za organa (Jarc, osebni intervju, 2021, 20. april): prihodnost. … to je ravno primer tega tokenizma, ki ga vidimo. Svet vlade za mladino ti tiger V letu 2016 je kot pomembna prelomnica v delovanju urada za mladino pred-bi lahko imel to funkcijo, da so mladi dejansko pri procesih odločanja stavljala revizija učinkovitosti mladinske politike s strani Računskega sodišča RS. vključeni v celotne te procese. Ampak ponovno vidimo, da je nima. […] S tem je bila prepoznana relevantnost mladinske politike znotraj javnopolitičnih Papirna Sprejemajo se sklepi, ki so sami sebi namen, ki se potem niti ne reali- področij države. Kljub najboljšim željam URSM pa učinki revizije niso bili v celoti zirajo. […] Gre pač ponovno za neko prazno strukturo, za katero se zdi, uresničeni in v skladu s pričakovanji deležnikov v sektorju, saj je prevladoval vtis, da ima res bolj sama sebi namen, kakor da bi res doprinesla neke spre- da specifična vloga urada kot tudi organizacij v mladinskem sektorju ni bila ustre- membe na tem področju. zno razumljena. Nekateri elementi revizijskega poročila namreč niso upoštevali konteksta mladine in (političnega) konteksta sprejemanja NPM, nekateri pa so bili vljal prelomnico v celostnem urejanju področja mladinskih politik in mladinskega za populacijo mladih) diskriminatorna v primerjavi z obravnavo nekaterih drugih sektorja. Za strateški razvoj področja je zagotovil zakonsko podlago za sprejem politik oziroma skupin prebivalstva (tako se takih številk ne zahteva za starejše). nacionalnega programa za mladino, ki predstavlja najmočnejše institucionalno Neformalno izobraževanje je že od ustanovitve Urada RS za mladino eno od orodje mladinske politike v Sloveniji, posledično tudi urada. ZJIMS je predvidel temeljnih področij, saj gre za pomembno sidrišče tudi mladinskega dela. Pomen široko in relativno natančno osnovo za pripravo in izvajanje NPM s svojo oprede- Poglavitne teme in dogodki, ki so okupirali delo urada preprosto neizvedljivi ali z vidika mladinske politike nesprejemljivi (npr. izrekanje Sprejem Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju je leta 2010 predsta- glob organom, ki ne izvedejo potrebnih korakov v smeri doseganja ciljev). Prav tako so bila nekatera pričakovanja (npr. finančno ovrednotenje sredstev, ki se namenijo litvijo elementov, vloge pripravljavca, odgovornosti ter načina spremljanja. V tem neformalnega izobraževanja lahko zasledimo v različnih pobudah in dokumentih urada, pri čemer je vredno omeniti javni poziv za sofinanciranje mladinskih pro- delu je potrebno izpostaviti določila, da predlog nacionalnega programa pripravi gramov, s katerim se organizacije v mladinskem sektorju napotuje na pripravo ministrstvo v sodelovanju z organizacijami v mladinskem sektorju. Ob tem velja takih programov mladinskega dela, ki vključujejo neformalno izobraževanje kot omeniti široko javno razpravo, ki je spremljala proces sprejemanja NPM, ki je po- eno od temeljnih izhodišč. Hkrati tudi pomen tega področja raste, kar nenazadnje tekala v okviru SVM, v okviru regijskih predstavitev po celi Sloveniji ter v Državnem kažejo tudi raziskave položaja mladih v Sloveniji (glej raziskavi Mladina 2010 in zboru, na javni predstavitvi mnenj, na kateri so sodelovali predstavniki organizacij Mladina 2020). Vendar pa dejstvo, da na neformalno izobraževanje ne vodi do v mladinskem sektorju. ZJIMS določa, da vlada vsaka tri leta Državnemu zboru RS javno veljavne listine, predstavlja problem, ki so ga že dolgo nazaj zaznale nekatere predloži delno poročilo o izvajanju nacionalnega programa za mladino, in v okviru organizacije. Te so zagovarjale idejo, da je potrebno mladim ponuditi beleženje tega poročila je mladinskim organizacijam dana možnost za izražanje mnenja o neformalno pridobljenega znanja. Primer take pobude je Nefiks, ki jo je finančno podrl tudi URSM že precej zgodaj. Kasneje so v širšem slovenskem in evropskem tudi prioriteta »vzpostavitev nacionalnega sistema usposabljanja in izobraževanja prostoru nastale in se tudi udejanjile druge pobude, ki so sovpadale s spreje- za mladinske delavce in mladinske voditelje« v NPM (ReNMP13–22, 2013), in sicer mom Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki povezuje kot prioritetno podpodročje 1 področja izobraževanja, v sodelovanju s predstavniki formalno in neformalno izobraževanje ter omogoča, da Centra RS za poklicno izobraževanje (CPI) pa v letu 2016 tudi pripravljena pobuda posameznik pridobi javno listino o nacionalni po- za pripravo poklicnega standarda za mladinskega delavca. klicni kvalifikaciji za poklic, ki ga opravlja, vendar Pobuda je bila utemeljena z dejstvom, da poklic mladinskega delavca na trgu zanj nima potrebne javno veljavne izobrazbe. dela dejansko obstaja – v tem času je Urad pridobil tudi pismo podpore približno Slednje je omogočeno na podlagi poklicnega 30 slovenskih občin, ki so uvedbo poklicne kvalifikacije za mladinskega delav- standarda, ta pa je enak tako za programe ce podprle – ter da poklicne kvalifikacije ni mogoče pridobiti na drug način. Pri poklicnega in strokovnega izobraževanja vprašanju reguliranosti poklica je bilo potrebno razjasniti dileme, ali bi uvedba kot za nacionalno poklicno kvalifikacijo. nacionalne poklicne kvalifikacije pomenila tudi regulacijo poklica, kar bi pomenilo, URSM je ocenil, da so mladinski delav- da mora vsak posameznik, ki želi opravljati ta poklic, zanj pridobiti tudi predpi- ci, ki opravljajo dela mladinskega de- sano izobrazbo. To nikoli ni bil namen URSM, je pa bila zelo prisotna namera, da lavca, ta pa niso ustrezno ovredno- priprava poklicnega standarda in tudi preverjanje izpolnjevanja pogojev za prido- tena in prepoznana, zapostavljeni. bitev poklicne kvalifikacije ostane v domeni predstavnikov sektorja. Konkretno to Iz tega razloga je bila opredeljena pomeni, da je mladinski sektor pripravil poklicni standard kot podlago za pridobi- tev poklicne kvalifikacije, izpolnjevanje pogojev pri podeljevanju kvalifikacije pa preverjajo posamezniki, ki so pridobili licenco in so izkušeni mladinski delavci. Od uveljavitve te možnosti število prejemnikov certifikata o usposobljenosti za mladinskega delavca raste. Nacionalna poklicna kvalifikacija mladinski delavec predstavlja tudi pomemben element v naboru različnih formaliziranih orodij za razvoj kakovostnega mladin- skega dela. Pomembna ni samo v kontekstu prepoznavanja in priznavanja nefor- ti tiger malnih znanj ter grajenja identitete oziroma pripadnosti mladinskega sektorja, temveč tudi z vidika postavljanja kakovostnih standardov. Gre namreč za rezultat Papirna sodelovanja širšega kroga deležnikov iz mladinskega sektorja, ki so se povezali iz potrebe po večji prepoznavi mladinskega dela, hkrati pa tudi po višji stopnji profesionalizacije področja. S tem je bila zelo neposredno naslovljena tematika kakovosti mladinskega dela, ki še danes predstavlja pomembno usmeritev urada in sektorja. Refleksija in možnosti nadaljnjega razvoja Iz zgoraj opisanega je razvidno, da je spremljanje mladine, mladinskega dela in mladinskega sektorja z njegovimi organizacijami ter naslavljanje z njimi povezanih vprašanj pomemben del nalog URSM. Ob tem je potrebno na urad gledati tudi kot na akterja, ki odpira prostor za sodelovanje tako na področju mladine kot drugih resornih politik. Med drugim URSM vodi tudi strukturirani dialog, ki »je ključen projekt, s katerim je URSM odprl kar nekaj vrat« (Zupan, osebni intervju, 2021, 21. april). URSM tako tudi odpira prostor za aktivizem mladinskih organizacij, še po- sebej krovnih, s čimer se lahko umešča izzive mladih na javnopolitični dnevni red ali nudi dodaten pritisk na nekatere organe (Kores, osebni intervju, 2021, 18. maj). Čeprav se institucionalni položaj urada skozi tridesetletno zgodovino ni veliko spreminjal, ostaja namreč organ v sestavi ministrstva za izobraževanje, je vendarle tudi drugačna umestitev URSM, predvsem neposredno pod predsednika vlade, že burila duhove. Tak korak bi znal izboljšati položaj urada z vidika izvajanja nalog v kontekstu horizontalne mladinske politike, saj bi »dosti lažje dosegal učinke, ki dodaja, da je njegova trenutna umestitev »passé zaradi družbenih sprememb in na dolgi rok, preko trajanja posameznega mandata, terja od URSM premišljeno specifik mladih« (Skrinar, osebni intervju, 2021, 7. maj). Čeprav se podobna razpra- in strateško vodenje, ki bo naslavljalo agendo vsakokratnega konteksta, a hkrati va o položaju urada ni v tem obsegu odvijala niti pred nastopom Bratuškove vlade tudi obdržalo temeljne strateške usmeritve. Da bi bilo to mogoče, bi bilo smiselno niti kasneje, pa pomisleki o ustreznosti trenutne umestitve ostajajo. Po mnenju opraviti korake, ki jih izpostavljamo v nadaljevanju. izobraževanje, ki absolutno ni strukturiran na način, da bi lahko razvijal mladinsko Iztočnice za prihodnost: nekaterih je namreč »urad za mladino brezzobi tiger, vključen v ministrstvo za delo in mladinsko politiko« (Jarc, osebni intervju, 2021, 20. april). • Za optimalno delo urada za mladino bi bilo smiselno narediti evalvacijo njego- Če je zgornja trditev morda preostra, pa so si mnogi enotni, da je urad preši- vega trenutnega položaja in pooblastil ter v skladu z evalvacijo in temeljnim bek za spopadanje z izzivi mladinskega sektorja in mladine v Sloveniji, ter vidijo poslanstvom nacionalne avtoritete na področju mladine, jasno in optimalno potrebo po njegovi krepitvi. Poraja se namreč vprašanje, ali je URSM še sposoben opredeliti njegove pristojnosti, tako na področju vertikalne kakor tudi horizon- dovolj kakovostno opravljati svojo vlogo ali bi bilo potrebno rešitve za mladinski talne mladinske politike. sektor iskati drugje oziroma na drugačen način. Nekateri sogovorniki namreč iz- • Za ustrezno naslavljanje kompleksnosti mladinske politike je potrebno urad za postavljajo stagnacijo urada, ki z omejenimi finančnimi, kadrovskimi resursi težko mladino ustrezno finančno in kadrovsko okrepiti, kar bo blagodejno vplivalo na ustrezno bdi nad tako širokim področjem, kot je mladina, ter vrši vlogo generatorja načrtovanje in izvajanje nacionalnega programa za mladino ter ostalih ključnih razvoja na tem polju. Beočanin tako izpostavlja, da »je treba tudi urad za mladino nalog urada. To se lahko stori tudi s pripisovanjem dodatnih pristojnosti, ki jih opolnomočiti, mu dodati dodatne kadre, ki bodo lahko v dnevnih stikih s tistimi drugje opravljajo javne agencije. [ključnimi] ministrstvi pri opravljanju koordinatorske funkcije« (Beočanin, osebni • Za krepitev relevantnosti mladinske politike mora urad za mladino, poleg že intervju, 2021, 15. april). Vprašanje financiranja ter kadrovske in intelektualne omenjenih sprememb v pristojnostih, dobiti tudi večjo prepoznavo kot osrednja kapacitete urada so torej ene od ključnih, saj urad trenutno ni zmožen dosledno vladna avtoriteta na tem področju v državi. To mu lahko posledično lahko ok- razvijati mladinske politike, kljub vlogi medresorskega koordinatorja. »Naredimo repi tako vlogo medsektorskega in medresorskega koordinatorja kot veznega lahko bolj malo, ker enostavno nimamo kapacitet ali pa dejansko tudi nismo pri- člena med nacionalno in lokalno ravnjo. To lahko stori tudi s krepitvijo svojih stojni, da bi to že v tej fazi začeli razvijati« (Kores, osebni intervju, 2021, 18. maj). analitičnih kapacitet, bodisi individualno bodisi v partnerstvu z raziskovalnimi predvsem v kontekstu odsotnosti vsakršne demokratične in upravne odgovornosti, tegijo delovanja in jo zasleduje preko mandatov posameznih vlad. Smiselno naj Papirna proaktivno in na strukturiran način povezuje nacionalno javnopolitično agendo v kolikor gre za pravne osebe zasebnega prava, ki načeloma zasledujejo interes z evropsko in lokalnimi, s čimer se bo zmanjšala reaktivnost na posamezne njenih ustanoviteljev in niso dolžne slediti uresničevanju javnega interesa. ideje, ki se jih vnaša na področje mladine in kljub dobrim namenom pomenijo Iz tega izvirajo tudi razmišljanja o nuji po večji prepoznavi urada in dodatnih zgolj dodatno entropijo. kadrovske kapacitete ter razdeljujejo sredstva med organizacije, kar jim posredno ti tiger • Urad za mladino naj v sodelovanju z mladinskim sektorjem oblikuje jasno stra-daje vlogo oblikovalcev javnih politik na področju mladine. To je lahko problem Predvsem pa se tu pojavlja problem drugih akterjev v sektorju, ki imajo precej večje institucijami. pristojnostih. Tako Baumkirhner poudarja, »da ni tako pomembno, kje je neka institucija, bolj pomembno se mi zdi, kakšno vlogo se ji priznava in koliko sredstev se namenja, koliko zaposlenih ima – torej koliko moči ima, koliko se v njega vlaga« (Baumkirher, osebni intervju, 2021, 15. april). Tudi Radinja razmišlja na podoben način in bolj izpostavlja pomen vprašanja zadostnih finančnih sredstev, ki se jih na- menja za urad (Radinja, osebni intervju, 2021, 9. april). Debeljak je celo prepričan da institucionalni inženiring v principu nič ne pomaga. »Ti si lahko nadministrstvo za reševanje vesoljskih vprašanj, če karikiram, ampak če nimaš potencialov, torej kadrovskih in finančnih resursov, politične podpore in če ni še hkrati nek moment, ki ti pomaga odpirat okna priložnosti, potem ti to nič ne pomaga.« (Debeljak, osebni intervju, 10. maj 2021). Te resurse se lahko pridobi tudi z opravljanjem dodatnih nalog (npr. upravljanje javnih programov), ki jih v nekaterih drugih sistemih izva- jajo bodisi javne agencije bodisi organizacije z vlogo uradov same. To velja tako za nacionalne kot nadnacionalne programe. S tem pa bi ti programi tudi ohranili identiteto ter senzibilnost za specifike samega sektorja. Politična realnost urada je tako vpliv političnih akterjev in njihovega interesa za naslavljanje izzivov mladih in mladinskega sektorja. Pri tem je potrebno odkrito Viri Kazenski zakonik – KZ-1 – NPB11 (2008). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 1. novembra. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050#. Lavrič, Miran in Tomaž Deželan, ur. (2021): Mladina 2020. Maribor in Ljubljana: Založba Univerze v Mariboru in Založba Univerze v Ljubljani. Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 – ReNMP13–22. (2013). Sprejeta v Državnem zboru Republike Slovenije 24. oktobra. http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=RESO93. Uredba o organih v sestavi ministrstev. (2003). Sprejeta na Vladi Republike Slovenije, v veljavi od 3. julija. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2949. Uredba o organih v sestavi ministrstev. (2015). Sprejeta na Vladi Republike Slovenije, v veljavi od 6. junija. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6985. Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1. (2013). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 12. aprila. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944. Zakon o državni upravi – ZDU-1. (2002). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 29. junija. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju – ZJIMS. (2010). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 12. junija. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpi- sa?id=ZAKO5834. Zakon o organizaciji in delovnem področju republiške uprave – ZODP. (1991). Sprejet v Skupščini Republike Slovenije, v veljavi od 28. junija. http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO195. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR. (1977). Sprejet v Skupščini Socialistične Republike Slovenije, v veljavi od 01. januarja. http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO40 ti tiger Papirna Malo Poglavje 3 mešano Mladinski sektor v Sloveniji Tin Kampl Tomaž Deželan Ključne prelomnice Kaj je mladinski sektor? Mladinski sektor v Sloveniji definira Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) kot področja, kjer poteka proces oblikovanja in uresničevanja v razvoju mladinskega mladinskih politik in mladinsko delo (ZJIMS, 2010, 3. člen). Z zakonom je bila mla-sektorja dinskemu sektorju v Sloveniji urejena pravna veljava in podeljen javni interes, kar na eni strani prinaša splošno družbeno prepoznavnost in veljavo ter podlago za podporo s strani javnih oblasti na drugi strani. Področja delovanja mladinskega 1990: ustanovitev sektorja se nanašajo na avtonomijo mladih, neformalno učenje in usposablja- Mladinskega sveta Slovenije nje ter večanje kompetenc mladih, dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih, skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi, prostovoljstvo, 1991: ustanovitev Urada RS za mladino solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih, mobilnost mladih in med- 2010: ustanovitev Mladinske mreže MaMa Uzakonjena definicija v Sloveniji je sicer nekoliko širše zastavljena in sledi mednarodno uveljavljenemu razumevanju mladinskega sektorja, in sicer da se sprejem Zakona o javnem interesu mladinski sektor nanaša na področja, kjer se izvajajo mladinske dejavnosti, ki so v mladinskem sektorju opredeljene v splošnih ciljih državne mladinske strategije ali drugega strateškega dokumenta na mladinskem področju (Youth Sector, b. d.). V primeru Slovenije so 2013: sprejem Resolucije o nacionalnem programu ta področja opredeljena že v samem zakonodajnem okviru, ki pa jih seveda do- polnjuje in podrobneje ureja še Nacionalni program za mladino (NPM). Dejavnost 2000: sprejem Zakona o mladinskih svetih inovativnosti mladih in sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi (ZJIMS, 2010, 4. člen). 2005: 1997: narodno povezovanje, zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvi- ustanovitev Zavoda MOVIT snosti mladih, dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter za mladino 2013–2022 mladinskega sektorja organizirajo mladi ali akterji mladinske politike z namenom šano izboljšanja položaja mladih in njihovega opolnomočenja za aktivno sodelovanje v lastno korist in v korist družbe, pri čemer je sektor sestavljen iz različnih vladnih Malo me institucij, nevladnih organizacij, agencij, zasebnikov, prostovoljcev, služb in dru- gih akterjev, ki delajo z mladimi ali so bili ustanovljeni v njihovo korist (prav tam). Sam izraz mladinski sektor je bil v tujini znan, še preden se je uveljavil pri nas, kar pa ne pomeni, da v praksi ni bil v rabi. Še pred njegovo zakonsko opredelitvijo se je uporabljal na podoben način kot izraz nevladni sektor in se je z njim opre- deljevalo predvsem organizacije, ki so delovale na področju mladine. Večina teh organizacij pa je bila vsebinsko in preko razpisov povezana z delovanjem Urada Republike Slovenije za mladino (URSM; glej Baumkirher in drugi, 2012). Urejenost mladinskega sektorja, kot jo poznamo v Sloveniji danes, se je dejansko vzpostavila oziroma dokončno uredila s sprejemom Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju leta 2010, ki je jasno definiral pojme, akterje in nekatere odgovornosti, ki so bili do tedaj bolj ali manj plod vzpostavljene prakse. Normativni in vsebinski okvir mladinskega sektorja Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju celostno definira mladinsko po- litiko in zajema tako njen horizontalni kot vertikalni vidik, vendar pa pri tem ni moč spregledati, da je vertikalna mladinska politika, torej tista, ki se nanaša na urejanje področja mladinskega sektorja, v samem zakonu naslovljena bolj neposredno. Javni interes države je v zakonu opredeljen v kontekstu zagotavljanja. normativnih in drugih pogojev za razvoj področij mladinskega dela in vključevanja mladinskega vidika v strategije, politike ter ukrepe, ki vplivajo na mlade ter finančne podpore infrastrukturi (ZJIMS, 2010, 5. člen).1 Vloga države na področju vertikalne mla- mladinski delavec. Prav tako pa je leta 2018 urad pričel s procesom priprave dinske politike je tako bolj neposredno izkazana, saj ji je naložena skrb za razvoj okvira kakovostnega mladinskega dela, v ta namen ustanovil posebno delovno mladinskega sektorja in mladinskega dela z zagotavljanjem normativnih in drugih skupino, izvedel posamezne posvete na temo kakovostnega mladinskega dela in pogojev, med katerimi gre posebej izpostaviti finančno podporo in tudi podporo pričel s pripravo strokovnih podlag. V sklop aktivnosti za ustvarjanje kapacitet za mladinski infrastrukturi. S temi elementi se primarna odgovornost države kaže kakovostno mladinsko delo lahko prištejemo tudi redni letni posvet mladinskega predvsem v zagotavljanju trajnostne podpore mladinskemu delu. sektorja, ki ga urad izvaja v sodelovanju z MSS-jem, in ostale tematske posvete, Država ima preko urada RS z mladino tudi pomembno vlogo določanja de- ki jih organizira v sodelovanju z drugimi organizacijami v mladinskem sektorju janskih meja mladinskega sektorja. Poleg zagotavljanja finančne podpore mla- (npr. z Zavodom MOVIT). dinskim programom in programom za mlade lahko kot neposredne aktivnosti, Na področju infrastrukture v mladinskem sektorju urad redno spremlja njen naložene državi, ki izhajajo iz ZJIMS-a, opredelimo tudi podeljevanje statusa razvoj in jo spodbuja skozi različne mehanizme. Kot najmočnejši ukrep na tem organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju in podeljevanje priznanj področju gre izpostaviti javni razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za dosežke v mladinskem sektorju. Status organizacije v javnem interesu v mla- (URSM) za izbor operacij za sofinanciranje investicij v mladinsko turistično in- dinskem sektorju lahko pridobijo tiste organizacije, ki redno izvajajo mladinske frastrukturo – mladinski centri v letu 2008, s katerim se je podprlo investicijske programe oziroma programe za mlade, izkazujejo pomembnejše dosežke pri projekte v javno mladinsko infrastrukturo. S sredstvi iz javnega razpisa se je sofi- razvoju in povezovanju mladinskega dela in razpolagajo z ustreznimi materialnimi nanciralo izgradnjo in dograditve nastanitvenih zmogljivosti desetih mladinskih in človeškimi zmogljivostmi za delovanje (ZJIMS, 2010, 11. člen), pri čemer zakon centrov. Na področju zagotavljanja geografsko usklajenega razvoja mladinskega razlikuje med mladinskimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoj pretežnega deleža sektorja in razvoja mladinskih politik na lokalni ravni urad izvaja, sodeluje ali pod- članstva in vodstva v starostni skupini do dopolnjenega 29. leta, in organizaci- pira različne podporne programe in projekte. Na področju spodbujanja razvoja jami za mlade. Kot osrednji mehanizem ZJIMS državi z namenom uresničevanja mladinske politike na lokalni ravni lahko izpostavimo projekt Rastimo skupaj, ki javnega interesa v mladinskem sektorju nalaga sprejem nacionalnega programa ga urad izvaja skupaj z MSS-jem. Prav tako urad preko lastnih aktivnosti in v so- za mladino (NPM), katerega naloga je, da podrobneje opredeljuje prednostne delovanju z organizacijami iz mladinskega sektorja spodbuja h krepitvi delovanja naloge in ukrepe. Področje mladinskega sektorja je v Nacionalnem programu za mreže lokalnih mladinskih svetov in mladinskih centrov. mladino 2013–2022 podrobneje urejeno v področju Mladi in družba ter pomen Na področju spodbujanja participacije mladih in spodbujanja ter krepitve stal- mladinskega sektorja, iz katerega izhajajo cilji po posameznih podpodročjih za šano nih mehanizmov posvetovanj z mladimi urad ta področja kot prioritetna predvideva uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju. Ob tem gre poudariti, v okviru finančnih mehanizmov in na tak način organizacije spodbuja k sistema- da se to poglavje oziroma področje nanaša na vertikalno mladinsko politiko in tičnemu naslavljanju tega področja. Prav tako urad podpira in aktivno sodeluje Malo me ni izolirano od ostalih področij, saj kljub temu velja, da izvajajo organizacije v tudi v okviru izvajanja mladinskega dialoga v Sloveniji in MSS-ju kot glavnemu mladinskem sektorju programe na različnih področjih, ki vplivajo na življenja izvajalcu procesa v Sloveniji v okviru svojih pristojnosti nudi podporo pri obravnavi mladih in se razprostirajo horizontalno. predlogov, ki jih mladi v okviru posvetovanj naslovijo na politične odločevalce. Na Uresničevanje ciljev na področju mladinskega sektorja država zagotavlja pre- področju spodbujanja mobilnosti v mladinskem sektorju urad poleg omogočanja ko urada za mladino (URSM), ki se za to poslužuje različnih mehanizmov in ak- izvajanja programov EU na področju mladine v Sloveniji preko nacionalne agen- tivnosti: (1) Na področju zagotavljanja finančne podpore URSM to zagotavlja s cije mladinske organizacije tudi aktivno spodbuja k udejstvovanju in prijavljanju financiranjem mladinskih programov in programov za mlade, ki jih urad izvaja v projektov v okviru obeh programov. Prav tako urad mobilnost spodbuja preko okviru javnih pozivov in javnih razpisov, tudi s pridobivanjem sredstev iz evropskih Evropske mladinske kartice, katere izvajanje omogoča s podpisom delnega spora- strukturnih skladov. V sklopu zagotavljanja finančne podpore je potrebno izpo- zuma o mladinski mobilnosti preko mladinske kartice v okviru Sveta Evrope, samo staviti tudi financiranje programa in delovanja Mladinskega sveta Slovenije ter implementacijo kartice pa izvaja nevladni partner SLOAM, Agencija za mlade. Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote, preko katerih se prav tako zagota- sektor kot prostor nudenja podpore podporo delovanju Nacionalne agencije za programe EU na področju mladine, Mladinskimladim vlja velik del sredstev, namenjenih financiranju projektov na področju mladine. in učenja demokracije Naloge nacionalne agencije v Sloveniji opravlja Zavod MOVIT. (2) Na področju Mladinski sektor v družbi zaseda pomembno mesto, saj je primarno name- informiranja mladih urad zagotavlja delovanje portala mlad.si, ki je kot osrednja njen mladim, ki so posebna družbena skupina v obdobju prehajanja iz otroštva v informacijska točka namenjen vsem mladim v Sloveniji kot tudi tistim, ki se z odraslost. Na tej poti se mladi srečujejo s številnimi prehodi in drugimi življenj- mladimi ukvarjajo. (3) Na področju ustvarjanja kapacitet za kakovostno mladinsko skimi dogodki, ki v njihovem življenju povzročajo spremembe in izzive. V tem delo je glavni dosežek v preteklih letih sprejeta nacionalna poklicna kvalifikacija turbulentnem obdobju v življenju vsakega mladega posameznika se odvijajo procesi socializacije, pridobivanja številnih novih znanj, kompetenc in izkušenj, 1 Horizontalni vidik je tako v okviru člena, ki ureja javni interes v mladinskem sektorju, ki so potrebne za uspešno vključevanje v družbo. Mladinski sektor je tudi prostor, brez drugega. Za namen ponazoritve položaja in pomena mladinskega sektorja življenj (Deželan in drugi, 2020). Mladinski sektor kot skupek mladinskih orga- za posameznika in za družbo bomo uporabili koncept trikotnika blaginje, ki mla- nizacij in organizacij za mlade je v tem kontekstu še posebej pomemben, saj so dinski sektor, ki ga uvrščamo v sfero civilne družbe, postavlja v del družbenega to organizacije, preko katerih se mladi vključujejo v javno življenje. Organizacije prostora, ki je razpet med sfero države, sfero skupnosti in sfero zasebnosti (Evers mladinskega sektorja so v življenju in za življenje mladih posebnega pomena, in Laville, 2004; Pestoff, 1992). Za sfero civilne družbe je značilno, da na nek način saj so to tiste organizacije, ki so usmerjene v tematike s fokusom na mladih. Te vsebuje značilnosti vseh treh sfer, med katere je razpeta, in jo lahko definiramo organizacije te iste tematike tudi umeščajo na javnopolitični dnevni red in za njih z dimenzijami neprofitnosti (organizacija dobička ne deli med ustanovitelji, am- iščejo inovativne javnopolitične rešitve (prav tam). S sklopom instrumentov, ki jih pak ga vrača v svojo dejavnost), zasebnosti (ločenost od države) in formalnosti mladim za njihovo javnopolitično udejstvovanje ponujajo organizacije mladin- (ločenost od neformalne skupnosti). skega sektorja, organizacije mladinskega sektorja pomembno prispevajo k pre- V tej razpetosti med različnimi sferami, ki jo s svojim položajem prevzema mla- seganju omejitev zastopništva mladih v demokratičnem življenju. Na tem mestu dinski sektor, lahko najdemo tudi povezave z mladimi oziroma z njihovo razpetostjo gre izpostaviti »zakonodajni deficit« oziroma problem odsotnosti zakonodajnega v vsakdanjem življenju, ki se prav tako razteza znotraj vseh treh sfer družbe, in izzivi, predstavništva mladih, saj volilna pravica, ki je s spodnjo starostno mejo omejena ki iz tega izvirajo in ki so lahko uspešno naslovljeni ravno v okviru mladinskega na 18 let, ne zajame celotne populacije mladih in je tako del mladih inherentno sektorja oziroma mladinskega dela. Mladinsko delo v državi blaginje lahko vidimo izključen iz procesov demokratičnega predstavništva (Rakar in drugi, 2011). Del kot nosilca različnih vlog, kjer viša dodano vrednost formalnega izobraževanja, njihovega zagovorništva sicer prevzemajo starši, vendar pa specifičnih teženj in lajša integracijo mladih v družbo, prispeva h krepitvi aktivnega državljanstva med potreb te generacije ni moč v zadostni meri prenesti v javnopolitično areno po tej mladimi in nudi podporo mladim pri vstopanju na trg dela. Mladinski sektor tako na poti. Tako ena najpomembnejših vlog pri preseganju teh omejitev pripada ravno nek način predstavlja središčni prostor, v katerem mlad posameznik najde oporo organizacijam v mladinskem sektorju (prav tam). Vendar pa za uspešnost izvajanja in prostor za uresničevanje svojih idej in udejstvovanje v družbi. Pri tem ne gre te naloge in vključevanja čim širšega kroga mladih –tako tistih, ki so vključeni v spregledati tudi pomena neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja, ki mladinske organizacije, kot tudi tistih, ki niso – organizacije mladinskega sektorja se odvija v organizacijah v mladinskem sektorju in pomembno prispeva k osamos- potrebujejo širšo prepoznavnost in podporo s strani skupnosti. Ob tem je smiselno vajanju mladih. Mladi lahko namreč z vključevanjem v neformalno izobraževanje v izpostaviti tudi, da mladinski sektor pomembno prispeva k spodbujanju demo- mladinskih organizacijah osvojijo kar pet od šestih najbolj iskanih kompetenc med kratičnega udejstvovanja tudi v delu populacije mladih, ki že ima volilno pravico zaposlovalci: komunikacijske kompetence, kompetence sprejemanja odločitev, šano in svoje interese lahko elaborira preko konvencionalnih kanalov predstavniške dela v skupinah, samozavesti in organizacijske kompetence (Souto-Otero in drugi, demokracije, vendar pa te poti preprosto ne prepoznava kot primerne za interes 2012), kar predstavlja pomembno komplementarnost formalnemu izobraževanju mladih. Tudi v tem primeru pomembno vlogo zasedajo organizacije mladinskega Malo me in prispeva k njihovemu uspešnejšemu vključevanju v trg dela. sektorja, saj predstavljajo instrument, ki ponuja alternativo obstoječim oblikam Poleg razumevanja mladinskega sektorja in z njim povezanega mladinskega predstavništva mladih, ki prav tako premošča izzive udejstvovanja t. i. nepoveza- dela, ko gre za nudenje ustreznega okolja za razvoj in blaženja izzivov, s katerimi ne mladine. Mladinski sektor preko svojih metod dela in aktivnosti, ki so v veljavi se mladi soočajo zaradi razpetosti med tremi sferami družbe, moramo na mladin- (glej poglavje o mladinskem delu), spodbuja različne vidike družbene aktivnosti ski sektor gledati tudi kot na učno polje demokracije. Organizacije v mladinskem (formalno prostovoljno delo, neformalna omrežja znotraj skupnosti, neformalne sektorju delujejo na takšnih temeljih, na katerih v veliki meri prispevajo k ustvar- politične akcije, altruizem, različne oblike angažiranosti znotraj skupnosti ipd.) janju okolja, v katerem se mladi posamezniki izgradijo kot aktivni in odgovorni in po tej plati neguje participacijo mladih kot proces integracije v družbo preko državljani. Participacija mladih v mladinskem sektorju tako ni razumljena zgolj kot ponotranjanja demokratičnih norm (prav tam). širšega spektra ciljev, povezanih z doseganjem avtonomije mladih. Vzgoja od- Raznolikost akterjev cilj, ki ga je potrebno doseči, ampak je hkrati in predvsem metoda za doseganje mladinskega sektorja govornih državljanov in spodbujanje avtonomije s pridobivanjem kompetenc za Za akterje v mladinskem sektorju je značilna visoka stopnja raznolikosti in med neodvisno življenje je primarna odgovornost države, organizacije v mladinskem seboj jih lahko delimo na podlagi različnih kriterijev. V nadaljevanju bomo izposta- sektorju pa so tiste, ki lahko to skozi svoje delovanje mladim omogočajo vpliv na vili ključne akterje v mladinskem sektorju v Sloveniji, kot smo jih identificirali tako družbo ter jim pomagajo na poti ekonomskega in socialnega osamosvajanja, s na podlagi normativnega okvira kot tudi na podlagi uveljavljene prakse. Podrobneje čimer posledično prispevajo k razvoju države (glej ReNPM13-22, 2013; Mladinski smo se osredotočili na del mladinskega sektorja v » ožjem« smislu, tj. na tisti del svet Slovenije, 2010). Ob tem so mladinske organizacije tiste, ki mladim skozi sektorja, kjer se odvijajo procesi neposrednega dela z mladimi v mladinskih orga- vključitev v formalne strukture, tj. v institucionalno mladinsko politiko, omogočajo nizacijah in organizacijah za mlade. Pri splošnem pregledu akterjev mladinskega neposredno izkušnjo demokratičnega življenja v družbi. sektorja v Sloveniji lahko te najprej razdelimo glede na raven, na kateri delujejo Mladinski sektor v širšem demokratičnem okolju tvori pomemben del državljan- (nacionalna, lokalna), in nato še na tiste, ki delujejo kot predstavniki javnih oblasti skih prostorov, ki ga razumemo kot fizični, virtualni in pravni prostor, kjer lahko (vladne institucije, občinski organi) ali civilne družbe (mladinski sveti, mladinske Mladinski sektor kot prostor oblikovanja in uresničevanja mladinskih politik nja (Mladinski svet Slovenije, 2010). Članstvo in vodstvo mladinske organizacije na nacionalni ravni močno zaznamuje država s svojimi institucijami. Med temi seveda v pretežni meri pripada starostni skupini mladih oziroma ima najmanj 90 najmočnejšo vlogo zasedajo vladne institucije (ministrstva in vladni organi), ki odstotkov članstva v starosti do 29 let in 70 odstotkov članov vodstva v starosti so pristojne za oblikovanje in izvajanje mladinske politike. V okviru vladnih insti- od 15. do dopolnjenega 29. leta (ZJIMS, 2010, 11. člen). Glede na zakonsko defi- tucij je potrebno posebej izpostaviti Urad RS za mladino, ki je v okviru izvršilne nicijo in tudi druge opredelitve lahko določimo naslednje štiri temeljne lastnosti veje oblasti zadolžen za področje mladine in sicer kot glavni usklajevalec vseh mladinskih organizacij, in sicer prostovoljno članstvo, starost članstva in vodstva aktivnosti, ki naslavljajo položaj mladih v Sloveniji (Urad RS za mladino, b. d.). Na organizacije, ki je sestavljeno pretežno iz mladih, demokratično delovanje ter lokalni ravni vlogo predstavnika oblasti prevzemajo občine, ki imajo v določe- delovanje v korist mladih. Glede na raven delovanja pa delimo mladinske orga- nih primerih ustanovljene tudi posebne urade, kar je pogojene tudi z velikostjo nizacije na nacionalne in lokalne. Za pridobitev statusa nacionalne mladinske občine. Ob bok predstavnikom oblasti lahko v kontekstu širšega razumevanja organizacije je potrebno, da organizacije delujejo oziroma imajo svoje enote na mladinskega sektorja izpostavimo še Zavod MOVIT, ki izvaja naloge nacionalne območju večine statističnih regij v Sloveniji in imajo najmanj 300 članic oziroma agencije v programih EU na področju mladine in deluje v vlogi financerja različnih članov. Pogoja teritorialne organiziranosti in števila članov za pridobitev statusa aktivnosti. Na strani civilnodružbenih organizacij v mladinskem sektorju vlada nacionalne mladinske organizacije ni potrebno izpolnjevati tistim organizacijam, večja pestrost in jih lahko glede na njihovo vlogo in pomen pri razvoju mladinskih katere člani so pripadniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti oziroma politik in mladinskega dela. Lahko jih razdelimo v štiri glavne skupine, in sicer romske skupnosti (ZJIMS, 2010, 12. člen). mladinske organizacije (tudi nacionalne), mladinske svete, mladinske centre in Baumkirher in drugi (2012) ugotavljajo, da imajo nacionalne mladinske organi- druge nevladne organizacije na tem področju. Porazdelitev v te skupine tako zacije v mladinskem sektorju posebno vlogo zaradi številčnosti svojega članstva, temelji na ZJIMS-u kot tudi na glavnem finančnem mehanizmu URSM za sofi- povezovalne vloge, predvsem pa udejanjanja demokratičnih procesov na državni nanciranje programov mladinskega dela (t. i. javnega poziva). ZJIMS organizacije ravni, s katerimi svoje člane uvajajo v aktivno in odgovorno državljanstvo. Da so sicer deli na tri tipe: mladinske organizacije, organizacije za mlade in mladinske nacionalne mladinske organizacije v mladinskem sektorju v Sloveniji prepoznane svete, a hkrati opredeljuje tudi dejavnost mladinskih centrov. Slednji so namreč kot eden izmed njegovih pomembnejših delov, kaže tudi njihova statusna ureditev že od začetkov stalnica uradovega javnega poziva, ki pa je razdeljen na tri glavne v ZJIMS-u ter njihova ločena obravnava v okviru javnega poziva za sofinanciranje skupine upravičenih organizacij (nacionalne mladinske organizacije, mladinske programov mladinskega dela, ki ga redno izvaja URSM. Ob tem tudi ne smemo centre in druge nevladne organizacije na področju mladine). Med te skupine so se šano spregledati zgodovinskega razvoja mladinskih organizacij v Sloveniji ter njihovega do leta 2015 uvrščali tudi mladinski sveti lokalnih skupnosti, ki pa so bili kasneje vpliva na mladinski sektor, saj gre za organizacije z najdaljšo tradicijo delovanja zaradi svoje specifičnosti iz javnega poziva izločeni ter prepuščeni drugačnim v mladinskem sektorju, s številnimi dosežki, ki so pomembno vplivali ne samo Malo me instrumentom financiranja. na razvoj mladinskega sektorja in mladinske politike, ampak tudi na družbo kot Mladinske celoto. Glede na pravni status so mladinske organizacije v Sloveniji organizirane organizacije kot samostojne mladinske organizacije v obliki društva ali zveze društev, lahko pa Združevanje in delovanje mladih v mladinskem sektorju se odvija v različnih so organizirane tudi kot mladinske organizacije znotraj obstoječe članske orga- oblikah organizacij. V grobem lahko te organizacije razdelimo na mladinske orga- nizacije, ki je lahko organizirana kot društvo, zveza društev, politična stranka ali nizacije in organizacije za mlade. Slednje so tiste, ki s svojim delovanjem izvajajo sindikat. Slednjim organizacijam običajno rečemo podmladek in so pri nas najpo- programe za mlade in imajo za to usposobljene delavce, vendar niso mladinska gosteje razširjene med političnimi strankami. Da je tovrstna organizacija priznana organizacija; kar pa ne pomeni, da mladi ne sodelujejo pri pripravi in izvedbi pro- kot mladinska organizacija, ji mora biti v temeljnem aktu matične organizacije grama. Kot mladinsko organizacijo pa se v skladu z zakonom, ki ureja mladinski zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju (ZJIMS, 2010, 11. člen). sektor v Sloveniji, smatra (ZJIMS, 2010, 3. člen): Podmladki političnih strank oziroma mladinske organizacije v političnih stran- … avtonomno demokratično prostovoljno samostojno združenje mladih, kah so omenjene tudi v Zakonu o političnih strankah, in sicer pri možnosti včlanitve ki s svojim delovanjem omogoča mladim pridobivanje načrtnih učnih mladoletnih oseb, saj je v mladinsko organizacijo možna včlanitev mladoletne izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti osebe, ki je stara najmanj petnajst let, medtem ko je za članstvo v politični stranki v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo, za mladoletne osebe potrebno soglasje staršev (Zakon o političnih strankah, 1994, ter je organizirana kot samostojna pravna oseba, in sicer kot društvo ali 6. člen). Prav tako je mladinska organizacija omenjena v delu financiranja politič- zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer društva, nih strank, in sicer da lahko mladinska organizacija, ki ima status organizacije v zveze društev, sindikata ali politične stranke, s tem, da ji je v temeljnem javnem interesu v mladinskem sektorju, pridobiva javna sredstva za sofinanciranje aktu te pravne osebe zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem programov v mladinskem sektorju v skladu s predpisi, ki urejajo javni interes v njenih članov, katerim so pri upravljanju zagotovljene enake možnosti sodelova-Upravljanje mladinske organizacije temelji na aktivnem udejstvovanju vseh Pri mladinskih organizacijah poznamo dve vrsti članstva: individualno in kolek- tivno. O individualnem članstvu govorimo npr. pri društvih, v katera se včlanjujejo sektorju. mladinskem sektorju (Zakon o političnih strankah, 1994, 21. člen). Pri organiziranosti nacionalnih mladinskih organizacij tako ločimo med organi- Mladinski svet Slovenije in mladinski sveti lokalnih zacijami, ki delujejo kot zveze društev in so njihove lokalne enote organizirane skupnosti kot društva, ter organizacijami, katerih lokalne enote niso samostojne pravne Med civilnodružbenimi organizacijami v mladinskem sektorju pomembno osebe. Organizacije se načeloma gradijo od spodaj navzgor, kar pomeni, da se vlogo zastopanja interesov mladih in mladinskih organizacij zasedajo mladinski posamezniki združujejo v organizacije na lokalni ravni, te pa nato v nacionalne sveti. Ti kot krovna združenja mladinskih organizacij predstavljajo mesto za so-organizacije in hipotetično tudi mednarodne/evropske, vendar se je v praksi po-delovanje mladih in skupno izvajanje aktivnosti. Mladinski sveti delujejo na nivoju kazal tudi drugačen način gradnje organizacij. Za večino nacionalnih mladinskih države (Mladinski svet Slovenije) ali na nivoju lokalne skupnosti (mladinski sveti organizacij je značilna njihova vpetost v mednarodno sodelovanje in članstvo v lokalne skupnosti). Mladinski sveti so ustanovljeni in delujejo na podlagi Zakona mednarodnih stanovskih organizacijah. o mladinskih svetih, ki mladinski svet definira kot prostovoljno združenje mladin-V Sloveniji imamo trenutno štirinajst organizacij, ki so pridobile status naci-skih organizacij. V primeru nacionalnega mladinskega sveta morajo organizacije onalne mladinske organizacije. Te so Gasilska zveza Slovenije – Mladinski svet, članice izpolnjevati pogoj pridobljenega statusa nacionalne mladinske organi-Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Slovenska demokratska mla-zacije v skladu z ZJIMS-om, medtem ko za mladinske svete lokalnih skupnosti dina, Društvo mladinski ceh, Zveza študentskih klubov Slovenije, Mlada Slovenija, (MSLS) velja, da združujejo mladinske organizacije, ki imajo sedež v isti enoti Zveza tabornikov Slovenije, Mladi forum SD, Planinska zveza Slovenije, Nova ge-lokalne samouprave oziroma isti občini (Zakon o mladinskih svetih – ZMS, 2000, neracija SLS, Zveza slovenske podeželske mladine, Sindikat študentov, dijakov in 2. člen). Združevanje v MSS in MSLS-je temelji na načelih svobodnega združeva-mladih brezposelnih, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija – Youth Network No nja, enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja avtonomnosti vsake mladinske Excuse Slovenia, Pomursko madžarsko mladinsko društvo – Muravidéki Magyar organizacije. MSS in MSLS zastopajo interese mladinskih organizacij, ki so v Ifjúsági Szervezet. Izmed teh štirinajstih organizacij je šest takšnih, ki so orga-njih včlanjene, zakon pa med dejavnosti mladinskih svetov umešča še izvajanje nizirane znotraj večjih organizacij, med katerimi so štiri mladinske organizacije ali sodelovanje pri izvajanju mladinskega dela in drugih dejavnosti na področjih političnih strank. Ostale organizacije so organizirane kot društva oziroma zveze mladinskega sektorja v skladu z ZJIMS-om, zagotavljanje pogojev za delovanje in društev. Ena organizacija je pridobila status nacionalne mladinske organizacije razvoj interesnih oblik združevanja mladih, omo-kot organizacija, ki združuje predstavnike madžarske narodne manjšine. gočanje sodelovanja mladih pri sprejemanju Nacionalne mladinske organizacije, ki tudi tvorijo MSS, so se po večini začele zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na šano sistematično ustanavljati konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prej-življenje in delo mladih ter opravljanje drugih šnjega stoletja, na kar je ključno vplivalo prehajanje v novo družbeno ureditev in krepitev pluralnosti. Prav tako pomembno rast mladinskih organizacij pa je povzro- Malo me čil razpad Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), ki je oktobra 1989 spre- jela odločitev o preoblikovanju v politično stranko. S procesi prehoda se je odprl prostor formiranju novih političnih strank, ki jih je pospremilo tudi ustanavljanje njihovih podmladkov. Podmladki političnih strank so v obdobju prehoda zasedli pomembno mesto tudi v polju mladinskega organiziranja oziroma mladinskega sektorja in so to vlogo zadržali vse do danes. Njihov vpliv v sektorju se je skozi leta sicer spreminjal, vendar so ves ta čas predvsem preko MSS-ja imeli vpliv na razvoj mladinskega sektorja in mladinske politike v Sloveniji. V sklopu vala ustanavljanja novih mladinskih organizacij so se poleg političnih podmladkov v večjem številu vzpostavljale tudi samostojne laiške organizacije za dejavnosti, ki so poprej potekale pod okriljem Rimoka- toliške cerkve (Škulj, 2016). Te so prav tako zasedle pomembno mesto v mladinskem sektorju. nalog za uveljavljanje interesov mladih, opredeljenih s temeljnim aktom (Zakon o zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na njihovo življenje; zagotavljanje po- mladinskih svetih, 2000, 5. člen). gojev za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja mladih; zagovorništvo Pomembnost položaja mladinskih svetov in na nek način tudi njihovo vključitev mladih in mladinskih organizacij; izvajanje mladinskega dela in sodelovanje pri v javnopolitični proces, kadar se odloča o zadevah s področja mladine, ZMS ureja njegovem razvoju; spodbujanje razvoja mladinskih organizacija kot instrumenta v za mladinske svete ključnem 6. členu, kjer se nalaga obveznost predstavnikom mladih v družbi in njihove aktivne udeležbe v javnem življenju; spodbujanje razvoja oblasti. V njem piše, da morajo vlada, ministrstva in drugi državni organi ter organi prostovoljnega organiziranja mladih; koordiniranje in podpora delovanju MSLS- lokalnih skupnosti pred določanjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki -jev; sodelovanje z drugimi organizacijami v mladinskem sektorju in nevladnimi neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti Mladinski svet organizacijami; ter predstavljanje in zastopanje mladih, mladinskih organizacij Slovenije oziroma mladinske svete lokalnih skupnosti (Zakon o mladinskih svetih, v domovini in tujini (Mladinski svet Slovenije, 2018, 8. člen). S svojim namenom 2000, 6. člen). Urejen položaj mladinskih svetov predstavlja enega od indikatorjev in nalogami je MSS prepoznan kot osrednji akter na strani civilne družbe na po- dobre mladinske politike. Participacija mladih pri oblikovanju in izvajanju mla- dročju mladinske politike, kar tudi sovpada z njegovim delovanjem. To vlogo mu dinske politike je namreč ena njenih ključnih sestavin in mladinski sveti so tisti priznavajo tudi ostali deležniki tako v mladinskem sektorju kot tudi širše. Temu predstavniki interesov mladinskih organizacij in mladih, ki naj bi v odnosu med v prid govori tako zakonski okvir, ki mu to vlogo normativno podeljuje kot krovni odločevalci in mladimi zasedali osrednje mesto. Mladinski sveti morajo imeti mladinski organizaciji v Sloveniji. privilegirano vlogo partnerja političnih odločevalcev pri razvoju in implementaciji Mladinski svet Slovenije je bil od svoje ustanovitve dalje eden izmed glavnih mladinskih politik. promotorjev in ključnih akterjev razvoja mladinske politike in mladinskega sektor- Razvoj mladinskih svetov v Sloveniji se prične v aprilu 1990, ko je bil kot odgovor ja v Sloveniji. Z mednarodnim povezovanjem je že od svojih začetkov pridobival na praznino, ki je nastala na področju organizirane mladine po razpadu oziroma vpogled v urejanje tega področja v drugih državah in v skladu s tem poskušal preoblikovanju Zveze socialistične mladine Slovenije, ustanovljen Mladinski sveta predlagati rešitve za slovensko okolje. Mednarodno udejstvovanje mu je dvigovalo Slovenije. Ta je bil ustanovljen tudi na podlagi prakse s podobnimi strukturami kredibilnosti tako pri notranji kot zunanji javnosti, hkrati pa je lahko k ozavešča- v drugih zahodnoevropskih državah. MSS je s podpisom ustanovne listine usta- nju kot tudi o pomenu mladinskih struktur in mladinske politike lahko pristopal v novilo sedemnajst organizacij, ki so delovale na področju mladine, z namenom obliki sodelovanja z mednarodnimi mladinskimi organizacijami ter institucijami zastopanja in uveljavljanja skupnih interesov mladih in mladinskih organizacij v Sveta Evrope in Evropske unije, kar mu je močno dvigovalo kredibilnost. Vse od odnosu do družbenih institucij, še posebej državnih organov. Po drugi strani se šano svojih začetkov je MSS uporabljal in razširjal termine, kot sta mladinska politika in lokalni mladinski sveti formalno v devetdesetih letih niso mogli vzpostaviti, saj ni mladinsko delo, ki so bili povzeti prav po praksah iz tujine in so s časom dobivali bilo potrebne zakonske podlage za to. Tako je na primer Mladinski svet Ljubljane jasnejši pomen tudi pri nas. Mladinsko politiko se je tako razumelo kot politiko Malo me z delovanjem pričel leta 1996, vendar se je kot tak lahko registriral šele leta 2001, na področju mladih in mladinskih organizacij, ki jo soustvarjata javni in mladinski ko je bila s sprejetjem Zakona o mladinskih svetih vzpostavljena potrebna zakon- sektor, medtem ko se je mladinsko delo razumelo kot konkretno delo z mladimi ska podlaga (Baumkirher in drugi, 2012). Neurejena zakonska podlaga je vplivala oziroma prostovoljno udejstvovanje mladih, ki se odvija znotraj mladinskega sek- tudi na delovanje MSS-ja, ki je bil konec devetdesetih let prejšnjega stoletja celo torja, zajema različna interesna področja ter pripomore k izboljšanju položaja izbrisan iz registra z odvzemom matične številke, v začetku leta 2000 pa mu je mladih (Baumkirher in drugi, 2012). Prav tako se je MSS že v devetdesetih lotil bil ukinjen še bančni račun (prav tam). Takratna zakonodaja namreč MSS-ju ni priprave zakonodajnih rešitev na področju mladinskega sektorja, a bil pri tem omogočala možnosti pridobitve pravne subjektivitete predvsem zaradi povezave neuspešen. Je pa pomembno vlogo glavnega partnerja na strani mladinskega med članicami, organiziranimi v skladu z zakonom o društvih in političnimi stran- sektorja prevzel po letu 2003, in sicer v procesu, ki je na koncu pripeljal do obli- kami, saj so bili v MSS vključeni tudi podmladki političnih strank (Škulj, 2016). Za kovanja in sprejetja ZJIMS-a, ter tudi v vmesni fazi zastoja procesa sprejemanja premostitev nastale situacije se je začelo s pripravo Zakona o mladinskih svetih ZJIMS-a pripravil svoj predlog zakona o mladinskem delu in mladinski politiki, kar in njegovim sprejemom leta 2000, ki je uredil potrebno pravno podlago za obstoj je prispevalo k temu, da razprava o zakonu ni zamrla in da se proces njegovega in delovanje mladinskih svetov na način, da je mladinske svete vzpostavil kot prav- sprejemanja ni povsem ustavil. ne osebe sui generis. Na podlagi zakona in sprejetega Pravilnika o registraciji in Poleg aktivne vključitve MSS-ja v pripravo zakonodaje se njegova redna dejav- vodenju registra mladinskih svetov se je MSS uradno registriral leta 2002, pred nost v javnih politikah, ki zadevajo mlade, kaže tudi na ostalih področjih njegovega tem pa je kot prvi to storil Mladinski svet Ljubljane. delovanja. Posebej gre izpostaviti vlogo MSS-ja pri oblikovanju nacionalnega pro- Mladinski grama za mladino (NPM), pri katerem je bil MSS vključen kot partner in je skupaj z svet Slovenije URSM aktivno pripravljal njegovo besedilo. Tako je bil vključen v posvetovanja, ki Glavni namen MSS-ja, kakor izhaja iz njegovega Statuta, je prispevati k obliko- so potekala na ravni ministrstev, prav tako pa je tudi vodil civilni dialog z ostalimi vanju okolja, ki omogoča mladim razvoj v odrasle ljudi, kakršne potrebuje družba organizacijami v mladinskem sektorju. Temelj tega delovanja MSS-ja predstavlja v prihodnje, in ob tem stremijo k temu, da bodo mladi avtonomni, solidarni, odgo- sklop programskih dokumentov, ki jih je ta razvil v okviru delovanja Komisije za mla- letih med 2009 in 2011, nekateri pa so bili kasneje tudi posodobljeni, zajemajo sodeloval v procesu ustanavljanja Evropskega mladinskega foruma (YFJ – Youth področja mladinskega organiziranja, zaposlovanja, izobraževanja, stanovanjske Forum Jeunesse oziroma European Youth Forum), ki je nadomestil tri doteda- problematike, informiranja, participacije, zdravja, mobilnosti in prostovoljstva mla- nje mladinske platforme v Evropi ter je že ob njegovi ustanovitvi postal njegov dih. Vsebinsko področje zagovorništva dopolnjujejo tudi nekateri drugi dokumenti, polnopravni član. Stopnja aktivnosti slovenskih predstavnikov znotraj evropskih ki so nastali v okviru različnih projektov in sodelovanj z drugimi organizacijami in mladinskih organizacij in Evropskega mladinskega foruma je bila vedno na visoki so nastajali skozi leta (npr. Resolucija o priznavanju neformalnega izobraževanja ravni, kar dokazuje tudi dejstvo, da je Evropski mladinski forum (YFJ) kar tri man- v Sloveniji, Deklaracija Mladi o okolju, Resolucija o razvoju mladinskega sektorja date kot predsednik vodil Slovenec, in sicer v mandatu 2009–2010 Tine Radinja in mladinske politike 2014, Dogovor o medgeneracijskem sodelovanju, Zaveza in v dveh mandatih v obdobju 2011–2014 Peter Matjašič. veniji). Celoten spekter vsebinskih podlag za zagovorništvo MSS uporablja skozi Mladinski slovenskega mladinskega sektorja in Urada RS za mladino za zdravje mladih v Slo- sveti lokalnih skupnosti različne aktivnosti, od neposrednega sodelovanja z institucijami in predstavniki Za mladinske svete lokalnih skupnosti velja, da opravljajo vlogo in dejavnosti izvršilne in zakonodajne veje oblasti, kjer je potrebno posebej izpostaviti Svet krovne mladinske organizacije na lokalni ravni oziroma na območju lokalne Vlade RS za mladino (SVM), do posameznih zagovorniških kampanj, s katerimi o skupnosti, kjer so registrirani, na način, kot deluje MSS na nacionalni posameznih tematikah ozavešča tudi širšo javnost. ravni. Gre torej za analogijo, ki jo lahko z nacionalne ravni Članstvo MSS-ja je bilo skozi 31 letno delovanje zelo razgibano. Od prvotnih preslikamo na lokalno, vendar nas to ne sme zavesti, da bi sedemnajstih ustanovnih organizacij MSS-ja iz leta 1990 je bilo do danes v MSS iz tega sklepali, da je MSS krovno združenje posame-skupno včlanjenih 38 mladinskih organizacij (Baumkirher in drugi, 2012). Danes znih lokalnih mladinskih svetov. Tovrstna formalna MSS sestavlja enajst polnopravnih članic (Društvo Mladinski ceh, Mlada Slovenija, povezava med MSLS-ji in MSS-jem ne obstaja, Mladi forum socialnih demokratov, Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slove- kakor tudi ne obstaja drugo formalno pove-nije, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Nova generacija SLS, Slovenska zovanje MSLS-jev. Edino povezovanje, in demokratska mladina, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza sicer na neformalni ravni, res poteka v slovenske podeželske mladine, Zveza ŠKIS in Zveza tabornikov Slovenije) in dve okviru MSS-ja, saj ta v okviru svojih pridruženi članici (Društvo ŠKUC – mladinska enota in Popotniško združenje dejavnosti skrbi tudi za koordi-Slovenije). Na članstvo MSS-ja v največji meri vpliva Zakon o mladinskih svetih, šano nacijo in podporo delovanju mladinske organizacije. MSS nadalje v okviru pravil delovanja področje članstva okviru letnega pro-Malo me grama oziroma ki ga regulira na način, da je za članstvo potrebno pridobiti status nacionalne MSLS-jev. MSS tako v ureja z dvema vrstama članstva, in sicer na način, da imajo organizacije s sta- tusom nacionalne mladinske organizacije pravico do polnopravnega članstva, pos ameznih medtem ko se lahko v MSS včlanijo tudi druge mladinske organizacije kot prid- a k t i v n o s t i ružene članice. Za slednje statut zahteva, da delujejo na področjih mladinskega spremlja sektorja, imajo vsaj 50 članov in da delujejo na ravni vsaj treh statističnih regij. Če se sprehodimo skozi leta, vidimo, da je imela zakonska opredelitev močan vpliv na članstvo v MSS-ju leta 2013, ko so v veljavo vstopili trenutni pogoji za članstvo v MSS-ju oziroma za pridobitev statusa nacionalne mladinske organizacije, ter leta 2000, ko so zaradi zakonske opredelitve Zakona o mladinskih svetih iz član- stva izpadle mladinske organizacije znotraj večjih nevladnih organizacij. Zakon o mladinskih svetih je za mladinske organizacije znotraj drugih večjih organizacij namreč predvidel članstvo v MSS-ju zgolj za podmladke političnih strank. Poleg neizpolnjevanja statusnih pogojev je na članstvo v MSS-ju vplivalo tudi delovanje samih organizacij, ki so bile bodisi neaktivne ali pa so z delovanjem prenehale. Poleg že izpostavljenega delovanja MSS-ja v mednarodnem okolju velja v tem kontekstu posebej izpostaviti še njegovo članstvo v mednarodnih mladinskih organizacijah oziroma platformah. Leta 1993 je MSS postal pridruženi član Sveta evropskih nacionalnih odborov za mladino (CENYC – Council of European National Youth Committees) in dve leti kasneje še polnopravni član. Prav tako leta 1993 se je kot pridruženi član vključil v Mladinski forum evropskih skupnosti (YFEC – področje mladinskih svetov lokalnih skupnosti, skrbi za njihovo informiranje, ko- lokalna skupnost ali druga pravna oseba javnega ali zasebnega prava oziroma ordinacijo, izvaja izobraževanja in usposabljanja, jih vključuje v lastne aktivnosti in fizična oseba (ZJIMS, 2010, 28. člen). Vključujoča opredelitev zakona vendarle z njimi sodeluje pri izvajanju strukturiranega dialoga in drugih projektih. Trenutno daje prioriteto urejanju tega področja s strani lokalne skupnosti, vendar zaradi je registriranih 42 mladinskih svetov lokalnih skupnosti, vendar ta številka ni nuj- zgodovinskega razvoja in različnih lokalnih kontekstov nikomur ne zapira vrat. To no pokazatelj njihove dejanske aktivnosti, saj sta npr. v treh občinah registrirana je mogoče opaziti tudi ob pregledu prijav na javni poziv URSM, kamor se prijavlja po dva mladinska sveta in v primeru desetih je bila zadnja zabeležena statusna vse več javnih zavodov, ki opravljajo vlogo mladinskih centrov, kar kaže tudi na sprememba v registru pred desetletjem ali več. Še najbolj zgovoren podatek o postopno krepitev zavedanja o pomenu mladinskega dela na lokalni ravni. Poleg dejanski aktivnosti MSLS-jev je število prijavljenih aktivnosti na Javnem pozivu povečevanja števila prijavljenih javnih zavodov, pa se hkrati kaže tudi trend višanja za sofinanciranje aktivnosti mladinskih svetov lokalnih skupnosti v letu 2018 in števila vseh upravičencev do sredstev v skupini mladinskih centrov, tudi na strani 2019, ki ga je objavil URSM, na katerega se je prijavilo zgolj devet MSLS-jev. drugih organizacij. Tako lahko ugotovimo, da je glede na 212 slovenskih občin število registriranih Začetki mladinskih centrov v Sloveniji segajo v devetdeseta leta prejšnjega MSLS-jev nizko, še nižja pa je stopnja njihove aktivnosti. Vzroke za pasivnost, kot stoletja in so bili pogojeni s stanjem družbene odgovornosti posameznikov na je to identificiral MSS, lahko iščemo v nerazumevanju občinskih oblasti za vlogo lokalni ravni in njihovega aktivnega dela z mladimi pobudniki, ki so praviloma pri- in pomen mladinskih svetov, v odhodu mladih v univerzitetna središča ter v od- hajali kot aktivisti iz mladinskih organizacij (Murn in drugi, 2011). Razvijati so se sotnost urejenega financiranja (Baumkirher in drugi, 2012). Temu lahko dodamo pričeli predvsem v drugi polovici devetdesetih, in sicer kot institucije, ki so nudile velikost oziroma raje majhnost občin ter predvsem nezadostno razvitost mladin- infrastrukturo in podporo mladinskim dejavnostim, ter organizacije, v katerih so skega sektorja v posameznih lokalnih okoljih, kjer je preprosto premajhno število se zbirali mladi. Nekaj pomembnih korakov je sčasoma dosegel URSM, ki mu je mladinskih organizacij ter tudi manko kapacitet, tako na strani lokalnih skupnosti uspelo motivirati nekatere lokalne skupnosti, da ustanovijo mladinske centre in kot na strani mladih, da bi take strukture v polni meri sploh delovale. jim zagotovijo neposredno finančno podporo. Dodatno so k temu prispevali tudi Mladinski evropski programi, s katerimi so lahko financirali projekte, saj drugih sistemskih centri virov ni bilo, podpora lokalne skupnosti v okviru javnih zavodov pa je bila osre- katerih namen je socializacija mladih in njihovo vključevanje v preventivne, nefor- Sredstev za programe praviloma ni bilo, zato se je izvajal v skladu z zmožnostmi šano Eno izmed osrednjih vlog izvajanja mladinskega dela zasedajo mladinski centri, dotočena na zagotavljanje infrastrukture in vzdrževanje šibkih kadrovskih virov. malno-izobraževalne, prostovoljne, kulturne, socializacijske, prostočasne in druge financiranja posamičnih projektov, s prostovoljnim delom in z inovativnimi pristopi litvi predstavljajo organizirana funkcionalna središča za mlade, v katerih se izvajajo mladinskih centrov v Sloveniji je bil storjen z njihovo umestitvijo v Zakon o javnem Malo me programi v mladinskim sektorju in mladinsko delo na lokalni ravni (ZJIMS, 2010, animacijske programe (Murn in drugi, 2011). Mladinski centri po zakonski oprede- mladih pri izvajanju projektov (prav tam). Pomemben korak na področju razvoja interesu v mladinskem sektorju. 28. člen), naloge mladinskih centrov pa so raznovrstne in so v veliki meri pogojene Potrebe med mladimi ter visok potencial, ki so ga mladinski centri prepoznali, tudi z okoljem, v katerem se nahajajo. To pomeni, da so odvisne od potreb mladih, so botrovali bolj sistematičnemu povezovanje mladinskih centrov, kar je v letu stopnje razvitosti mladinskega sektorja in civilnodružbenega organiziranja, strukture, 2001 sprva kulminiralo v neformalni mreži trinajstih mladinskih centrov, ki je štiri priložnosti za mlade ipd. Na splošno se naloge mladinskih centrov razprostirajo vse leta kasneje prerasla svoje neformalne okvire z ustanovitvijo zavoda Mladinska od skrbi za ustvarjanje in nudenje takšnih pogojev oziroma okolja, v katerem bodo mreža MaMa. Njen glavni namen je bil povezati mladinske centre in zastopati mladi lahko delali, se družili in uresničevali svoje interese, pa vse do izvajanja lastnih njihove interese v odnosu do vladnega sektorja, odločevalcev in drugih deležni- programov, v katere se mladi vključujejo. Mladinski centri so tako hkrati prostor, kjer kov. Mladinska mreža MaMa danes povezuje 50 organizacij, ki izvajajo dejavnosti je mladim na voljo potrebna infrastruktura za izvajanje mladinskega dela in ustrezna mladinskih centrov po celotni Sloveniji (Mladinska mreža MaMa, b. d.). Dejavnost podpora usposobljenega kadra za podporo mladinskemu delu. mreže MaMa danes zajema povezovanje mladinskih centrov in drugih organiza- Mladinski centri s svojim delovanjem in nalogami stremijo k ustvarjanju pogo- cij, ki delujejo na področju mladinskega dela; mreža skrb za svoje članice preko jev za razvoj ustvarjalnih in kritičnih mladih posameznikov, njihovi cilji delovanja zagovarjanja njihovih interesov do ostalih deležnikov, informiranja članic, nudenja pa so spodbujanje participacije mladih, omogočanje aktivnega državljanstva, strokovne pomoči, izvajanja neformalnih izobraževanj za mlade in mladinske uveljavljanje večkulturne vzgoje, predvsem pa integracija mladih skozi boljše po- delavce ter izvajanja različnih nacionalnih in mednarodnih projektov. Hkrati skrbi znavanja položaja in vloge mladih v družbi (Murn in drugi, 2011). Te se dosega s za krepitev kapacitet mladinskih centrov in mladinskega dela na lokalni ravni ter pomočjo širokega spektra programov in dejavnosti, ki hkrati nudijo tudi svetovalno, izvaja aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti in aktivne participacije mladih (prav strokovno, organizacijsko, finančno, tehnično in druge oblike pomoči prostovolj- tam). Druga organizacija, ki na področju organizacij z dejavnostjo mladinskih nim združenjem, avtonomnim mladinskim skupinam in tudi posameznikom. V centrov v Sloveniji povezuje organizacije in posameznike, je Ustanova nevladnih tem smislu imajo mladinski centri več različnih funkcij: preventivno, asociativno, mladinskega polja Pohorski bataljon, ki je bila ustanovljena v letu 2010. servisno, informativno, izobraževalno in razvojno (prav tam). Na kakšen način naj Ena od najpomembnejših lastnosti mladinskih centrov je zagotavljanje infra- področju mladinske sfere (Boljka in drugi, 2011). Pomembnost urejene mladinske neformalno pridobljenega znanja v Sloveniji, ki mladim omogoča, da na enem infrastrukture za izvajanje in razvoj mladinskega dela ugotavlja v svoji analizi tudi mestu sistematično zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij URSM, kjer s pomočjo preverjanja učinkov investicij v razvoj javne mreže večna- potrjene kompetence; Inštitut za mladinsko politiko, ki spodbuja razvoj lokalne menskih mladinskih centrov iz sredstev ESRR 2007–20132 ugotavlja, da so bili mladinske politike in ponuja lokalnim skupnostim strokovno podporo pri sistem- učinki sofinanciranja investicij v mladinsko turistično infrastrukturo mladinskih skem urejanju področja mladine ter je hkrati izvajalec programa in podeljevalec centrov izrazito pozitivni; pozitivni učinki so bili zaznani tako na poslovno-finanč- certifikata Mladim prijazna občina; SLOAM, Agencija za mlade, ki v Sloveniji izvaja nem kot tudi na vsebinskem področju. Mladinski centri z urejeno infrastrukturo program Evropske mladinske kartice in je v Sloveniji prisotna od leta 1999 ter je so se izkazali tudi za uspešnejše pri črpanju sredstev, namenjenih izvajanju mla- tudi polnopravna članica Zveze Evropskih mladinskih kartic – EYCA (European dinskega dela3 (Urad RS za mladino, 2019). Po vsebinski plati so poleg povečanja Youth Card Association); ter Zavod MISSS Mladinsko informativno svetovalno obsega programa mladinski centri zaradi dodatnih prostorskih kapacitet postali središče Slovenije, ki izvaja programe socialnega varstva in mladinskega dela tudi ponudniki podpornih aktivnosti, saj lahko v njihovih prostorih sedaj delujejo ter je član Evropske zveze za informiranje in svetovanje mladim (European Youth tudi druga društva, delujoča v mladinskem sektorju. Infrastrukturno okrepljeni mla- Information and Counselling Agency – ERYCA). za izvajanje mladinskih dejavnosti, obenem pa je mladim omogočena možnost Velikost dinski centri razpolagajo s sodobnimi prostorskimi in namestitvenimi kapacitetami mladinskega sektorja koriščenja infrastrukturnih zmogljivosti za izvajanje večdnevnih mladinskih pro- Ko gre za velikost mladinskega sektorja, je kljub znanim pomanjkljivostim kvan- gramov neformalnega izobraževanja in mobilnosti (Fujan, 2019). titativnega pristopa k merjenju sektorja, vendarle precej znanega že ob pregledu Druge nevladne organizacije na področju mladine nekaterih osnovnih statistik. Število vseh organizacij s pridobljenim statusom organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju je 106. Med njimi pa ne Skupina drugih nevladnih organizacij je za razliko od nacionalnih mladinskih najdemo mladinskih svetov in javnih zavodov, ki delujejo na področju mladine. Ko organizacij, mladinskih centrov in mladinskih svetov dokaj neopredeljena in tudi prištejemo še mladinske svete in javne zavode, je skupno število vseh organizacij v samem ZJIMS-u nima podane definicije, vendar je v mladinskem sektorju pri- v javnem interesu v mladinskem sektorju v Sloveniji 185. sotna že dlje časa in jo kot tako definira predvsem Javni poziv za sofinanciranje Z namenom financiranja mladinskih programov in programov za mlade URSM programov mladinskega dela. Gre za skupino, v katero se uvrščajo tako mladinske redno razpisuje sredstva preko Javnega poziva za sofinanciranje programov mla- organizacije kot tudi organizacije za mlade, ki na nacionalni oziroma regionalni šano dinskega dela, ki je namenjen financiranju že prej omenjenih treh skupin upravi- organizacije, ki jih URSM prepoznava kot izvajalke tako imenovanih podpornih mladinskih centrov in drugih nevladnih organizacij. Mladinski sveti v tem javnem Malo me in servisnih programov za mlade (tj., programov, ki prispevajo k višji kakovosti ravni izvajajo mladinske programe in programe za mlade. Mednje sodijo tudi čenih organizacij v mladinskem sektorju, tj. nacionalnih mladinskih organizacij, pozivu niso med upravičenimi organizacijami. mladinskega dela, mladinske politike ali položaja mladih v Sloveniji). Nekaj časa Na zadnjem javnem pozivu za leti 2020 in 2021 je bil predviden znesek raz- se je v določenih kontekstih za te organizacije uporabljal tudi termin mrežne or- položljivih sredstev za posamezno leto 1.450.000 evrov. Razpoložljiva sredstva ganizacije, ki pa se ni uveljavil, saj po načinu organiziranja ne ustrezajo takšnemu na javnem pozivu so se sicer, po občutnem zmanjšanju v letu 2014, postopoma povezovanju. dvigovala na nekdanjo raven, preden so se pokazali učinki finančne in gospodarske Kategorija drugih nevladnih organizacij se je v zadnjem obdobju razvoja mla- krize, in se od leta 2018 naprej ustalila (glej Sliko 1). To sicer ne odraža dejanskih dinskega sektorja okrepila z nastajanjem novih (zasebnih) zavodov, ki s svojim potreb organizacij v mladinskem sektorju, saj se je njihovo število skozi čas po- delovanjem pokrivajo specifično tematsko nišo znotraj mladinskega sektorja. Med večevalo, kar se kaže tudi v številu organizacij, ki se odzovejo na javni poziv. Pri drugimi nevladnimi organizacijami je smiselno izpostaviti nekatere izmed njih, tem velja omeniti tudi dejstvo, da stagnacija višine rezerviranih sredstev za javni ki s svojim delovanjem in izvajanjem določenih nalog prispevajo k razvoju mla- poziv vendarle pomeni de facto krčenje, saj morajo organizacije v večji meri tudi dinskega sektorja kot celote in hkrati nudijo podporo tudi drugim organizacijam. nasloviti izzive, ki so jih prinesle krize (npr. javnozdravstvena, finančna) in niso v Te so Mladinska mreža MaMa, ki združuje in zastopa organizacije, ki opravljajo osrednjem delovanju samih organizacij prijaviteljic. dejavnosti mladinskih centrov v Sloveniji; Zavod Nefiks – Inštitut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja, ki je nosilec orodja za beleženje 2 Iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v programskem obdobju 2007–2013 je bilo vzpostavljenih deset (10) mladinskih centrov z nastanitvenimi kapacitetami po celi državi: eden v Goriški statistični regiji, trije v Koroški statistični regiji, eden v Podravski statistični regiji, dva v Savinjski statistični regiji, dva v Posavski statistični regiji in eden v Zasavski statistični regiji. 3 V analizo so vključena sredstva, črpana v obdobju 2014–2019 preko Javnega poziva Slika 1: Višina sredstev Urada RS za mladino – javni poziv za financiranje programov mladinskega dela skozi čas. Vir: URSM (2021) Urad s sredstvi iz proračuna financira še delovanje MSS-ja in nacionalne agen- Slika 2: Struktura razpoložljivih sredstev za mladinski sektor v obdobju 2014–2020. Vir: Lastni izračun cije za evropske programe s področja mladine (Zavod MOVIT). Tem sredstvom, na podlagi prejetih finančnih podatkov ki jih za izvajanje programov namenja urad iz državnega proračuna, je potrebno prišteti še sredstva, ki jih urad črpa iz Evropskega socialnega sklada, in sredstva, Glede na vir lahko sredstva URSM razdelimo na tista, ki so mladinskemu sek- ki so mladinskemu sektorju dostopna preko programov EU (Erasmus+: Mladi v torju namenjena iz državnega proračuna, in tista, ki so mladinskemu sektorju akciji in Evropska solidarnostna enota). Slika 2 prikazuje strukturo razpoložljivih šano namenjena iz Evropskega socialnega sklada. Slednja se izvajajo na področju 2014 in 2020, pri čemer so med sredstvi ESS zajeta samo sredstva iz finančne s čimer želi zagotavljati vpetost v eno od središčnih tem področja mladinskega Malo me perspektive za obdobje 2014–2020. Skupna višina razpoložljivih sredstev za ome- sredstev, na voljo organizacijam v mladinskem sektorju v obdobju med letom zaposlovanja mladih in jih je URSM postavil v kontekst aktivnega državljanstva, dela, to je spodbujanje aktivnega državljanstva med mladimi. Iz sredstev finančne njeno obdobje je tako znašala 44.060.064,95 evrov, kar pa vendarle predstavlja perspektive 2014–2020 je urad v tem obdobju razpisal tri javne razpise s sredstvi nezanemarljiv obseg sredstev, ki so namenjena sektorju. Pri tem pa je potrebno ESS, med katerimi sta dva razpisa financirala projekte, ki so jih izvajale organi- poudariti, da tu niso zajeta sredstva, ki jih za sektor namenjajo lokalne skupnosti, zacije v mladinskem sektorju, eden pa je bil namenjen sofinanciranju zaposlitev če gre za sredstva, ki ne izhajajo iz zgoraj omenjenih programov. Prav tako v to mladinskih delavcev v organizacijah mladinskega sektorja. Iz strukture sredstev niso zajeti drugi mednarodni programi. URSM je tako vidno, da ta dve tretjine sredstev, ki jih prejme iz državnega prora- čuna, nameni za javni poziv, eno tretjino pa namenja MSS-ju in nacionalni agenciji Zavodu MOVIT (glej Sliko 3). Slika 3: Struktura razpoložljivih sredstev urada RS za mladino v obdobju 2014–2020. Vir: Lastni izračun na podlagi prejetih podatkov URSM Kot sredstva, komplementarna tistim, ki jih mladinskemu sektorju namenja Slika 4: Struktura sredstev programov Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota v obdobju 2014–2020. Vir: Lastni izračun na podlagi prejetih podatkov Zavoda MOVIT URSM, moramo razumeti tudi sredstva iz programov EU Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota, ki ne samo v mladinskem sektorju v Sloveniji, Ob tem se je potrebno zavedati, da sredstva v okviru programov Erasmus+ ampak tudi drugod po Evropi, predstavljajo pomembno dopolnilo k razvoju orga- in Evropska solidarnostna enota niso izključno namenjena organizacijam v mla- nizacij in mladinskega dela (glej Sliko 4). Sredstva v okviru teh dveh programov šano dinskem sektorju, kot to velja v primeru javnih pozivov in razpisov, ki jih razpisuje se iz leta v leto povečujejo in so tako v deležu že presegla proračunska sredstva, URSM. Organizacije s statusom v javnem interesu v mladinskem sektorju so v ki jih za mladinski sektor namenja Slovenija, kar pomembno vpliva tudi na sam obdobju 2014–2020 skupaj prijavile 715 projektov, od katerih je bilo v obeh progra- fokus razvoja mladinskega dela v Sloveniji. Skupna višina dodeljenih sredstev v Malo me mih sprejetih 371 in jim je bilo dodeljenih 9.290.182 evrov nepovratnih sredstev. obdobju 2014–2020 iz programov Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidar- V Erasmusu+ so organizacije s statusom v javnem interesu prijavile 575 projek- nostna enota s strani nacionalne agencije MOVIT je znašala 22.797.965 evrov, tov, od katerih jih je bilo sprejetih 296 z dodeljenimi 7.387.912 evri nepovratnih od katerih sredstva Erasmus+ predstavljajo kar 84,1 % oziroma 19.167.134 evrov, sredstev. V programu Evropska solidarnostna enota v obdobju od 2018–2020 sredstva Evropske solidarnostne enote pa 15,9 % oziroma 3.630.831 evrov. Pri pa so organizacije s statusom v javnem interesu v mladinskem sektorju prijavile slednjem je potrebno izpostaviti, da se je program Evropske solidarnostne enote 140 projektov od katerih jih je bilo sprejetih 75 ter jim je bilo dodeljenih 1.902.270 v opazovanem obdobju izvajal samo v letih 2018–2020 (glej Sliko 4). evrov nepovratnih evropskih sredstev. Ob sredstvih, dodeljenih s strani nacionalne agencije MOVIT, lahko pogledamo odgovornih in aktivnih državljanov in krepitvi ključnih socialnih in državljanskih še sredstva, ki so jih različnim projektom dodelile nacionalne agencije v drugih kompetenc. Nadalje med področji izstopajo tudi socialna vključenost in enake državah, v katerih kot partnerji sodelujejo organizacije iz Slovenije. Za program možnosti ter zaposlovanje in podjetnost, ki zajema širok spekter naslavljanja Erasmus+ je bilo za celotno obdobje v letih 2014–2020 pri drugih nacionalnih različnih izzivov mladih ter je v veliki meri povezano z osamosvajanjem mladih in agencijah sprejetih 2572 projektov, v katerih je sodelovalo 2626 slovenskih par- njihovim prehodom v odraslost. Pri teh področjih lahko aktivnosti razdelimo na tnerskih organizacij. Za program Evropska solidarnostna enota pa je bilo v obdobju tiste, ki med mladimi skozi izobraževanja in usposabljanja krepijo kompetence in od 2018–2020 pri drugih nacionalnih agencijah sprejetih 109 projektov, v katerih znanje, ter na tiste, s katerimi se ozavešča mlade in širšo javnost o problematiki je sodelovalo 109 slovenskih partnerskih organizacij. To izkazuje tako močno mladih. Posebno mesto v mladinskem sektorju zaseda tudi področje kulture in vpetost slovenskih organizacij v mednarodno okolje kot tudi njihovo uspešnost pri kreativnosti, kjer govorimo o udejstvovanju mladih tako v vlogi potrošnikov kakor konkuriranju za pridobitev sofinanciranja, kar za mladinski sektor v Sloveniji po- tudi v vlogi ustvarjalcev. Znotraj mladinskega sektorja je mladim tako na voljo meni dodatno krepitev organizacij in mladinskih delavcev, pa v določeni meri tudi prostor za razvoj mladinske kulture, ki v družbenem smislu predstavlja predvsem dodaten dotok sredstev za izvajanje aktivnosti v na področju mladine v Sloveniji. alternativo prevladujoči ter je hkrati pomembno emancipacijsko sredstvo. Raznolikost Vsebine mladinskega sektorja pa do neke mere zaznamujejo tudi vsakokratne mladinskega sektorja: prednost ali slabost? krize, ki na površje naplavijo najbolj pereče problematike. Tako je gospodarska Mladinski, sektor predstavlja specifični del civilnodružbenega organiziranja in finančna kriza, ki se je začela leta 2008, razgalila problematiko zaposlovanja z mozaikom različnih organizacij, ki se med sabo razlikujejo tako glede na vrsto mladih, ki se je naselila tudi med področja mladinskega sektorja. To je vodilo do organizacije, kjer govorimo o mladinskih organizacijah in organizacijah za mlade, namenskih sredstev, ki jih je v ta namen zagotovila Evropska unija preko različnih kot tudi glede na organizacijsko obliko, ki se razteza od društev, zvez društev, programov. Prav tako lahko podobne trende opažamo na primeru okoljske krize podmladkov političnih strank in sindikatov na eni strani do zasebnih in javnih ter javnozdravstvene krize (pojav epidemije covida-19), ko so bile v ospredje (po- zavodov ter celo socialnih podjetij na drugi. Že ta organizacijska pestrost mladin- novno) postavljene tematike s področja (duševnega) zdravja mladih, človekovih skega sektorja v njegovo delovanje vnaša specifike, ki za druga področja oziroma pravic, participacije ter tudi dostopa do izobraževanja ter nenazadnje digitaliza- z vsebinskih področij, na katerih organizacije mladinskega sektorja delujejo, pa deloma pa tudi zaradi sledenja finančnim priložnostim temu prilagajajo s svojimi šano sektorje niso značilna v tej meri, ko pa k temu prištejemo še raznolikost, ki izhaja cije sektorja in njegovih aktivnosti. Organizacije se deloma zaradi potreb mladih je iskanje skupnih imenovalcev, poleg očitne skrbi za mlade, še toliko večji izziv. projekti in programi ter iščejo načine za organizacijsko preživetje in rast, hkrati pa hkrati pa tudi pojasnjuje izzive, ki so bili povezani s sprejemanjem zakona in so Nekatere so bile pri tem bolj, druge pa manj uspešne, se pa zdi, da so se disrup- Malo me še relevantni, ko gre za njegovo implementacijo. Zavedanje tega postavlja obstoj skupnega krovnega zakona v povsem novo luč, tudi povezavo organizacijskega poslanstva z vsakokratnimi javnopolitičnimi cilji. cijam lažje prilagodile organizacije za mlade, medtem ko so drugačne okoliščine, Širina področij mladinskega sektorja je razvidna že iz zakonske opredelitve, način dela ter »od zunaj vsiljene« tematike več izzivov povzročile mladinskim ki pa se v praksi še povečuje. Sama vsebinska pestrost zelo nazorno zrcali ra- organizacijam. Pri tem velja poudariti, da je lahko eden od razlogov za to tudi znolikost interesov v življenju mladih, ki jih nikakor ne smemo skrčiti na samo profesionalizacija organizacij, saj je ravno ta tudi pomemben element soočanja z nekatere izbrane, saj bi s tem mlade silili v univerzalne modele, ki zagotovo ne bi npr. načini financiranja, ki jih navadno takšni programi, ki izhajajo iz področij zunaj prispevali k njihovemu celostnemu razvoju in naslavljali zelo različne kontekste, v mladine in nimajo integrirane logike tega področja (npr. ESS), uvajajo. Tudi zaradi katerih živijo. Organizacije mladinskega sektorja poskušajo v čim večji možni meri teh zunanjih dejavnikov, ki so vplivali na razvoj sektorja, pa se je ta na določenih odgovarjati na te potrebe in interese mladih in v sodelovanju z njimi razvijati za področjih začel vse bolj pomikati v smeri nudenja storitev, kar predstavlja odmik njih primerne projekte in programe. Izmed vsebinskih področij, znotraj katerih se od tradicionalnega razumevanja mladinskega organiziranja. Na ta odmik kritič- v praksi udejstvujejo organizacije v mladinskem sektorju, v največji meri izstopa no gledajo mnogi, med njimi Skrinar, direktor nacionalne agencije MOVIT, ki pa področje participacije, ki v mladinskem sektorju ne predstavlja zgolj tematskega hkrati za področje financiranja organizacij dodaja, da to ni urejeno na ustrezen področja, ampak se participacija mladih kaže tudi in predvsem kot središčna točka način. Po njegovem mnenju namreč ne zagotavlja razvojnega pristopa, hkrati metodologije, ki jo kot osrednji atribut organizacije vključujejo v svoje aktivnosti. pa vse preveč narekuje organizacijam, da pristajajo na projektno financiranje, Tako npr. meni tudi Nučič, dolgoletna mladinska delavka, ki razume »aktivno par- ker verjamejo, da je to edina možnost (Skrinar, osebni intervju, 2021, 7. maj). In povezujejo glede na potrebe. Participacija kot metodologija bo prinašala učinke« Raznolikost je tista, ki zagotovo bogati mladinski sektor in ga dela zanimivej- 4 (Nučič, osebni intervju, 2021, 15. april). ticipacijo kot ultimativno zadevo, na kateri moramo graditi. Vsebine se potem že verjetno vendarle tudi je. Izpostaviti je potrebno tudi področja, šega tako z vidika zunanje javnosti kot tudi z vidika mladih, ki lahko tako znotraj ki so povezana z vključevanjem, udejstvovanjem in sodelovanjem v skupnosti spektra vseh področij in aktivnosti najdejo tisto, kar bo odgovarjalo njihovim potre- in se dopolnjujejo s participacijo (tj. prostovoljstvo, človekove pravice, medkul- bam in interesom. Po drugi strani se je raznolikost akterjev mladinskega sektorja turni dialog ipd.). Sklop aktivnosti na tem področju v veliki meri stremi h gradnji in njihovih interesov pokazala kot izziv pri sprejemanju krovnega zakona, saj se 2011), edina izvedljiva pot. Skozi proces priprave ZJIMS-a se je sicer pokazala • Krepiti bi bilo potrebno tudi stik med nacionalno in lokalno ravnjo, ko gre za precejšnja moč mladinskega sektorja na procesni ravni, hkrati pa se je pokazal organizacije v mladinskem sektorju, tako z vidika prenosa znanj in izkušenj tudi vpliv posameznih organizacij oziroma skupin organizacij v javnopolitičnem kot z vidika skupnega naslavljanja izzivov mladih. V ta namen bi bilo potrebno procesu. Še najbolj to razmerje moči razkriva sestava Sveta Vlade RS za mladino, vzpostaviti stalnih mehanizmov za spodbujanje razvoja mladinskega sektorja kjer je nacionalnim akterjem v kombinaciji MSS-ja in nacionalnih mladinskih orga- in mladinskega dela na lokalni ravni. nizacij podeljena največja moč. Hkrati pa je v procesu vzpostavljanja sveta vlade • Več pozornosti in sredstev je potrebno nameniti skrbi za mladinsko infrastruk- za mladino svojo moč izkazala tudi študentska organizacija, ki je ne gre zanemariti, turo kot temelju za izvajanje kakovostnega mladinskega dela, pri čemer bi bilo saj svet ni prevzel vloge sveta vlade za študentska vprašanja. V zadnjem obdobju za sektor tudi blagodejno, da se vzpostavi struktura, ki bi celovito in strokovno je sicer moč zaznati, da bi lahko bila takratna nesoglasja med akterji v mladinskem naslavljala razvoj in zagotavljanje kakovosti mladinskega dela. sektorju danes nekoliko presežena, na kar kažejo tudi številna zagovorniška so- delovanja krovnih organizacij; to je lahko dobra popotnica za morebitno dodelavo Viri oziroma nadgradnjo zakona o javnem interesu v prihodnje. Baumkirher, T., Džidić, S in Murn, K. (2012). Analiza nacionalnih mladinskih organizacij. Ob pregledu razvoja mladinskega sektorja v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih Mladinski svet Slovenije. lahko ugotovimo, da je to obdobje v največji meri zaznamovala ravno normativna Beočanin, T. (2011). Mladinsko delo. V Pucelj Lukan, P. (ur.), Mladinsko delo v teoriji in praksi ureditev s sprejemom krovnega zakona. Ta trenutek gre prepoznati kot prelomnico, (str. 49–68). Mladinski svet Slovenije. ki je uredila predvsem vertikalno mladinsko politiko in v mladinski sektor vnesla Boljka, U., Deželan, T., Filipovič Hrast, M., Marčič, R., Maksuti, A., Narat, T., Novoselc, M. sistemskost (Beočanin, osebni intervju, 2021, 15. april). Ne samo kot prelomnico (2011). Matrika ukrepov državnih organov na področju mladinske politike. Ministrstvo za v procesu razvoja, ZJIMS lahko razumemo tudi kot enega izmed nosilnih stebrov, izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, inštitut RS za socialno politiko. ki mladinskemu sektorju nudi ustrezno oporo, in hkrati tudi izhodišče za delovanje Deželan, T., Laker, J. in Sardoč, M. (2020). Safeguarding civic space for young people in na drugih področjih, ki so relevantna za mlade (Nučič, osebni intervju, 2021, 15. Europe. Evropski mladinski forum. https://www.youthforum.org/sites/default/files/ april). Slednje je še posebej pomembno z vidika čezsektorskega značaja mladinske publication-pdfs/SAFEGUARDING%20CIVIC%20SPACE%20FOR%20YOUNG%20 politike in delovanja mladinskega sektorja. Ob urejenem zakonodajnem okviru pa PEOPLE%20IN%20EUROPE%202020_v4.0%20%281%29.pdf pomembno vlogo prevzemajo tudi predstavniki oblasti tako na nacionalni kot lokal- Evers A. & Laville J.-L. (2004). The third sector in Europe. Edward Elgar. ni ravni, ki so pristojni za pripravo, sprejem in implementacijo mladinske politike. šano Fujan, Z. (2019). Evropski strukturni in investicijski skladi – primer razvoja mladinskih centrov finančno ter kadrovsko. Pomembno dopolnilo delu urada z vidika implementaci- Mladinskega sveta Slovenije. http://mss.si/wp/wp-content/uploads/2020/06/ organiziranje_web.pdf je evropskih programov in zagotavljanja sredstev za projekte mladinskega dela Mladinski svet Slovenije. (2018). Statut Mladinskega sveta Slovenije. http://mss.si/wp/ predstavlja nacionalna agencija MOVIT, ki pa mora v čim večji meri delovati kom-wp-content/uploads/2019/09/MSS-075-18_statut_MSS.pdf plementarno z uradom, predvsem v smislu poenotenega usmerjanja področja, Murn, K., Lebič, T. in Skrinar, U. (2011). Mladinski centri v Sloveniji. Zavod Mladinska mreža kar je morda v trenutni ureditvi manj opazno zaradi odsotnosti jasne politike in MaMa. strategije urada ter statusne ureditve nacionalne agencije. Pri delovanju sektorja prevzema URSM kot nacionalna avtoriteta, za katero akterji mladinskega sektorja Mladinska mreža MaMa. (b. d.). O zavodu. https://www.mreza-mama.si/o-zavodu/ Malo me Mladinski svet Slovenije. (2010). Mladinsko organiziranje: Programski dokument prepoznavajo, da jo je potrebno opolnomočiti tako statusno kot tudi in predvsem Pomemben vsebinski okvir delovanja in urejanja področja mladinskega sektorja v Slovenij (magistrska naloga). Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. pomembno vlogo zasedajo tudi same organizacije, kot so nacionalne organizacije, Pestoff V. A. (1992). Third sector and co-operative services — an alternative to MSS, lokalni mladinski sveti in mladinski centri, saj iz njih izvira večina mladinske- privatization. Journal of Consumer Policy: Consumer Issues in Law Economics and ga dela in mladinske politike, ki se ustvarja na podlagi potreb, s katerimi se soočajo Behavioural Sciences 21–45. https://doi.org/10.1007/BF01016352 (Radinja, osebni intervju, 2021, 9. april; Beočanin, osebni intervju, 2021, 15. april). Rakar, T., Deželan, T., Vrbica, S. Š., Kolarič, Z., Črnak Meglič, A. in Nagode, M. (2011). Civilna družba v Sloveniji. Uradni list Republike Slovenije. Iztočnice za prihodnost: Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 - ReNPM13–22. (2013). Sprejeta • Za krepitev kakovosti dela in profesionalizacije organizacij v mladinskem sek- v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 30. oktobra. http://www.pisrs.si/Pis. torju je potrebno zagotoviti njihovo neprekinjeno in dolgoročno financiranje. web/pregledPredpisa?id=RESO93# Financiranje naj bo urejeno na način, da bo razvojno in bo organizacije spod- Sklep o izboru izvajalcev na Javnem pozivu za sofinanciranje aktivnosti mladinskih bujalo k uresničevanju svojih strateških usmeritev, hkrati pa tudi omogočalo arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/doc/MSLS_-_evidenca/ svetov lokalnih skupnosti v letu 2018 in 2019 (2018). Urad RS za mladino. http://ursm. potrebno prilagajanje izvajanja programov glede na sprotne potrebe mladih. SKLEP-o-izboru-MSLS-1819-koncna_P.pdf • Z namenom krepitve mladinske politike in mladinskega organiziranja na lo- Souto-Otero, M., Ulicna, D., Schaepkens, L. in Bognar, V. (2012). Study on the impact of kalni ravni je potrebno okrepiti mrežo in položaj mladinskih svetov lokalnih Non-Formal Education in youth organisations on young people’s employability. Evropski Škulj, J. (2016). Prispevki k zgodovini razvoja ja. MOVIT. Urad RS za mladino. (2019). Analiza o stanju mladinske infrastrukture v Sloveniji in predlog za uvrstitev projekta sofinanciranja mladinske infrastrukture v operativni program Republike Slovenije za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Urad RS za mladino. (b. d.) https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za- -mladino/ Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon. (b. d.). O UPB in samoniklih prizoriščih. http://upb.si Youth sector. (b. d.) V Glossary on Youth. Pridobljeno 11. 8. 2021 na https://pjp-eu.coe.int/ en/web/youth-partnership/glossary Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju – ZJIMS. (2010). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 12. junija. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpi- sa?id=ZAKO5834 Zakon o mladinskih svetih – ZMS. (2000). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 16. avgusta. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2614 Zakon o političnih strankah – ZPolS. (1994). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 8. oktobra. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO359 šano Malo me Brez Poglavje 4 Evropski programi ni mladine Evrope slovensko mladino in njihov vpliv na Maja Drobne Tomaž Deželan Karolina Babič Ključne prelomnice Evropski programi in področje mladine Delovanje in razvoj področja mladine je tako kot marsikatero drugo področje v Sloveniji vezano na evropske vire, kar pomeni, da se poleg sredstev integralnega na področju evropskih proračuna države in občin financira tudi iz evropskih programov. Trenutni programi programov financiranja EU, ki se implementirajo skozi večletni finančni okvir EU 2021–2027 ter skozi orodje EU za okrevanje NextGenerationEU, predvidevajo financiranje mladinskega področja v sklopu poglavja 2 Kohezija in vrednote, podpoglavje 1987–1989: program Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote, skozi programa Erasmus+ in Evrop- Mladi za Evropo I ska solidarnostna enota (ESE). V sklopu tega podpoglavja je mladinsko področje delno nagovorjeno tudi skozi program Evropski socialni sklad+ (ESS+), vendar 1990–1994: program Mladi za Evropo II pretežno v delih, vezanih na krepitev zaposlitvenih možnosti za mlade. Erasmus+ Mladi je predvsem namenjen podpori izobraževalnemu, strokovnemu in osebnemu 1995–1999: program za Evropo III razvoju posameznikov na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in špor- 1997–1999: pilotni program Evropska prostovoljska služba ta, ESE pa je namenjena mladim, ki želijo opravljati prostovoljno delo, pomagati prikrajšanim, zagotavljati humanitarno pomoč ter prispevati k zdravstvenim in 2000–2006: program Mladina okoljskim ukrepom (Evropska komisija, b. d.). Pred obdobjem 2021–2027 so te vsebine pokrivali sorodni programi. 2007–2013: program Mladi v akciji V tem prispevku ponujamo refleksijo ključnih evropskih programov, ki so pod- pirali in še podpirajo mladinski sektor v Sloveniji, hkrati pa tudi ocenjujemo po- 2013–2021: program Erasmus+: Mladi v akciji sledice, ki jih ima tako obsežno financiranje v primerjavi z nacionalnimi sredstvi, 2018-2021; 2021-2027: ki so na voljo. program Evropska solidarnostna enota Genealogija evropskih programov na področju mladine 2021–2027: program Erasmus+: Mladina e mladine ni v Sloveniji skozi čas 1 op Slovenija se je sorazmerno pozno vključila med programske države v programu vr ez E 1999 kot zadnja izmed držav, ki so v EU vstopile v letu 2004. Priprave na vključi-Br tev so potekale vse od leta 1997, vendar je bila zamuda posledica italijanskega Evropske Unije (EU) na področju Mladi za Evropo III (1995–1999), in sicer 1. maja zavlačevanja pri ratifikaciji slovenskega pridružitvenega sporazuma. Leta 2000 je Slovenija vstopila v program Mladina (2000–2006), ki je združil program Mladi za Evropo s programom Evropska prostovoljska služba. Leta 2007 je bil uveljav- ljen program Mladi v akciji, ki je trajal do leta 2013. V tem letu je Zavod za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT), kot slovenska nacionalna agencija dodelil sredstva v višini 2.744.000 evrov za izvajanje predvsem mednarodnih projektov, obseg teh sredstev pa je predstavljal največji posamični vir javne podpore za izvajanje in razvoj mladinskega dela v Sloveniji (Škulj, 2016). Škulj (osebni intervju, 2021, 16. april)2glede razlik med posameznimi programi izpostavlja, da »je program Mladi za Evropo mnogo bolj podpiral evropsko zgodbo integracije in da so bili programi usmerjeni v multilateralne projekte, ki so morali imeti štiri ali več partnerjev«. Pro- gram Mladi za Evropo je bil po besedah Škulja (prav tam) »instrument za dosego Maastrichtske pogodbe, saj je bilo zavedanje evropskega političnega prostora, da rabijo podporo ljudi. Da je nujno potrebno zbližati mlade generacije Francozov in Nemcev ter s tem tudi emocionalno povezati Evropo.« V obdobju od leta 2000 do leta 2006 je Slovenija sodelovala v programu Mladi- na, ki ga je zaznamoval vstop Slovenije v Evropsko unijo. To se je odrazilo predvsem v velikem povečanju razpoložljivih sredstev programa, saj so se sredstva čez noč podvojila. Leta 2007 se je začel program Mladi v akciji. Tudi v zadnjih sedmih letih vključevanjem mladih prostovoljcev v neprofitne neplačane aktivnosti v korist je razvoj sledil dogajanju od leta 1997, ko govorimo o začetku delovanja nacio- širše skupnosti, v kateri živijo; akcija Mladi v svetu je omogočala sodelovanje nalne agencije MOVIT (Škulj, 2016), kar ilustrirajo naslednje besede (Škulj, 2014): mladih s sosednjimi (partnerskimi) državami glede na Evropsko unijo in z ostalim O začetkih pa morda najlepše govori dejstvo, da smo v letu 1999 hodili svetom, akcija Sistemi podpore za mlade je omogočala mladinskim organizacijam naokoli in prosili organizacije, da sprejmejo izziv sodelovanja v mladin- na evropski ravni, Evropskemu mladinskemu forumu in ostalim organizacijam skih izmenjavah. Petnajst let kasneje smo bili sposobni sprejeti manj sodelovanje z namenom izboljšanja kvalitete in inovativnosti, vzpodbujanje in- kot polovico vseh predlaganih projektov mladinskih izmenjav. Petnajst formacijske dejavnosti, vključevanje regionalnih in lokalnih partnerjev ipd. Akcija let kasneje lahko ugotovimo, da so mednarodno mladinsko delo in učne Podpora evropskemu sodelovanju na področju mladine je podpirala evropsko mobilnosti v mladinskem delu končno dobili svoje prepoznavno mesto sodelovanje na področju mladinske politike in na področju boljšega razumevanja tudi med akterji v mladinskem delu v Sloveniji. mladih s spodbujanjem izmenjav dobrih praks na vseh ravneh, sodelovanjem oblikovalcev politik, uradnikov ter mladinskih organizacij z namenom poznavanja komisije na področju mladine, še posebej s spodbujanjem participacije mladih v mladimi (Evropska komisija, 2017). demokratičnem življenju. Prvič so se v središču pozornosti znašle tudi spodbu-Program Mladi v akciji je nadaljeval in nadgrajeval prejšnje programe Evropske in razumevanja mladih je ciljala na strukturirani dialog med oblikovalci politik in Erasmus+: Mladi v akciji (dalje E+: MvA) je bil mladinski del programa EU Eras- odgovor na vprašanje, kdo so v specifičnem kontekstu lokalnega okolja tisti, ki obdobje 2014–2020. Namenjen je bil krepitvi kompetenc in zaposljivosti mladih imajo najmanj zaposlitvenih možnosti; kdo so tisti, ki imajo najmanj možnosti za de za mlade z manj priložnostmi. Biti mlada oseba z manj priložnostmi pomeni mus+, ki je pokrival področja izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za ter posodobitvi in razvoju izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Na za pridobitev evropske izkušnje. Program je temeljil na spoznanju, da se je v de- mednarodnih učnih mobilnosti za mlade v starosti od 13 do 30 let, ki so ponujale setletju populacija mladih razširila, zato je tudi sledil program z večjim starostnim (politično) participacijo v svojih skupnostih; kdo so tisti, ki imajo najmanj možnosti področju mladine je program Erasmus+ spodbujal mladinski sektor k organizaciji v program. Program je na podlagi novih ugotovitev predvideval nove akcije in neformalnega učenja v mladinskem delu in vključevanje mladih v dialog z obli- razširjal že uveljavljene. Pri tem pa je program jasno postavljal pričakovanja, da kovalci mladinskih politik na lokalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni. naj projekti, ki želijo pridobiti sredstva v programu, zasledujejo in uresničujejo Cilji programa E+: MvA so bili: izboljšati raven ključnih kompetenc in spretnosti razponom, ki določa mladino (15–28 let; izjemoma 13–30 let), ki se lahko vključi jal pa je tudi razvoj kompetenc mladinskih delavcev za organizacijo aktivnosti priložnosti neformalnega izobraževanja v kontekstu mladinskega dela. Spodbu- je prizadeval za večjo učinkovitost projektov, ki so morali biti relevantni za okolje vr kratičnem življenju v Evropi in na trgu dela, aktivno državljanstvo, medkulturni in ki jih je bilo mogoče razširjati, ter za večje število aktivnih mladih v programu ez E cilje, ki jih ima program. Ti so bili definirani ožje kot kadar koli doslej. Program si e mladine ni op mladih, tudi tistih z manj priložnostmi, ter spodbujati njihovo udeležbo v demo- vljane na splošno in še posebej kot evropske državljane; razvijati solidarnost in drugimi deležniki; dopolnjevati reforme politik na lokalni, regionalni in nacionalni vzpodbujati strpnost med mladimi, zlasti da bi tako okrepili družbeno povezanost ravni ter podpirati razvoj znanja in mladinske politike, ki temelji na dejstvih, ter v Evropski uniji; krepiti medsebojno razumevanje med mladimi v različnih državah; priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, zlasti z okrepljenim sodelova- prispevati k razvoju kakovosti sistemov podpore za aktivnosti mladih in zmoglji- njem na področju politik, boljšo uporabo orodij EU za preglednost in priznavanje vosti organizacij civilne družbe na mladinskem področju ter spodbujati evropsko ter z razširjanjem dobrih praks; ter okrepiti mednarodno razsežnost mladinskih sodelovanje na področju mladine. Ti splošni cilji so se izvajali na ravni projektov aktivnosti in krepiti zmožnosti mladinskih delavcev in organizacij pri njihovem ob upoštevanju stalnih prednostnih nalog evropskega državljanstva, participacije podpiranju mladih z dopolnjevanjem zunanjega delovanja Evropske unije, zlasti mladih, kulturne raznolikosti ter vključevanja mladih z manj priložnostmi (Vodnik s spodbujanjem mobilnosti in sodelovanja med deležniki iz držav programa in po programu Erasmus, 2013). partnerskih držav ter mednarodnimi organizacijami (Evropska komisija, 2020). je želela Komisija uresničevati na ostalih področjih, posebej na področjih izobra- organizacijah, ter mladinskih voditeljev, kakor tudi z okrepljenimi povezavami med ževanja, znanja, poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja kot tudi na področjem mladine in trgom dela; spodbujati večjo kakovost mladinskega dela, področju kulture in športa. Splošni cilji so bili spodbujati mlade kot aktivne drža- zlasti z okrepljenim sodelovanjem med organizacijami na področju mladine in/ali (Pečjak, 2006). Cilji programa so bili komplementarni namenom in ciljem, ki jih Br za učno mobilnost mladih in tistih, ki so aktivni v mladinskem delu ali mladinskih dialog, socialno vključenost in solidarnost, zlasti z zagotavljanjem več priložnosti tost, kohezivnost in prilagodljivost. Omogočal je bolj prijazno in učinkovito vklju-Program Mladi v akciji je zasledoval nov pristop: enostavnost, jasnost, odpr- Program je bil razdeljen na tri ključne ukrepe, in sicer učno mobilnost posame- znikov (mladinske izmenjave in mobilnost mladinskih delavcev), sodelovanje za čevanje in nadzor nad rezultati programa, ki ga je opravljala Evropska komisija inovacije in izmenjavo dobrih praks (strateška partnerstva na področju mladine) v sodelovanju z državami članicami. Vseboval je pet akcij, in sicer je bila akcija ter na podporo za reformo politik (dialog mladih). Pomembne značilnosti programa Mladi za Evropo namenjena mladim za razvijanje mobilnosti, izmenjav in pobud so bile med drugim spodbujanje mednarodnega sodelovanja in povezovanja in posameznikov in skupin preko projektov participacije v demokratičnem življenju, s tem povezanega učenja tujih jezikov, spodbujanje enakosti in socialnega vklju- akcija Evropske prostovoljske službe je zasledovala cilje razvijanja solidarnosti čevanja ter razvoj posameznih področij z izmenjavo dobrih praks, učnih gradiv in in strpnosti, aktivnega državljanstva in vzajemnega razumevanja med ljudmi z metod, nastalih v okviru projektov. Do leta 2018 je bila v ta ukrep vključena tudi evropska prostovoljska služba (EVS) oziroma njena različica projektov prostovoljstva, ki so zdaj del programa Evropska solidarnostna enota (Evropska komisija, 2020). V celotnem obdobju 2014–2020 je bilo v oba programa skupaj prijavljenih 2.442 projektov in zapro- šeno za 67.393.275 evrov nepovratnih sredstev. Nacionalna agencija MOVIT je v navedenem obdobju 2014–2020 v oba programa skupaj 1.006 projektov ter jim skupaj 22.797.965 evrov nepovratnih evropskih sredstev. Od tega je bilo v program Erasmus+: Mladi v akciji v obdobju 2014–2020 prijavljenih 2124 projektov, ki so se skupaj potegovali za 61.792.480 evrov. V program je bilo sprejetih 912 projektov ter jim je bilo dodeljenih 19.167.134 evrov nepovratnih sredstev, kar predstavlja 43-odstotno uspešnost. 264 različnih organizacij je prejelo sredstva in vključilo 36.913 udeležencev, med njimi 29 % (10.830) mladih z manj priložnostmi ter 3 % (930) mladih s posebnimi potrebami. V program Evropska solidarnostna eno- ta pa je bilo v obdobju 2018–2020 prijavljenih 318 projektov, ki so zaprošali za 5.600.795 evrov nepovratnih sredstev. Nacionalna agencija MOVIT je odobrila 180 projektov ter jim dodelila 3.630.831 evrov nepovratnih sredstev, kar predstavlja 57-odstotno uspešnost. 94 različnih organizacij je prejelo sredstva in vključilo 1.179 udeležencev, med njimi 38 % (449) mladih z manj priložnostmi ter 2 % (24) mladih s posebnimi potrebami (MOVIT, 2021). Najnovejši program Erasmus+: Mladina pa v prvih letih, ki so bila do zdaj eval- virana (2021–2023), kaže sledeče rezultate: največ interesa je bilo v ukrepu KA152 (mladinske izmenjave), kjer je bilo vloženih 246 prijav in sprejetih 120 (49 %), kar je tudi največ sprejetih prijav od vseh ukrepov v tem obdobju. Najmanj prijav je e mladine ni bilo v tem obdobju v ukrepu KA155 (pobude DiscoverEU), kjer so bile tri vložene op in sprejete prijave (100 %), prav vse pa so bile vložene v letu 2023, prejšnje leto vr ni bilo prijav na tem ukrepu, v letu 2021 pa ta ukrep ni bil razpisan. Skupno je bilo ez E v obdobju 2020–2023 odobrenih 46 % vseh prijav (305 od 666). Najnižji odstotek Br uspešnosti prijav je bil v ukrepu KA210 (manjša partnerstva), kjer je bilo skupno v obdobju uspešnih 21 % prijav. Nasploh je uspešnost prijav v ukrepih KA2 nizka, okoli četrtine. Skupna višina sredstev je bistveno povečala v letih 2021–2023, ko je v letu 2023 znašala največ, 5.293.205 evrov. V ukrepu KA2 so bili v zadnjem obdobju uvedeni pavšali, za male (30.000 ali 60.000 evrov na projekt) in velike projekte (120.000, 250.000 ali 400.000 evrov na projekt). Skupno je bilo v letih 2021–2023 odobrenih 305 projektov (255 KA1 in 50 KA2) v skupini vrednosti 14.516.118 evrov (Deželan, Babič in Vombergar, 2024). Poleg tega je bil v zadnjih dveh obdobjih izvajan tudi program Evropske so- lidarnostne enote (European Solidarity Corps – ESE), ki je nadomestil stari EVS program. Med letoma 2018 in 2023 je bilo v Sloveniji implementiranih 361 pro- jektov ESE. Medtem ko so odobrena sredstva v prvem letu programa (2018) zna- šala 0,47 milijona evrov, pa so v letu 2023 znašala 1,68 milijona evrov. Z leti se je v programu močno večala konkurenčnost, v zadnjem obdobju so tudi visoko ocenjeni projekti doživeli znatna zmanjšanja prijavljenih finančnih konstrukcij in torej tudi vsebinske okrnitve (Deželan, 2023). Ob programih Erasmus in Evropska solidarnostna enota pa je področje mladine zaznamoval tudi Evropski socialni sklad kot naslednji mehanizem, ki je v sektor prinesel veliko priložnosti in izzivov. Če je bil v prvi perspektivi 2007–2013 bolj bila primarna naloga mladinskega sektorja. Izkazalo se je, da nekatere prakse mladinska izmenjava priložnost za učenje demokratičnega sodelovanja in odloča- ostajajo in so prinesle veliko dodano vrednost, spet druge pa birokratske izzive. nja v družbi, zaradi razmeroma kratkega trajanja pa je ta aktivnost zelo primerna Usmeritev pa se tudi še vedno ni korenito spremenila. tudi za sodelovanje mladih z manj priložnostmi. Ob zaključevanju projekta in razšir- Tipične akcije, ki so se pojavljale v vseh programih janju rezultatov mladi o svojih izkušnjah spregovorijo tudi drugim in tako v svojem domačem okolju in širše na različne načine predstavijo svoja doživetja, izkušnje in Akcije, ki so se pojavljale v vseh programih, so bile predvsem mladinske izme- zgodbe z mladinskih izmenjav. S tem prispevajo k prepoznavanju učnih rezultatov njave in mobilnost mladinskih delavcev, pa tudi podpora politikam za reformo. aktivnosti, uveljavljanju pomena neformalnega učenja v mladinskem delu v širši Skozi vse akcije se je uresničevala Resolucija o prenovljenem okviru za evropsko družbi in krepitvi prepoznavnosti programa Erasmus+ (Zavod MOVIT, b. d.). sodelovanje na področju mladine 2010–2018 (Svet Evropske unije, 2009) ter Mobilnost mladinskih delavcev (MMD) je namenjena profesionalnemu razvoju tudi njeni predhodni akti, npr. bela knjiga Evropske komisije Nova spodbuda za in krepitvi kompetenc mladinskih delavcev ter krepitvi zmogljivosti sodelujočih evropsko mladino (Evropska komisija, 2001), Evropski mladinski pakt (2005), vse organizacij za kakovostno mladinsko delo. Aktivnosti projektov mobilnosti mla- v smeri doseganja ciljev Lizbonske strategije za rast in delovna mesta (Zavod dinskih delavcev lahko potekajo v različnih oblikah, na primer kot študijski obiski, MOVIT, 2019; Cink, 2019, str. 18–22), katere orodje je bil tudi Erasmus+: Mladi izobraževalni obiski na delovnem mestu, strokovni seminarji, usposabljanja ipd. v akciji. Strukturirani dialog je postal prepoznaven instrument za posvetovanje Projekti morajo jasno pokazati vpliv na redno delo z mladimi, ki ga opravljajo z mladimi in se je tudi prelil v Strategijo EU za mlade (2019–2027), ki še naprej sodelujoči mladinski delavci. Tovrstne aktivnosti akterjem v mladinskem sektor- skozi novi program Erasmus+ uresničuje cilje mladinske politike na ravni EU in v ju omogočajo, da v sodelovanju z mednarodnimi partnerji oblikujejo projekt, v državah članicah. Edina akcija, ki je prišla v program z letom 2013, so strateška okviru katerega z raznolikimi aktivnostmi naslavljajo potrebe na področju razvoja partnerstva, ki načrtno razvijajo in krepijo kompetence sektorja ter dvigajo njegovo osebja sodelujočih organizacij. Učne izide, vključno z gradivi ter inovativnimi kvaliteto (Zavod MOVIT, 2019). načini in orodji, morajo sodelujoče organizacije nadalje razširjati med deležniki Mladinske izmenjave (MI) predstavljajo orodje neformalnega in priložnostnega mladinskega dela, s čimer prispevajo k povečevanju njegove kakovosti oziroma učenja v mladinskem delu. Skupinam mladih iz različnih držav omogočajo, da sku- podpiranju procesov za razvoj mladinske politike in sodelovanje na področju paj preživijo od 5 do 21 dni in ob tem raziskujejo teme, ki jih družijo; razvijajo svoje mladine. Posamezne aktivnosti lahko trajajo od najmanj dveh dni do največ dveh vrstniškega učenja raziskujejo nove kulture, navade in sti ločujemo skupinske aktivnosti (npr. strokovni seminarji e mladine ni življenjske sloge ter krepijo vrednote solidarnosti, kompetence; postajajo pozorni na družbeno relevantne teme in področja; preko mesecev, celoten projekt pa najmanj tri in največ 24 mesecev. Po vrsti aktivno- op na teme, povezane z mladinskim delom ali mladinskimi skupina ima tudi vodjo skupine (mladinskega ez E minarji za iskanje partnerjev za razvoj projektov, Br voditelja), ki je mladim v pomoč in podporo demokratičnosti in prijateljstva. Vsaka sodelujoča vr politikami, usposabljanja za mladinske delavce, se- študijski obiski), kjer praviloma sodeluje večje pri načrtovanju in izvajanju projekta. Ker število partnerjev in večje število udeležen- izvajanje tovrstnih projektov zahteva cev; ter individualne aktivnosti (npr. izo- sprejemanje številnih odločitev, je braževalni obisk na delovnem mestu pri partnerski organizaciji), kjer praviloma govorimo o dveh partnerjih in enem ali Solidarnostni projekti so se v program nekako vrnili po številnih letih, ko so bile dveh udeležencih (Evropska komisija, 2020). ukinjene tako imenovane mladinske pobude, ki smo jih poznali v programu Mladi v Sodelovanja za inovacijo in izmenjavo dobrih praks so glede na cilje in sesta- akciji. Solidarnostni projekt je sklop solidarnostnih aktivnosti, ki jih zasnujejo, raz- vo projekta lahko oblikovani kot strateška partnerstva za inovacije ali strateška vijejo in uresničijo mladi sami, najpogosteje na lokalni/regionalni ravni prijavitelja, partnerstva za izmenjavo dobrih praks (SP). Prva so namenjena razvoju inovacij, lahko pa segajo tudi na nacionalno ter nadnacionalno raven v primeru izvajanja zato lahko prijavitelji zaprosijo za namenska sredstva za ustvarjanje intelektualnih aktivnosti čezmejnega sodelovanja. Trajanje projekta je lahko od dveh do dvanajst rezultatov in multiplikativne dogodke, na katerih širši javnosti predstavijo projek- mesecev, odvisno od potreb in načrtovanih ciljev projekta. Osnovni namen pro- tne rezultate. Druga oblika strateških partnerstev pa je namenjena izmenjavi in jektov je, da skupini mladih nudijo priložnost, da izrazijo svojo solidarnost preko prenosu že obstoječih praks. Rezultati sodelovanja partnerjev morajo predstavljati prevzemanja odgovornosti in zaveze za prinašanje pozitivnih sprememb v svoji pomemben prispevek h krepitvi kompetenc akterjev v mladinskem sektorju, ka- lokalni skupnosti preko oblikovanja novih rešitev in pristopov za izzive, s katerimi kovosti mladinskega dela in krepitvi participacije mladih in njihovega aktivnega se soočata družba in okolje, v katerem bivajo. Projekt mora vključevati aktivno državljanstva oziroma spodbujanju (socialnega) podjetništva mladih. Pomembno udejstvovanje celotne skupine mladih, naslavljati jasno določeno tematiko, ki se mesto v okviru tega ukrepa imajo tudi transnacionalne mladinske pobude (TMP). odraža v konkretnih aktivnostih projekta. Sodelovanje mladih v solidarnostnem Gre za projekte, namenjene sodelovanju skupin mladih z namenom spodbujanja projektu je pomembna izkušnja neformalnega učenja, preko katere lahko mladi in krepitve aktivnega državljanstva in podjetniške naravnanosti, vključno s social- krepijo svoj osebni, izobraževalni, socialni in državljanski razvoj ter večajo zaposlji- nim podjetništvom. Pomembna sestavina transnacionalnih mladinskih pobud je vost. Pomoč, predvsem pri učni podpori in mentorstvu, jim lahko nudi inštruktor, poudarjena učna dimenzija projektov za sodelujoče mlade, saj so mladi udeleženci ki je znotraj projektov tudi upravičen strošek (Evropska komisija, 2021). bistveno gibalo projekta, ki skozi izvajanje praktičnih nalog za namen izvedbe ak- Poleg sredstev za razdeljevanje sprejetim projektom, za katera se lahko potegu- tivnosti v projektu sledijo zastavljeni učni poti in s tem dosegajo zastavljene učne jejo prijavitelji z zgoraj predstavljenimi vrstami projektov, pa imajo vse nacionalne cilje. Znotraj projektov, ki lahko trajajo od 6 do 36 mesecev, lahko organizacije agencije na voljo tudi sredstva za organizacijo lastnih (pretežno mednarodnih) načrtujejo različne nacionalne in mednarodne aktivnosti (Evropska komisija, 2014). podpornih aktivnosti (usposabljanj, seminarjev, študijskih obiskov, konferenc ipd.), Podpora za reformo politik je ukrep, ki spodbuja aktivno udeležbo mladih v ki so namenjene prijaviteljem in upravičencem. Gre za aktivnosti mednarodnega demokratičnem življenju in razpravo, usmerjeno v teme in prednostne naloge, ki sodelovanja (angl. Transnational Co-operation Activities – TCA), katerih namen teklosti smo govorili o strukturiranem dialogu, od sprejete Strategije EU za mlade op ciljev programa. Aktivnosti TCA na področju mladine nudijo podporo za kakovo-vr 2019–2027 pa o dialogu mladih. Ti dogodki spodbujajo aktivno udeležbo mladih so bile opredeljene v Strategiji EU za mlade in njenih mehanizmih dialoga. V pre- je podpreti kakovost izvajanja programa ter doseganje prednostnih usmeritev in e mladine ni stno izvajanje programa E+: MvA in mobilizacijo čim večjega števila organizacij in v demokratičnem življenju v Evropi in njihovo sodelovanje z oblikovalci politik, ez E posameznikov, ki jim je program namenjen, strateško podpirajo razvoj na podro-tako da omogočajo pridobitev podpore za organizacijo nacionalnih ali medna- Br čju mladinskega dela skladno s posebnimi cilji programa Erasmus+ na področju rodnih srečanj, posvetovanj, konferenc in dialogov med mladimi ter strokovnjaki mladine ter spodbujajo mednarodno sodelovanje organizacij, ki delujejo na po- in odločevalci na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni. Konkretni rezultat teh dročju mladine. Nacionalne agencije kot (so)organizatorke te aktivnosti gostijo dogodkov je, da se sliši glas mladih (z oblikovanjem mnenj, predlogov in pripo- ali pa nanje samo pošiljajo zainteresirane udeležence (Evropska komisija, 2020). nacionalni ali evropski ravni. Aktivnosti vodijo mladi – mladi udeleženci morajo Kako so mehanizmi evropskega financiranja spremenili ročil) o tem, kako bi bilo treba oblikovati in izvajati mladinske politike na lokalni, aktivno sodelovati v vseh fazah projekta od priprave do nadaljnjega spremljanja. organizacije? Celotna izvedba projekta temelji na načelih in praksah neformalnega učenja. Skozi učinke programa, finančna sredstva in okrepitev človeških virov je imel Projekti lahko trajajo od treh do 24 mesecev, vključujejo pa lahko več različnih program mnogo vpliva na organizacije. To vidimo tako v razvoju sektorja, pove- nacionalnih in mednarodnih aktivnosti (Evropska komisija, 2020). čanju števila mladinskih centrov in drugih organizacij za mlade ter mladinskih Projekti prostovoljstva so bili v preteklosti del programa Erasmus, v novem pro- organizacij, večji podpori mladinskemu sektorju na lokalnem nivoju, dvigu kako- gramu Evropske solidarnostne enote pa so dobili ločen program. Projekti nudijo vosti kot tudi v večjemu spremljanju učinkov aktivnosti, kot so uvedba sistema mladim priložnosti za sodelovanje v solidarnostnih aktivnostih. Odgovarjati morajo Logbook, Mladim in drugih podobnih mehanizmov. na pomembne potrebe družbe, izzive na terenu, prispevati h krepitvi skupnosti in Nučič, programska delavka in nekdanja direktorica Mladinskega centra Trbo- ob tem prostovoljcem omogočati pridobivanje veščin in kompetenc za osebni, vlje, ocenjuje, da so programi šli (Nučič, osebni intervju, 2021, 15, april): izobraževalni, socialni, državljanski in profesionalni razvoj. Možni so čezmejni in V smeri profesionalizma in strateškega razmišljanja in razvojne misel- nacionalni projekti. Slednji so namenjeni predvsem mladim z manj priložnostmi nosti. Ti programi so takšni, kot so, in da lahko konkurenčno slediš tem in morajo imeti jasno dodano evropsko dimenzijo. Prav tako lahko organizacije zadevam, moraš zelo dobro pogledati, kje si v lokalnem okolju, kakšne izvajajo skupinske projekte prostovoljstva. Projekti prostovoljstva zajemajo širo- so potrebe tvoje organizacije v lokalnem okolju, ciljne skupine in, kam Vpliv na organizacije je pokazala tudi evalvacija obdobja 2017–2023 (Deželan, Spominja se prvih začetkov (prav tam): Babič in Vombergar, 2024), in sicer predvsem učinke procesne narave (mreženje, Leta 2005, ko je bila prva mednarodna izkušnja, je bilo vse drugače. krepitev kompetenc kadrov, povezovanje z drugimi organizacijami, izmenjava Če pogledam nazaj, ko smo se letno lotevali ene izmenjave, smo imeli praks in orodij itd.). številke nismo prišli, ker bi organizacija želela imeti toliko izmenjav, am- Učinki programov na slovenski drugačen pristop kot kasneje, ko smo imeli pet izmenjav letno. Do te mladinski sektor pak ker se je ta glas o teh priložnostih med mladimi toliko razširil, da so in lokalno oziroma nacionalno realnost si želeli sodelovati, ne samo kot udeleženci na posameznih aktivnostih, Učinki evropskih programov na področju mladine so mnogoteri. Temu pritrjuje ampak v celotnem procesu in je bilo to potem tudi možno izvesti. Ekipa tudi Skrinar (osebni intervju, 2021, 7. maj), direktor nacionalne agencije MOVIT. treh ljudi ne bi mogla producirati toliko izmenjav poleg ostalih progra- ... te [učinke], ki smo jih zaznal v RAY-u in jih imamo s pomočjo Uni- mov. Kar pomeni, da moraš delati by the book: mladi pridejo z idejo, verze v Ljubljani zdaj dokazane – na posameznika. Predvsem z vidika ti jim pa nudiš podporo, da to idejo realizirajo; da spišejo prijavo, kar medkulturnosti, kompetenc timskega dela in zavedanja o pomembnosti ponovno daje posebne učinke. S podporo uspejo te zadeve razumeti neformalnega izobraževanja, do organizacijskega razvoja organizacij, ki in jih argumentirati. Od začetka morda tudi nismo tako dobro dojemali so tudi zaradi tega, ker so morala vzpostavljati sistem in strukture zaradi aktivne participacije mladih, kot smo jo potem skozi leta. Verjetno je tudi potreb izvajanja projektov, postavljale neke sisteme, strukture znotraj pri ostalih organizacijah podobno, da se stvari spremenijo, ko si v tem svojih organizacij. Veliko jih je. Jaz mislim, da je vpliv na posameznika okolju in sodeluješ z drugimi organizacijami ter začneš drugače dojemati evidenten. te stvari. Sprememba je bila predvsem pri aktivni participaciji mladih. Zupan (osebni intervju, 2021, 21. april) meni, da so: … najbolj razvidni učinki so učinki mednarodnega mladinskega dela. S Škulj, ustanovitelj Zavoda MOVIT, ocenjuje (Škulj, osebni intervju, 2021, 16. april): programi je prišlo do novih priložnosti – najbolj vplivni akciji sta zago- … da so bili evropski programi tisti, ki so sektor najbolj spremenili – od tovo mladinske izmenjave in prostovoljno delo. Tam je najbolj razviden zapisani metode, pristopi, nekaj, kar se pričakuje, da vsaka mladinska res velik. Drugi velik učinek vidim na razvoj neformalnega izobraževanja e mladine ni izmenjava mora doseči. To je bilo zelo pomembno na začetku, da se je začetka je bil pomemben vodnik po programu, prvič v slovenskem jeziku učinek na posameznike in na organizacije. Učinek na organizacije je bil op v Sloveniji. V lokalnih skupnostih se je neformalno izobraževanje skoraj terji mladinskega dela mednarodno sodelovanje vključili v svoje celotno logično pomenijo večji razvoj. ez E delovanje, ne kot neko enkratno aktivnost. Kar je dejansko premenilo razvila terminologija. Jaz kot največji dosežek vidim, da so nekateri ak- vr enačilo z mladinskim delom, v drugih skupnosti malo manj. Močni akterji delovanje njihove organizacije. Br Vendar pa hkrati zaključuje, da je bilo (prav tam): na ravni urada za mladino […] učinka še najmanj. Organizacije se niso toliko razvijale, kot bi si mi želeli. Verjetno tudi zaradi pomanjkanja financ, Kronegger vidi največji napredek v nekaterih okoljih in regijah (Kronegger, ki so namenjena direktno za podporo mladinskemu delu. Sredstva so bila osebni intervju, 2021, 15. april): namenjena, predvsem kohezijska, posredno tudi za razvoj mladinskega Najbolj se je razvilo Zasavje in Krško, Brežice – s tem, ko so se vzpostav- dela, ampak v prvi vrsti so bila namenjena spodbujanju kompetenčnosti ljali mladinski centri, je neka skupina začela ostajati tam, tako so nastale mladih za večjo zaposljivost in posledično imaš potem tudi razvoj mla- tudi prve zaposlitve – ostajali so tudi vrstniki teh ljudi, ki so bili zaposleni, dinskega dela, ker se je to naslavljalo z metodami mladinskega dela. Tudi ki so sodelovali v programih. sicer sektor večkrat z metodami mladinskega dela naslavlja druga pod- ročja in številne druge teme. Sektor je večkrat prvi, ki naslavlja nekatere širše družbene probleme. Z metodami, ki se uporabljajo, lahko ti nas- Skrinar pa dodaja vidik profesionalizacije (Skrinar, osebni intervju, 2021, 7. maj): lavljaš številne probleme in lažje dosežeš tudi druge starostne skupine. To, da [se] je ne glede na vse [...] delno tudi profesionaliziral mladinski sektor. Kakorkoli se ta profesionalizacija sliši, je kar nekaj akterjev v sek- Iz vmesne evalvacije programa Erasmus+ (Deželan, 2017) lahko na več nivojih torju, tako organizacij kot posameznikov, za katere vemo, da so akterji razberemo kar nekaj zanimiv podatkov. Ko govorimo o temah, je bila obravnavana mladinskega sektorja. Ti akterji so pridobili znanje, ki so ga pridobili tudi tema neformalnega izobraževanja/učenja, priložnostnega učenja, kar je odgovo- z vlaganjem v na primer bazen trenerjev, ki je se razvil v teh zadnjih letih, rilo dobrih 66,1 %. Druga najbolj obravnavana tema je bila kulturna raznolikost in ti trenerji veljajo za res dobre trenerje tudi na evropski ravni, kjer jih z (56,7 %). Ostale najpogosteje obravnavane teme so še: mladina, mladinsko delo veseljem potem jemljejo. (53,3 %), osebni razvoj (izbrano 50,6 %) in izobraževanje, usposabljanje, učenje politike (11,7 %). Najpogostejša tema v okviru mladinskih izmenjav (ključni ukrep Namen operacij je bil brezposelnim mladim, starim od 15 do 29 let, preko 1) v letu 2016 je bila ustvarjalnost in kultura (68 %), kateri so sledile participacija sodelovanja in zaposlitve v vzgojno-izobraževalnih zavodih in organizacijah v mladih, mladinsko delo (49 %) vključenost in pravičnost (45 %) in državljanstvo mladinskem sektorju omogočiti pridobivanje praktičnih delovnih izkušenj ter uspo- EU (39 %). Tudi pri EVS (ključni ukrep 1) so bile v letu 2016 najpogostejše teme sabljanja na delovnem mestu, kadar so delovne izkušnje obvezne za pridobitev participacija, mladinsko delo ter ustvarjalnost in kultura. V okviru mobilnosti mla- poklicne kvalifikacije. Operacije so spodbujale tudi razvoj aktivnega državljanstva dinskih delavcev (ključni ukrep 1) se je največ projektov ukvarjalo s participacijo mladih skozi izvajanje inovativnih projektov, ki jim omogočajo večjo zaposljivost mladih, mladinskim delom (16 %), mednarodnim sodelovanjem, mednarodnimi ter razvijanje ustreznih kompetenc, kjer so bili ciljna skupina mladi iskalci prve za- odnosi in razvojnim sodelovanjem (8 %; Deželan, 2017). poslitve in mlade brezposelne osebe od 15 do 29 let. Poleg večanja zaposlitvenih Skoraj tri četrtine (74,7 %) organizacij meni, da so Erasmus+ Mladi v akciji možnosti za mlade je bil namen tega ukrepa prispevati k večji raznolikosti pristopov in njegovi predhodni programi (zelo) veliko prispevali k spodbujanju večje ka- k zaposlovanju mladih preko mladinskega dela in krepiti celoten mladinski sektor, kovosti mladinskega dela. Kar 31,5 % jih meni, da so prispevali zelo veliko, 43,2 tudi z vidika usposobljenosti organizacij za naslavljanje in reševanje problema % pa, da so prispevali veliko. Le dobrega pol odstotka je takšnih, ki menijo, da brezposelnosti mladih; vključeni mladi so imeli tudi možnost pridobiti tudi izkušnje, so Erasmus+ Mladi v akciji in njegovi predhodni programi zelo malo prispevali k ki so zahtevane za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec/ spodbujanju večje kakovosti mladinskega dela (Deželan, 2017). Tudi evalvacija mladinska delavka, ter usvojiti državljanske in življenjske kompetence. Erasmus+: Mladina 2017–2023 (Deželan, Babič in Vombergar, 2024) povzema Med drugim je sodelovanje v ukrepu organizacijam omogočilo, da zaposlijo parametre učinka programa na posameznike, organizacije in skupnost, in sicer osebe, ki so bile prej vključene kot prostovoljci. Pozitivni učinki se kažejo tudi v ugotavlja, da so učinki na udeležence projektov močnejši, kadar so udeleženci razbremenitvi ostalih zaposlenih in v boljši organizaciji dela. Organizacije upravi- aktivno vključeni v vse faze projekta in kadar so uporabljene mladim prilagojene čenke so v večini spodbujale inovativne oblike mladinskega dela predvsem preko neformalne metode dela. Kaže se tudi, da mladi med projekti pridobivajo pred- inovativnih pristopov do mladih, vsem kompetence vseživljenjskega učenja. Učinki na organizacije so pretežno inovativnih vsebin in metod dela. procesne narave (mreženje, krepitev kadrov, povezovanje z drugimi organizacijami, Kot učinke inovativnih oblik mla- izmenjava praks itd.). Konkretne dolgoročne učinke na organizacije je težje zago- dinskega dela so organizacije tavljati, saj bi trajnost projektnih rezultatov po izteku projektov potrebovala več prepoznale predvsem hitrejšo in sprejema projekte in njihovo mednarodno razsežnost ter da kaže zanimanje za op dajalcih, udeleženci so pridobili vr izvedbo podobnih projektov v prihodnosti. Podobno prepoznava učinke programa stalnih virov. Glede učinkov na skupnost se pa kaže, da lokalna skupnost dobro lažjo zaposlitev mladih pri delo- e mladine ni večjo samozavest in komunika- solidarnosti in prostovoljstva evalvacija ESE 2018–2023 (Deželan, 2023), ugotavlja, ez E cijske kompetence ter se na bolj da program kaže oprijemljive učinke na individualni, organizacijski in skupnostni Br direkten in oseben način povezali ravni ter da se kaže kot manifestacija strategije European Youth Goals. Program je z delodajalci. Organizacije so raz- močno vplival na organizacijske spremembe ter na celoten ekosistem na področju vile mnoge inovativne produkte, mladine in prostovoljstva, blaginje in izobraževanja. Prav tako je mogoče slediti kot so novi modeli usposabljanj učinke v lokalnih skupnostih, še posebej v manjših in bolj odročnih. v mladinskih centrih, priročnik Vpliv projektov financiranih s strani Evropskega za mlade iskalce zaposlitve in spodbujanje podjetništva. Sicer socialnega sklada je glede na študijo 40 % organiza- O vplivu Operativnega programa (OP) za izvajanje evropske kohezijske politike cij menilo, da so s sodelovanjem v obdobju 2014–2020 na mladinski sektor govori tudi končno poročilo o vredno- v projektu pridobile potrebna tenju uspešnosti ukrepov za trajnostno vključevanje mladih na trg dela (Deloitte znanja in izkušnje za naslavljanje Slovenija, 2019). Z namenom zmanjšanja brezposelnosti mladih je država del in reševanje problematike brez- sredstev Evropskega socialnega sklada (ESS) v okviru OP za izvajanje evropske poselnosti mladih, kot ključna kohezijske politike v obdobju 2014–2020 namenila operacijam v okviru predno- znanja oziroma izkušnje, ki so jih stne osi 8 – Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile, pridobili, pa navajajo boljše ra- prednostne naložbe 8.2 – Trajnostno vključevanje mladih na trg dela, predvsem zumevanje mladih in njihovega tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, položaja na trgu dela in uporabo ki so izpostavljeni socialni izključenosti, in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, novih oblik prenosa znanja, ki vključno prek izvajanja jamstva za mlade, ter v okviru specifičnega cilja 8.2.1 – vključujejo inovativne pristope Je pa pri tem potrebno poudariti, da vendarle ni vse rožnato. Hostnik, direktorica pridobijo. Najbolj lahko izpostavimo predvsem jezikovne, medkulturne kompeten- Mreže MaMa, je o projektih v okviru ESS-ja, ki jih je Mreža MaMa tudi implemen- ce ter kompetence skupinskega dela in kritičnega razmišljanja. tirala, povedala (Hostnik, osebni intervju, 2021, 19. maj): Ob ugotovitvi, da se je mladinskih sektor v Sloveniji pretežno razvijal ob pomoči Dejstvo je, da so ti evropski programi zelo birokratski in zelo omejujoči evropskih virov, moramo izpostaviti tudi, da nesorazmerno močno financiranje in kot taki vplivajo na sektor, da se vodja projekta in pomočnik projekta, mladinskega sektorja s strani EU v primerjavi z nacionalnim deležem posledično ki delata na projektu ne moreta ukvarjat z vsebino, da bi jo vodila, ker pomeni večji poudarek na prioritetah EU v primerjavi z nacionalnimi prioritetami imata za seboj toliko administracije. Ocenjujem, da ne gre v pravo smer razvoja mladinskega polja. Zgoraj smo videli, kako so se poudarki in prioritete in ni neke zaokrožene celote. Ja, lepo je slišati, da je bilo vključenih 350 skozi programe za mlade Erasmus in skozi Evropski socialni sklad skozi leta spre- mladih po enem projektu in pet tisoč v celotnem mladinskem sektorju. minjale in temu je bil primoran slediti slovenski mladinski sektor, četudi je imel v Ampak problem evropskih projektov, kot tudi organizacij, ki v njih sode- določenih obdobjih drugačne nacionalne in/ali lokalne potrebe. Kot primer lahko lujejo, je da se jih sili v neke nove teme in da dejansko ne zaobjamejo navedemo evropsko finančno obdobje 2014–2020, ki je bilo načrtovano po krizi mladih, ki so v mladinskem sektorju in imajo to afiniteto, ampak se zaob- 2008 in je mladinski sektor spodbujalo v smeri krepitve zaposlovanja mladih, kar jame mlade, ki ne poznajo sektorja. Problem nastane, ker so programi je številne mladinske organizacije odvrnilo od njihovih primarnih poslanstev in evropskega socialnega sklada zelo spremenili smer, ni več šlo za razvoj jih spreminjalo v nekakšne kadrovske podporne službe za mlade. mladinskega sektorja. ampak zgolj v iskanje mladih in pa zasledovanje V najzgodnejšem obdobju je bilo treba slediti prioritetam programa Mladi za določenih številk. Evropo, ki je težil predvsem k povezanosti Evrope in oblikovanju emocionalne in identitetne skupnosti EU. Naslednji program, Erasmus+: Mladi v akciji, je bil že Razvojne možnosti programov in njihov učinek bolj operativno usmerjen k učinkovitosti projektov ter k bolj specifičnim ciljem na v prihodnosti področjih izobraževanja, poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter Erasmus+, še vedno najpomembnejša ostaja vključenost in raznolikost, sledi e mladine ni op spodbujale prioritete Evropskega socialnega sklada tako v obdobju 2014–2020 digitalna transformacija, ki je še posebej posledica covida-19, pomembno ostaja vr kot tudi 2021–2027. Pomembna novost, ki je prišla v programe Erasmus po letu sodelovanje v demokratičnem življenju in aktivna participacija. Dodaja pa se kot ez E 2013, so strateška partnerstva, ki načrtno razvijajo in krepijo kompetence sektorja pomembna horizontalna prioriteta tudi okolje in boj proti podnebnim spremem-Br ter dvigajo njegovo kvaliteto. Trenutni evropski okvir pa je prežet s prioritetami bam (Zavod MOVIT, 2021). MOVIT v nacionalnem kontekstu dodaja prednostni zelenega in digitalnega prehoda. usmeritvi socialnega vključevanja in aktivnega evropskega državljanstva s po-Mladinski sektor v Sloveniji je torej imel možnost dostopati do znatnih virov za sebnim poudarkom na aktivni participaciji mladih. Poudarjene so tudi tiste pred-razvoj, vendar v okviru spreminjajočih se prioritet, ki so se premikale od poudarka nostne naloge politik, ki povezujejo izvajanje programov EU s Strategijo EU na na evropski koheziji in krepitve državljanskih in življenjskih kompetenc mladih pre-področju mladine (EUYS) in Evropsko agendo za mladinsko delo (EYWA). Kakovost strukturo z izjemo prestavitve ključnega ukrepa 3 pod ključni ukrep 1 in spremem- je bilo bolj usmerjeno v krepitev kompetenc in zaposljivosti mladih ter posodobitvi bo imena akcije, ki se je iz Podpore za reformo politik preimenovala v Aktivnosti in razvoju izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Prav tako pa so cilje udejstvovanja mladih. 3 Nekaj novosti je tudi v prednostnih nalogah programa krepitve kompetenc za večanje zaposljivosti mladih in razvoj njihove podjetnosti Program Erasmus + je z novo finančno perspektivo bolj ali manj ohranil prejšnjo državljanov. Obdobje 2014–2020, ki je bilo načrtovano po veliki gospodarski krizi, spodbujanju mladih kot aktivnih državljanov na splošno in še posebej kot evropskih za področje mladine v nacionalnem integralnem proračunu ni zadostna za pod- prioritetah in razpisnih pogojih. poro programov, ki jih mladi za svoj razvoj potrebujejo, še posebej ko govorimo o Evalvacija programa Erasmus+ 2017–2023 (Deželan, Babič, Vombergar, 2024) mladinskih organizacijah in organizacijah za mlade. Z vstopom Slovenije v skupni izpostavlja, da je uspešnost naslavljanja horizontalnih prioritet višja pri spodbuja-evropski prostor so se možnosti sektorja precej spremenile. Odprl se je prostor nju vključenosti in raznolikosti ter udeležbe v demokratičnem življenju, manj pa pri ne samo za veliko večjo možnost financiranja, ampak predvsem za izgradnjo prioritetah zelenega in digitalnega prehoda. Nadalje ugotavlja, da program dosega kapacitet, nove metodologije in razširitev možnosti ter s tem krepitev kvalitete visok delež vključevanja mladih z manj priložnostmi, pri čemer pa je definicija te mladinskega dela. Mladim pa je s tem omogočeno pridobivanje izkušenj v tujini skupine v programu pogojena s kontekstom. Kaže, da se distribucija sredstev po in pridobivanje kompetenc, ki jih zgolj v lokalnem in nacionalnem kontekstu težje posameznih ukrepih skozi leta zelo spreminja, te spremembe v prerazporejanju virov med ukrepi pa nimajo strateške usmeritve, še posebej ne z vidika nacional-zasleduje v projektih. ritete razumljiva skupna strateška izhodišča, po drugi strani pa, predvsem zaradi Mladinski programi so v zadnjih tridesetih letih močno spremenili prostor, v odsotnosti jasnih nacionalnih in lokalnih prioritet, tudi ovirajoči dejavnik, zaradi katerem mladi pridobivajo kompetence in izkušnje. Dejstvo je, da višina sredstev katerega mladinski sektor v Sloveniji niha sem in tja ob vedno novih evropskih mladinskega dela ostaja prednostna naloga in smer, ki jo nacionalna agencija na digitalizaciji in trajnostnem razvoju. Po eni strani so te skupne evropske prio- ko krepitve zaposljivosti in podjetniških kompetenc mladih do trenutnih poudarkov ke. Ob tem je premalo zagotovljenih virov in premalo poudarka na mentoriranju virov nadgrajevale in dopolnjevale v skladu z evropskimi prioritetami in cilji. To mladih, ki imajo vedno več potreb po spremljanju in mentorstvu, vse pogostejše seveda ni (samo) naloga evropskih programov, je pa pomembno, da te nacio- so težave v duševnem zdravju ter psihološke in osebne stiske mladih. Preniz- nalne vrzeli evropski programi razumejo in jih ustrezno naslovijo. ka so sredstva tako za koordinatorje in mentorje v organizacijah kot za zunanje • Potrebno bi bilo spremljati, z zdrave in neodvisne distance, tako vse pozitivne strokovne izvajalce. Zelo pomembno je izpostaviti, da je razmerje med sredstvi, kot tudi negativne učinke evropskih programov na področju mladine, da bi se ki jih upravlja urad RS z mladino, in sredstvi Erasmus+, ki jih upravlja nacionalna – brez nepotrebnega navijaštva ali kritizerstva – resnično prepoznalo in nad- agencija, nesorazmerno, zato program Erasmus+ izrazito določa javne politike grajevalo vse pozitivne pridobitve programov, slabosti – ki prav tako obstajajo na področju mladine, namesto da bi jih dopolnjeval, ter da nacionalne prioritete – pa učinkovito in transparentno odpravljalo. niso primerno umeščene v razpisne pogoje, čeprav jih Erasmus+ program omo- goča. S tem se izgublja določen nabor novih organizacij, ki bi se lahko prijavljale (newcomers); izgubljajo se vsebine, ki so relevantne v lokalnem in nacionalnem kontekstu. Posledično je tudi vpliv nacionalne agencije na javne politike na po- dročju mladine (pre)visok glede na njena pooblastila (gre za zasebno izvajalsko organizacijo in ne za državni organ s pooblastili za razvoj javnih politik). V tej zvezi je potrebno izpostaviti tudi ugotovitev evalvacije, da organizacije skozi projekte Erasmus+ pogosto oblikujejo jedrno dejavnost, redkeje pa so dovolj samostojne na podlagi drugih virov, da bi skozi program Erasmus+ oblikovale nadgradnjo svoje redne dejavnosti. Podobno ugotavlja evalvacija programa ESE (Deželan, 2023) – program Evropske solidarnostne enote je prinesel dobre spremembe na nivoju organizacij, posameznikov in lokalnih skupnosti, a hkrati je program prešibko povezan z nacionalnimi prioritetami na področju prostovoljstva in mla- dine, sredstva za organizacije in udeležence pa so prenizka v tolikšni meri, da je ogrožena izvedba projektov. Iztočnice za prihodnost e mladine ni Ob upoštevanju ključnih ugotovitev iz evalvacij programov Erasmus, ESE ter op vr ESS lahko navedemo nekaj priporočil in smernic za izboljšanje rabe evropskih ez EBr virov za razvoj mladinskega sektorja v Sloveniji. • Črpanje evropskih virov je treba bolj smiselno in celovito povezati z nacional- nimi prioritetami iz nacionalne strategije na področju mladine. Nove strategije in programi na področju mladine naj določijo nacionalne prioritete, kot jih na- rekujejo potrebe končnih uporabnikov, ki jih bodo evropski programi primerno dopolnjevali, sicer imajo evropske horizontalne prioritete lahko zaviralne učinke. • Pojem inovativnost, ki se pogosto pojavlja kot pogoj v razpisih, je treba bolj jas- no opredeliti, da ne bo zajemal le vedno novih vsebin, temveč tudi kakovostno nadgradnjo in/ali trajno izvajanje starih uspešnih programov, da prijavitelji ne bodo opuščali svojih strateških smeri zaradi zahtev razpisov. • Posebno pozornost in vire je treba nameniti sistematičnemu in kakovostnemu mentorstvu in strokovnemu svetovanju vključenim mladim, še posebej tistim, ki imajo težave v duševnem zdravju ter osebnostne in psihološke stiske. • Kar se tiče vplivanja evropskih virov na same organizacije, je potrebno izboljšati razumevanje povezav med področji delovanja organizacij, ki izhajajo iz potreb neposrednih uporabnikov, ter širšimi horizontalnimi prioritetami programa in temu primerno programe tudi usmerjati. • Ključno je, da se obseg in stalnost financiranja rednega delovanja mladinskih Viri Zavod MOVIT. (2021). Statistika programov. https://www.movit.si/erasmus-mladi-v-akciji/ arhiv-2021-2027/statistika-programa-2021-2027/ Cink, B. (ur.) (2019). Mladje št. 40, MOVIT. http://www.movit.si/fileadmin/movit/0ZAVOD/ Zavod MOVIT. (b. d.). Splošne informacije o programu Erasmus+ 2021–2027. Publikacije/Mladje/Mladje%2040%20web.pdf http://www.movit.si/erasmus-mladi-v-akciji/splosno-o-programu/ Deloitte Slovenija. (2019). Vrednotenje uspešnosti ukrepov za trajnostno vključevanje mladih Nučič, Katarina (2021). Osebni arhiv avtorjev. na trg dela (končno poročilo). https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/studije-in-vred- Skrinar, Uroš (2021). Osebni arhiv avtorjev. notenja/20190719_svrk_koncno_porocilo_final-clean.pdf Škulj, Janez (2021). Osebni arhiv avtorjev. Deželan, T. (2017). Nacionalno poročilo o implementaciji in učinkih Programa Erasmus+ Hostnik, Maja (2021). Osebni arhiv avtorjev. Mladi v akciji v Sloveniji, priloga k nacionalnemu poročilu. Urad RS za mladino. http:// Zupan, Barbara (2021). Osebni arhiv avtorjev. www.movit.si/fileadmin/movit/0ZAVOD/Publikacije/Raziskave/E__nacionalo_porocilo_ Kronegger, Sašo (2021). Osebni arhiv avtorjev. mladina_-_priloga.pdf Deželan, T. (2023). Evalvacija Nacionalnega programa za mladino. Urad RS za mladino. Deželan, T., Babič, K., in Vombergar, N. (2024). Nacionalno poročilo o implementaciji in učinkih programa Erasmus+ na področju mladine v Sloveniji. Urad RS za mladino. Drobne, M. (2017). Mednarodne podporne aktivnosti Nacionalne agencije programa Erasmus+: Mladi v akciji v letu 2017. Zavod MOVIT. http://www.movit.si/fileadmin/ movit/0ZAVOD/Publikacije/Podporne_aktivnosti/tca_brosure_2017.pdf Evropska komisija. (2001). Bela knjiga Evropske komisije Nova spodbuda za evropsko mladino. https://arhiv.mlad.si/files/knjiznica/bela_knjiga_evropske_ komisije_nova_spodbuda_za_evropsko_mladino,_eu_2001.pdf;_slovenska_ izdaja_m%C5%A0z%C5%A0_urad_za_mladino,_2002(1).pdf Evropska komisija. (2013). Erasmus+. Vodnik za prijavitelje. https://arhiv.erasmusplus.si/ Evropska komisija. (2014). Erasmus+. Vodnik za prijavitelje. https://arhiv.erasmusplus.si/ wp-content/uploads/2014/04/Erasmus-plus-programme-guide_sl.pdf Evropska komisija. (2017). Erasmus+. Vodnik za prijavitelje. https://arhiv.erasmusplus.si/ wp-content/uploads/2016/10/erasmus-plus-programme-guide_sl_2017.pdf e mladine ni Evropska komisija. (2019). Strategija za mlade 2019–2027. https://youth.europa.eu/strategy_ opvr sl Evropska komisija. (2020). Erasmus+. Vodnik za prijavitelje. https://arhiv.erasmusplus.si/ ez E wp-content/uploads/2019/09/Erasmus_Programme_Guide_2020_SL_Final_Clean.pdf Br Evropska komisija. (2021). Vodnik po evropski solidarnostni enoti. (2021). https://youth. europa.eu/solidarity/organisations/reference-documents-resources_sl/ Evropska komisija. (b. d.). Programi financiranja EU. https://commission.europa.eu/funding- -tenders/find-funding/eu-funding-programmes_sl Evropski mladinski portal (EYP). (b. d.). https://youth.europa.eu/home_sl Kambič, M., in Rajgelj, S. (2014). Sedem let programa Mladi v akciji. MOVIT. http://www. movit.si/fileadmin/movit/0ZAVOD/Publikacije/Odtisi/Odtisi_mladih_2013_zbornik.pdf Pečjak. P. (ur.). (2006). Mladje. Zavod MOVIT. https://www.movit.si/fileadmin/ movit/0ZAVOD/Publikacije/Mladje/Mladje_14_2006.pdf Svet Evropske Unije. (2009): Resolucija Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (2009/C 311/01). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CE- LEX:32009G1219(01)&from=DA Škulj, J. (2014). Sedem let programa Mladi v akciji. V: Sedem let programa Mladi v akciji. 2007–2013. Zavod MOVIT. Škulj, J. (2016). Prispevki k zgodovini mladinskega dela. Zavod MOVIT. Zavod MOVIT. (2019). Kako poteka spremljanje in beleženje učnega procesa v projektih programa Erasmus+: Mladi v akciji? http://www.movit.si/fileadmin/movit/1MVA/ Brez Poglavje 5 Raziskovanje mladih ni Mladin Tomaž Deželan mladine Katja Nacevski Marko Majce v Sloveniji Ključne prelomnice: Mladina kot družbena skupina je definirana na različne načine. Izhodišče mar- sikatere definicije je, kaj mladi niso, oziroma primerjava z drugimi skupinami, kot so otroci in odrasli, in razlike med njimi. Tako je mladina »generacijska skupina, 1986: Mladina ‚85 (Ule in Vrcan, 1986; Ule, 1988)1 ki se nahaja med otroštvom in odraslostjo, zanje je značilno ustvarjanje svojega sveta, ki ga odrasli ne morejo po svoje usmerjati in nadzorovati« (Ule in Miheljak, 1995). Mladi glede na starostni okvir Sveta Evrope predstavljajo osebe med 15. 1995: Mladina ‚93 (Ule in Miheljak, 1995) in 29. letom, kar pomeni, da se je v treh desetletjih od osamosvojitve že dvakrat 2000: zamenjala celotna populacija opazovanja. Urad RS za mladino in druge institucije, Mladina ‚98 (Ule, 2000) ki so se razvile v obdobju samostojne Slovenije, spremljajo to starostno skupino 2002: in morebitne populacijske spremembe znotraj nje, to pa je navadno izvedeno ali Mladina 2000 (Miheljak, 2002) 2011: organizacije v Sloveniji in širše. Mladina 2010 (Lavrič, 2011) Slovensko mladino so opisovale številne raziskave, od katerih jih nekaj sega podprto z raziskavami ter raziskovalno infrastrukturo, ki jo nudijo raziskovalne 2014: tudi v čas nekdanje skupne države (tj. Jugoslavije). Raziskave so našle prostor v Slovenska mladina 2013 (Flere idr., 2014) številnih monografijah, med katerimi je predvsem smiselno omeniti naslednje: 2021: Mladina 2020 (Lavrič in Deželan, 2021) Mladina in ideologija (Ule, 1988), Prihodnost mladine (Ule in Miheljak, 1995), Predah za študentsko mladino (Ule idr., 1996), Mladina v devetdesetih: Analiza stanja v Sloveniji (Ule, 1996), Prosti čas mladih v Ljubljani (Ule in Rener, 1998), Socialna ranljivost mladih (Ule idr., 2000). Tem sledijo sistematični pregledi stanja slovenske mladine, predvsem raziskave Mladina 2000 (Miheljak, 2002), Mladina 2010 (Lavrič idr., 2011) in Slovenska mladina 2013 (Flere idr., 2014) raziskava Mladina 2020 (Lavrič in Deželan, 2021) idr. Raziskave slovenske mladine v prejšnjem stoletju V osemdesetih letih 20. stoletja je potekala obsežna raziskava Položaj, svest i ponašanje mlade generacije Jugoslavije2, ki sta jo izvedla CIDID Beograd in IDIS ez Mladin mladih ni Zagreb3. Med okrog 6500 mladimi, zajetimi v standardizirani vzorec, je bilo dobrih Br 500 iz Slovenije (Ule in Vrcan, 1986). Ta vsejugoslovanska raziskava je slovenske raziskovalce spodbudila k posebni, samo na slovenske mlade osredotočeni raz- iskavi, ki je imela tudi svoje financiranje. Slednja je potekala v letih 1985 in 1986 v okviru Kriminološkega inštituta pri Pravni fakulteti ljubljanske univerze (Ule, 1988). Raziskava se je odvijala na dveh ravneh: kot kvantitativna študija vrednot- nih usmeritev in življenjskih stilov mladih v Sloveniji ter kot kvalitativna študija, v okviru katere je bila opravljena analiza diskurza o mladini v revijah Mladina in Tribuna v obdobju 1944–1985. Prav tako so bili opravljeni globinski intervjuji s predstavniki družbenih gibanj. V literaturi se za ti dve raziskavi uporablja izraz Mladina ‚85. V monografiji Mladina in ideologija (Ule, 1988) se avtorica opira na izsledke teh raziskav in svo- je razmišljanje usmeri na teme, kot so zgodovinski pojem mladine, mladina kot ideološki konstrukt, mladina in red, podobe sodobne slovenske mladine, vrednote in usmeritve, odnos do politike, modernizacija mladine. Dotakne se tem kot mla- dinske subkulture, individualizem mladih, odnos do štafete mladosti, pri čemer pokaže razlike med slovensko in jugoslovansko mladino. Tako pri vključenosti v t. i. družbenopolitične organizacije (DPO) slovenski anketiranci kažejo manjšo 2 Aleksić, J., Vrcan, S. idr. (1986). Položaj, svest i ponašanje mlade generacije Jugoslavije. željo po participaciji oziroma tudi manjšo participacijo kot jugoslovanski vrstniki. Raziskavi Mladina ’85 in Mladina ‚93 sta pokazali, da sta si dve tretjini mladih Večja kritičnost do sistema pri slovenski mladini se je kazala v t. i. alternativnosti, želeli še nekaj časa ali čim dlje ostati mladi. Leta 1993 razmeroma velik delež ki je postala skupni pojem za razne družbene prakse, ki niso bile del DPO. To se mladih ni bil zmožen določiti svojega odnosa do mladosti in odraslosti. Še vedno kaže tudi pri drugačnem zaznavanju družbenih problemov in problemov mladih, jih je okoli desetina čutila mladost le kot prehod v odraslost in si jo je želelo čim kjer slovenska mladina ekonomskih problemov ali nezaposlenosti ni čutila tako prej preseči (Ule in Miheljak, 1995). izrazito, temveč se je usmerjala v druge, bolj sistemsko pogojene probleme. Leta 1996 je izšla monografija Mladina v devetdesetih: Analiza stanja v Slo- Mladi so ob osamosvojitvi leta 1991 predstavljali 22,47 % prebivalstva Slove- veniji (Ule, 1996), kjer gre za nacionalno poročilo o mladih v Sloveniji, priprav- nije. V primerjavi z desetletjem prej (leta 1981), ko so predstavljali 24,20 %, se ljeno za Urad RS za mladino. Poročilo v obliki zbornika strokovnih razprav, ki je je delež mladih začel zniževati, leta 1994 je obsegal le še 22,24 % prebivalstva. nastalo kot odziv na delovanje v okviru Sveta Evrope, se prvič ukvarja z mladimi Prva obsežna raziskava mladine po osamosvojitvi je bila opravljena leta 1993, in kot enotno skupino posameznikov med 15 in 29 leti. Enajst prispevkov obrav- sicer pod imenom Mladina ’93 (Ule, 1993), ki se je konceptualno navezovala na nava teme kot izobraženost in zaposlenost mladih, njihove vrednote, politično Mladino ’85 in Shellove študije nemške mladine (Shell Youth Study4). Raziskavo je kulturo, zdravstveno stanje, življenjske stile, standarde in status v družini ter izvedel Center za socialno psihologijo – študije mladine pri Inštitutu za družbene kazniva dejanja med mladimi. Generacija, ki so jo obravnavali kot mlado v 90. vede FDV. Metodološko so se raziskovalci osredotočili na srednješolsko mladino letih, je otroštvo in deloma mladost doživljala v času razpada socializma. Čeprav v vseh dvanajstih šolskih regijah. V reprezentativni vzorec so po regijah vključili so od starejše generacije podedovali privajenost na stalno ekonomsko rast in tri razrede štiriletnih programov in tri razrede triletnih programov, v vsaki regiji pa zviševanje življenjskega standarda, so se kasneje srečevali z nezaposlenostjo, prav tako dva razreda dvoletnega programa. Pri izboru so upoštevali samo kraje, zaostrenimi ekološkimi problemi in informacijsko revolucijo, česar njihovi starši ki imajo vse v vzorcu predvidene usmeritve in programe. Vzorec je bil zaradi po- niso poznali. V prvem desetletju samostojne Slovenije so mladi izkušali predvsem sebnih raziskovalnih interesov razširjen tudi na šole v madžarskem in italijanskem obdobje prehodov, medtem ko so se desetletje pred tem borili za spremembe ter jeziku ter v ljubljanski regiji. Povprečna starost anketirancev je bila 17,7 let; 70 % se nanje poskušali pripraviti. Raziskavo so izvedli raziskovalci Centra za socialno anketirancev se je opredelilo za pripadnike slovenske narodnosti. Anketiranje je psihologijo – študije mladine pri Fakulteti za družbene vede. Opirali so se na potekalo v neugodnem času: Sovpadalo je namreč z zaključnimi dnevi šolskega uradne statistične podatke, dopolnjene z različnimi javnomnenjskimi raziskavami leta in šolskim štrajkom v zadnjem tednu maja in prvem tednu junija 1993. Dvoletni in študijami, že izvedenimi v okviru Inštituta za družbene vede pri FDV. Nazorni programi so bili tako zaradi slabše realizacije priključeni triletnim, kljub temu pa grafični prikazi in podatkovne tabele z analizami predstavljajo prvega v seriji je bila realizacija vzorca ocenjena kot solidna. projektov, za katere so avtorji hoteli, da naj vzpostavijo konsistentno in rastočo Avtorja (Ule in Miheljak, 1995) izražata upanje, da bo to začetek načrtnega informacijsko strukturo o mladih. ukvarjanja z raziskovanjem mladine, kot je to v razvitih evropskih deželah ali drugih ez Mladin mladih ni Raziskava Vrednote in življenjski stili študentske mladine je bila izvedena na Br delih nekdanje Jugoslavije. V prvem delu Ule pretrese pojme, ki se navezujejo na vzorcu študentske populacije obeh takratnih slovenskih univerz, ljubljanske in mladino, in jih teoretično umesti, v drugem delu pa preveri in interpretira izsled- mariborske, leta 1995. Raziskavo je izpeljal že omenjeni Center za socialno psiho- ke raziskave, ki jih združi v posamezne sklope. Zanima jo odnos do odraščanja logijo – študije mladine in predstavlja nadaljevanje podobne dijaške raziskave iz in odraslosti; avtoritarnost, tradicionalizem in nacionalizem ter odnos mladih; leta 1993 z delovnim imenom Mladina ’93. Tako so raziskovalci pod vodstvom M. vrednote in interesi mladih; družbene spremembe in problemi mladih, še posebej Ule hoteli longitudinalno spremljati mlade iz leta 1993, čeprav so tu zajeli študente zaposlovanje. V povojni jugoslovanski družbi je bila vloga mladine integracijska in drugega in tretjega letnika različnih študijskih smeri naključno izbranih predmetov, je stremela k produktivnosti. Tudi v Sloveniji je bila v letih po drugi svetovni vojni skupaj anketiranih kar 1829. Zato so del vprašanj prevzeli iz leta 1993, del pa je podoba mladine pozitivna. Od konca 70. let naprej so raziskave kazale na večji specifičnih za študentsko populacijo. V monografiji Predah za študentsko mladino pomen individualnih poti v odraslost, ki niso bistveno povezane s pripadnostjo (Ule idr., 1996) to raziskavo imenujejo Mladina ’95 in je nekako komplementarna mladinskim ali drugim skupinam (Ule in Miheljak, 1995: 76). V tem obdobju se je Mladini ’93, saj zajema 3–4 leta starejše mlade, v njej pa se sicer omejijo na tiste, spremenila tudi vloga mladine. V 90. letih so mladi v Sloveniji med najpomemb- ki študirajo, kakor so se leta 1993 omejili na srednješolce. Monografija v prvem nejše vrednote šteli moralne vrline in osebnostne značilnosti. Precej manj po- delu oriše življenjski svet študentske mladine – teme kot podaljšanje mladosti, membne so bile socialne značilnosti, kot so izobrazba, nacionalna pripadnost, identiteto v postadolescenci, status študentov kot mladinske elite, kulturno mo- še manj pa religioznost in politično prepričanje (Ule in Miheljak, 1995). V tretjem dernizacijo, socialne okoliščine, probleme mladih, npr. zaposlovanje, odnos do delu Miheljak raziskuje predvsem odnos mladih do politike in (novih) političnih odraslosti, premike v vrednotah, trojček avtoritarnosti, tradicionalizma in nacio- praks, in sicer predvsem na mnenjskem in vrednostnem nivoju. nalne vezanosti ter interes za religijo in interese nasploh. V drugem delu se dotak- ne družine in razmerja mladih do nje, še posebej teme kot zlom socializacijskih 4 Shellove študije mladine se v Nemčiji izvajajo že od leta 1953 in jih finančno podpira in podporna družina. V tretjem delu se ukvarja s političnim potencialom študen- Shell, energetski in petrokemični koncern. Raziskave opravljajo neodvisne raziskovalne tov, temami kot imanentno radikalnostjo, egalitarnostjo, zaupanjem, dediščino, teorij v šestdesetih, državljanstvo po Marshallu, LAT faza, (med)generacijski mir vrednotenjem preteklosti in javnimi vprašanji. V zadnjem, četrtem delu pa se na 27,18 let. Pokazalo se je, da so si posamezni prehodi prenehali slediti v tradicio- kratko ukvarja z diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti. Monografija podatke nalnem zaporedju (npr. poroka nastopi kasneje kot starševstvo). Raziskovalci so iz raziskave Mladina ‚95 kontrastira s podatki iz Mladine ’93, s tistimi iz raziskav ugotovili, da so t. i. velike zgodbe (grand narratives, ideološki in verovanjski sistemi, Slovensko javno mnenje in iz nekaterih mednarodnih. npr. religija) mrtve in da mladi ne gradijo več svojih vrednot okoli njih (Miheljak Mladi in Ule, 2001: 53). Zanje so najbolj pomembni zdravje, resnično prijateljstvo, dru- na začetku novega tisočletja žinsko življenje in tudi globalne vrednote, kot so mir na svetu, svoboda delovanja Mladina in mišljenja ter varovanje narave. Hkrati pa je bila med mladimi zabeležena nižja 2000 participacija pri oblikovanju politične volje. Tako izstopa podatek, da so mladi skavi Mladina 2000 (Miheljak, 2002), katere namen je bil prikazati splošno podobo so podelili staršem, sorojencem in nato prijateljem. V vsakdanjem življenju, modi, mlajše generacije v Sloveniji. Ciljna populacija so bili prebivalci s stalnim prebi- Raziskave iz 90. let so na začetku novega tisočletja našle nadaljevanje v razi- najmanj zaupali političnim strankam in vodilnim politikom. Največ zaupanja pa spolnosti in komuniciranju so prevladovali vedenjski vzorci, ki so jih prikazovali starost med 16 in 29 let. Iz vzorca so bili izpuščeni t. i. institucionalizirani prebivalci tehnologije so prinesle spremembe na globalni ravni in zavzele pomembno vlogo (osebe na služenju vojaškega roka, v bolnišnici ali zaporu). Pri načinu izvedbe je vališčem na ozemlju Republike Sloveniji, ki so na dan 20. oktobra 2000 dopolnili mediji in so jih nato vpeljale vrstniške skupine. Medijska revolucija oziroma nove v življenju mladih. Tako njihov osrednji problem ni bil več »kdo sem jaz«, temveč večinoma študentje FDV brez posebnih izkušenj pri Mladina 2010 anketiranju. Izvedenih je bilo 1262 anket. Naslednja pomembna in sistematična raziskava slovenske mladine je nastopila Raziskava se je osredotočila na politična stališča deset let kasneje in je nekolika razširila starostni okvir; vključeni so bili mladi med in odnos do politike ter demokracije po desetih le-15. in 29. letom. Študija predstavlja konceptualno in metodološko nadaljevanje tih tranzicije. Prav tako so bile v središču zanimanja tradicije raziskovanja mladih v Sloveniji. Izvedena je bila v sodelovanju Filozofske nakupovalne navade, socialni stiki, področja navad, obiskal na domu in tam z njim opravil intervju. Anketo je na terenu izvedel Center da mladi spreminjajo identiteto in prevzemajo druge socialne vloge. za socialno psihologijo (FDV, UL), izpraševalci so bili šlo za osebno anketiranje na terenu. Vsakega anketiranca s seznama je anketar »kako naj se predstavim drugim«. Rezultati raziskave so potrdili osnovno hipotezo, fakultete Univerze v Mariboru in podjetja Interstat. Glavni obravnavani problemski aktivnosti in preživljanja časa, vrednot, odnosa do sklopi so naslednji: demografske spremembe in medgeneracijsko sodelovanje, šole in staršev ter ocenjevanja problemov mladih. izobraževanje in usposabljanje, ustvarjalnost, kultura, prosti čas, virtualizacija vsa- valci razdelili na naslednje kategorije: družina, izo- ez Mladin mladih ni delovanja, bivanjske in stanovanjske razmere, zdravje in dobro počutje, participacija Br braževanje, delo, politika in vsakdanje življenje. Na Ključne izsledke raziskave Mladina 2000 so razisko- kodnevnega življenja, zaposlovanje in podjetništvo, trajnostni način družbenega in socialna vključenost, prostovoljne dejavnosti, mobilnost mladih in globalizacija. področju družine je raziskava pokazala slabljenje Vzorčenje je potekalo na podlagi podatkov centralnega registra prebivalcev Slove- avtoritete staršev in hkrati krepitev položaja mladih nije, ciljna populacija je bila predhodno stratificirana glede na 12 statističnih regij znotraj družine. Povišala se je povprečna starost pri in šest tipov naselja. Anketiranih je bilo 1.257 oseb. Vzorec je bil prvotno sestavljen poroki, hkrati pa je naraslo število mladih, ki so ži- iz 2000 oseb, ker je bilo pričakovati 60-odstotno stopnjo odzivnosti. Zbiranje podat- veli sami oziroma so se odločili za partnerstvo brez kov je potekalo v obliki osebnega anketiranja na terenu. Začelo se je 27. junija in poroke. Izobraževanje je pridobilo na pomembnosti, končalo 24. septembra 2010. Raziskovalci so se osredotočili tudi na longitudinalne predvsem kot vstopnica za trg dela in v odraslost. in mednarodne primerjave, predvsem z državami članicami EU (EU-27). Večje število mladih se je namreč odločilo za dalj- Raziskava Mladina 2010 je razkrila močan trend individualizacije mladih, kjer še izobraževanje in višjo stopnjo končne izobrazbe, je veljalo prepričanje, da je vsak odgovoren zase in za svoje odraščanje. Raziska- potrebo po katerem je narekovala želja po izboljšanju va je ugotovila, da število mladih v Sloveniji upada in se je v zadnjem desetletju zaposlitvenih možnosti in hkrati po preložitvi vsto- zmanjšalo za 11 odstotkov. Na področju dela in izobraževanje se je izkazalo, da pa na negotovi trg dela (Miheljak in Ule, 2001: 51). je slovenska mladina v primerjavi z drugimi članicami EU-27 v večjem deležu Na področju dela in zaposlitve je začelo prihajati do vključena v izobraževanja. Mladi anketiranci so izrazili nezadovoljstvo zaradi slabe novih povezav med izobrazbo, (ne)zaposlenostjo in povezanosti izobraževalnega sistema in potreb trga dela. Zmanjšal se je delež vseživljenjskim izobraževanjem. V tem času je večji mladih z redno zaposlitvijo za nedoločen čas. V 29. letu starosti je leta 2000 tako pomen dobila individualna samouresničitev v poklicu. zaposlitev imelo približno 60 odstotkov, leta 2010 pa le še 48 odstotkov mladih Mladi so menili, da je primerna starost za prvo re- (primerjaj Slika 1 na strani 17; Lavrič in drugi, 2011). dno zaposlitev 22,3 let kot povprečje njihovih odgo- Položaj mladih je v času raziskave določala kombinacija precejšnje družinske mladi med tistimi, ki se najkasneje odseljujejo od svojih staršev v EU-27. Pomen državljanov. V raziskavo je bilo vključenih 900 mladih anketirancev. Intervjuji so osamosvajanja vpliva tudi na rodnost, saj je imel večji delež mladih, ki so živeli bili izvedeni v času med 29. majem in 20. julijem 2013 ter so bili izvedeni v živo, v lastnem gospodinjstvu, pri 29. letu že vsaj enega otroka, v primerjavi s tistimi, face-to-face. Vprašalnik je bil sestavljen iz ustnega in pisnega dela. ki so živeli doma. Občutno se je poslabšalo mnenje mladih o političnih elitah. V tem času je bila v Sloveniji prisotna globoka ekonomska kriza, ki je vplivala Mladi so namreč izrazili nizko stopnjo občutka lastnega političnega vpliva in so na končne ugotovitve. Finančna kriza in recesija sta mlade prizadeli predvsem se v primerjavi s povprečjem EU-27 bistveno manj zanimali za politiko in politično iz vidika omejevanja zaposlitve. To je mogoče razumeti kot temeljno značilnost udejstvovanje. Hkrati pa je za to obdobje mogoče govoriti o krepitvi protestnega družbenih in ekonomskih razmer v času izvajanja te študije, saj je slovenske mlade potenciala in o večjem udejstvovanju v individualiziranih oblikah politične par- zaposlovala prekarizacija splošnih življenjskih razmer. Delež mladih z zaposlitvijo ticipacije. Podobno kot v raziskavi Mladina 2000 so mladi razkrili nizko stopnjo za nedoločen čas oziroma s stalno zaposlitvijo se je zmanjševal vse od leta 1991. zaupanja v politične strukture. Slovenska mladina pa je postala bolj aktivna v Ta trend se je v času raziskave stopnjeval, prizadel je zlasti ženske in vključeval prostovoljstvu, predvsem v akcijah, ki bi izboljšale položaj mladih (za primerjavo diplomante terciarne stopnje, ki pred tem skorajda niso imeli problema brezpo- z raziskavo Mladina 2020 glej Slika 5 na strani 20) . selnosti. Zaslužki mladih so vedno manj izvirali iz stalne zaposlitve, brezposelnost Raziskava Mladina 2010 je med drugim prepoznala povečano rabo računal- je naraščala, medtem ko so dohodki stagnirali. Poleg tega je pozitivni učinek iz- nika med mladimi, saj je 82 odstotkov mladih v Sloveniji poročalo, da so (skoraj) obraževanja na zaposlovanje slabel, trg dela v Sloveniji pa je bil še vedno močno vsak dan uporabljali splet, kar je bilo takrat nad povprečjem tako držav EU-15 kot segmentiran. Socialni položaj slovenskih mladih ni bil tak, da bi ga v celoti lahko tudi EU-27. V primerjavi z letom 2000 pa so mladi več časa namenjali športu in označili za revnega ali poslabšanega. Medtem ko so se nekateri vidiki njihovega kulturno-umetniškemu ustvarjanju. Med ključnimi ugotovitvami je zanimivo, da so družbenega položaja poslabšali, so se drugi izboljšali. leta 2010 mladi ostajali enako optimistični glede svoje prihodnosti, kot so bili pred Slovenska mladina je bila postopoma vedno bolj vključena v izobraževanje, petnajstimi leti, in hkrati niso postali bolj pesimistični oziroma manj optimistični zlasti v terciarno, kjer je Slovenija celo dosegla nekaj vrhov v primerjavi z EU. glede prihodnosti družbe. Zaradi časovnega okvira raziskave ni presenetljivo, da Tudi zasebno življenje slovenske mladine je bilo brez posebnih bremen in ovir, so bili okrepljeni občutki nelagodja v zvezi s pomanjkanjem denarja, stanovanjskim saj je v izvorni družini prevladovalo razumevanje in razširjanje stanovanja ter dru- vprašanjem in negotovostjo glede zaposlovanja. ga podpora. Čeprav je bila Slovenija v recesiji, je ta družinska podpora temeljila Mladi na desetletju progresivne družinske gradnje stanovanj. Odnosi s starši niso bili v zadnjih desetih letih obremenjeni s staromodnimi omejitvami, kar navadno ustvarja pogoje za odnose V zadnjem desetletju je slovenska raziskovalna srenja nadaljevala z vpogledi z vrstniki in partnerji (razmeroma) brez ovir. Slovenska mladina 2013: Življenje v času deziluzij, tveganja in prekarnosti (Flere ez Mladin mladih ni glede družbene prihodnosti. Ta negativna ocena politike in demokracije je bila del Br in drugi, 2014) in Youth Study South East Europe 2018/2019 (Jusić, Lavrič in v stanje slovenske mladine. Med večjimi raziskavami je vredno omeniti raziskavi Mladi so v času raziskave kazali veliko političnega nezadovoljstva in pesimizma splošne slovenske slike, ki ga je zaznamovalo »vstajniško« gibanje v letih 2012 in Tomanović, 2019). Najnovejša raziskava Mladina 2020 (Lavrič in Deželan, 2021) 2013, ki je močan izraz delegitimacije političnega sistema. Pri obrambi svojega pa že stopa v četrto desetletje obstoja Republike Slovenije. družbenega položaja slovenski mladi niso bili brez politične moči, npr. slovenska Slovenska študentska organizacija je zelo aktivno branila njihove interese. Mladi so bili še mladina 2013 Raziskava Slovenska mladina 2013 se je osredotočila na mlade med 16. in nem poskrbljeno v okviru sistema socialnega varstva, izobraževalnega sistema vedno pretežno zadovoljni s svojimi življenjskimi razmerami, zanje je bilo v glav- namen raziskovalnega dela je bil pridobiti celostno sliko o življenju slovenske mladi na poti, da sprejmejo priložnostno in razdrobljeno delo. mladine. Hkrati pa je raziskava ponudila vpogled v življenje mladih s Hrvaške 27. letom starosti in je metodološko temeljila na študiji Mladina 2010. Osnovni in njihove izvorne družine. Raziskovalna skupina je med drugim zaključila, da so Načini komuniciranja in rabe sodobnih medijev so pokazali, da so slovenski Study). Za potrebe primerjave so bili uporabljeni tudi nemški podatki (16. Shellova je lahko povezano z močno individualizacijo, kot so jo ugotavljali že v prejšnjih študija mladine iz leta 2011). Zbiranje podatkov je s strani Centra za raziskovanje (IDIZ-FES Croatian 2012 Youth Study) in Kosova (IDRA-FES Kosovo 2012 Youth mladi obilno uporabljali te nove možnosti, ki vplivajo tudi na njihovo življenje. To raziskavah in kjer sta najvišji vrednoti »kariera« in »samostojnost«. (prim. Mladina potekalo med 29. majem in 20. julijem 2013. Glavne točke raziskave je določila steje odločali za manj zavezujoče oblike komplementarnosti, čeprav je klasična raziskovalna komisija FES, ki je raziskavo naročila, in sicer življenjske razmere in postjugoslovanskih družb (Univerza v Mariboru) in Friedrich-Ebert-Stiftung (FES) ’85 ali Mladina 2010). Mladi Slovenci so se (v primerjavi z mladimi Hrvati) pogo- oblika poroke imela prednost. Na splošno se je neenakost v Sloveniji povečevala, prosti čas in življenjski slog, uporabo medijev, zdravje, tvegano vedenje, povezano neenakost med slovensko mladino skrivala z razširitvijo in spodbujanjem visokega z zdravjem, in življenjski slog, družino, tesnobe in hotenja, zaupanje in pripadnost, socialno-ekonomski položaj mladih, zaposlovanje in mobilnost, izobraževanje, čeprav je bila še vedno razmeroma nizka. Najpomembneje je bilo, da se je socialna šolstva ter z ukrepi socialne podpore. V nasprotju z relativno dobrim položajem med 16 in 27 leti. Glede na statistični urad je bilo v tej skupini 282.194 slovenskih Ciljna populacija raziskave so bili mladi, ki so v letu 2012 dopolnili starost žena pridobitev (stabilne) zaposlitve. Prekarnost kot ena glavnih oblik zaposlitve politiko in demokracijo ter vladanje in razvoj. slovenske mladine se je poslabšal njihov premik v fazo odraslosti, saj je bila ote- mladi takrat to stanje sprejeli, potem to pomeni spremembe tudi za čas odraslosti. V primerjavi z letom 2000 se je delež mladih odraslih (starih od 24–27 let) skoraj prepolovil (2000: 71,4 %; 2013: 40,6 %, prim. Slika 1 na strani 17). Hkrati pa je več mladih ostalo na področju izobraževanja in svoj dohodek dopolnjevalo z delom za določen čas in študentskim delom. Mladina v jugovzhodni Evropi 2018/2019 V raziskavi je sodelovalo več kot 10.000 mladih, starih med 14 in 29 let, iz de- setih držav jugovzhodne Evrope5. Raziskavo je naročila Friedrich-Ebert-Stiftung (FES). To je bila že druga obsežna raziskava mladih na področju jugovzhodne Evrope (FES Youth Studies SEE 2011–15). Nova raziskava je omogočila primer- javo s spremembami na območju. Mladi so odgovarjali na anketna vprašanja o naslednjih temah: izobraževanje, zaposlovanje, politična participacija, družina, prosti čas in uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), vrednote, drže in prepričanja. Mladi na območju jugovzhodne Evrope so se še vedno spopadali z visoko stop- njo nezaposlenosti in prekarnimi delovnimi pogoji. Visok delež mladih ni bil vklju- čen v izobraževanje, zaposlitev ali usposabljanje (ang. NEET, not in employment, education or training). Ti deleži so bili izrazito visoki v državah zahodnega Balkana (t. i. Western Balkan six ali WB6). Mladi so se prav tako soočali s strahom glede brezposelnosti. Mladi v državah WB6 so poročali, da dajejo zelo visoko prednost zaposlovanju v javnem sektorju, kjer je za zaposlitev pomembno tudi članstvo v politični stranki. Višje stopnje izobraževanja, sodelovanje v družbenih ali politič- nih aktivnostih, vključevanje v aktivnostih razvoja samega sebe, uporaba IKT za izobraževalne in informacijske potrebe ter primerna zaposlitev so bili manj do- stopni mladim iz manj privilegiranih socialnih okolij. V vseh državah jugovzhodne Evrope je bila prisotna korupcija v izobraževalnem sistemu. Ta je v petih letih pred ez Mladin mladih ni raziskavo narasla v vseh vključenih državah. Strpnost do neformalnih praks, kot Br je uporaba povezav, podkupnine ali goljufanje pri davkih, je bila med mladimi v regiji relativno visoka in se je od leta 2008 znatno povečala. Velika večina mla- dih je podpirala socialno državo, predvsem tisti z nižjim socialno-ekonomskim položajem. Med mladimi v jugovzhodni Evropi je obstajala dokaj velika podpora ‚političnemu vodji, ki državo vodi z močno roko za javno dobro‘. Popularnost te trditve se je povečevala od leta 2008. Vredno je omeniti, da so se mladi iz držav članic EU manj izseljevali v primer- javi s tistimi, katerih države še niso postale članice. Mladina na območju je bila večinoma proevropska. Večina mladih v regiji se je počutila slabo zastopane v nacionalni politiki. Hkrati pa so imeli mladi, poleg udeležbe na volitvah, malo iz- kušenj s politično in družbeno participacijo. Večina mladih v jugovzhodni Evropi je bila mnenja, da je njihovo politično znanje slabo, in za politiko niso bili zainte- resirani. Daljše obdobje življenja v tujini je pokazalo, da se zanimanje mladega človeka za državljansko in politično vključenost poveča ter da se hkrati znižajo nacionalistična nagnjenja. Ob tem pa je potrebno poudariti, da večina mladih v jugovzhodni Evropi v času raziskave ni imela izkušenj z mednarodno mobilnostjo za potrebe izobraževanja. Zaradi visoke nezaposlenosti in nezadostne podpore države se je večina mla- Ciljna populacija je raziskave so bili prebivalci Slovenije, ki so bili 5. avgu- dih v jugovzhodni Evropi zanašala na finančno, stanovanjsko in izobraževalno sta 2019 stari med 15 in 29 let. Terensko anketiranje je potekalo od avgusta do podporo. To pomeni, da so bili življenjski prehodi mladih podaljšani. Raziskava je oktobra 2020 na terenu, od srede oktobra pa zaradi epidemije covida-19 preko pokazala, da je v Sloveniji 36 % anketirancev obiskovalo šolo, 36 % mladih je štu- videokonferenčnega orodja Zoom. Zaradi manjšega števila javno dostopnih te- diralo, 5 % jih je bilo v neki drugi obliki izobraževanja, 23 % pa jih ni bilo v nobeni lefonskih številk in slabega odziva na dopis s prošnjo za posredovanje kontakta obliki izobraževanja. Slednje je predstavljalo najmanjši delež med državami. Med je bila dobra tretjina anket izvedena s pomočjo spletnega panela. Do novembra državami jugovzhodne Evrope je Slovenija že dosegla cilj strategije Evropa 2020, 2020 je bilo izvedenih vseh 1200 načrtovanih anket. Pomemben del podatkov je ki je bil 40 % prebivalcev, starih med 30 in 34 let, z doseženo terciarno izobrazbo. prišel iz intervjujev s karakterističnimi predstavniki mladih. V Sloveniji ni nihče od anketirancev opustil izobraževanja na osnovni ravni. Le 2,7 Epidemija covida-19 je neizogibno vplivala na rezultate raziskave. Pri anketira- % mladih je opustilo šolo v času srednje šole in 16,4 % v času terciarnega izo- nju so bili respondenti naprošeni, naj pri odgovoru pomislijo na stanje pred epide- braževanja. Med državami, obravnavanimi v raziskavi, je imela Slovenija najnižjo mijo. Seveda pa je epidemija covida-19 vplivala tudi na vrednote, stališča, občutke stopnjo brezposelnosti med letoma 2010 in 2016. Hkrati pa ni bila med državami, ali politično vedenje. Ker je bil del anket izveden še pred jesenskim zaprtjem šol, kjer je bil večji delež mladih pogodbeno zaposlen (za polni ali delni delovni čas). so raziskovalci statistično ocenili vpliv pri starostni skupini 25–29 let in ugotovili, Mladina da korelacije obstajajo, a da so šibke, zato so menili, da je vpliv epidemije prisoten, 2020 a majhen. To so ponazorili s primerom osamljenosti kot problema mladih, kjer je Zadnja raziskava na področju mladine, Mladina 2020, predstavlja nadaljevanje epidemija poudarila trend, prisoten že pred njo. celovitega raziskovanja mladine. V raziskavi je sodelovalo okrog 1200 mladih, sta- rih med 15 in 29 let. Raziskava je plod sodelovanja Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, dveh institucij, ki sta v preteklosti skoraj ekskluzivno izvajali tovrstne raziskave. Pri terenski izvedbi oziroma anketiranju pa je pomagalo tržnoraziskovalno podjetje Aragon. Ker Slo- venija na nacionalni ravni nima vzpostavljenega sistemsko urejenega spremljanja družbenega položaja mladih, sta pri raziskavi kot referenčni okvir služili raziskavi Mladina 2000 in Mladina 2010, hkrati pa je raziskovalna skupina uvedla nekaj konceptualnih in metodoloških novosti, ki se v samem delu kažejo kot odpiranje novih tem (npr. državljanski prostori za mlade) in raziskovanje novih pristopov k obstoječim temam (npr. pri participaciji). ez Mladin mladih ni Naročnik raziskave, Urad RS za mladino, za oblikovanje politik seveda potrebuje Br podatke, zato se je raziskovalna skupina osredotočila na informativno vrednost raziskave, podobno kot pri raziskavi Mladina 2010. Z dokazi podprto oblikovanje in izvajanje politik namreč pomaga političnim odločevalcem sprejeti informirane odločitve o politikah, programih in projektih. Prav tako so bile k sodelovanju pri oblikovanju raziskovalnega načrta, zaznavanju specifičnih potreb tako sektorja kot mladih vabljene organizacije mladinskega sektorja (Baumkirher, osebni intervju,6 2021, 15. april): Na področju raziskovanja veliko upov polagamo v raziskave Mladina, ki jih financira urad za mladino. Do te zadnje nismo videli veliko sodelova- nja raziskovalcev z mladinskimi organizacijami. Tokrat, pri Mladini 2020, so nas pa povabili k sodelovanju, nam vnaprej poslali vprašanja in nas vprašali za mnenje – in to je napredek. Sledeč načrtu raziskave Mladina 2010 se je tudi Mladina 2020 osredotočila na podobne tematske sklope, ki so demografija, izobraževanje, zaposlovanje, bi- vanjske in stanovanjske razmere, zdravje in dobro počutje, politična participacija, ustvarjalnost in kultura, mobilnost, uporaba IKT, potrošnja, trajnostno vedenje in vrednote ter zanimanja mladih. Raziskava pri demografskih kazalnikih ugotavlja v konec obdobja hitrega upada- nja števila mladih, kar hkrati vpliva na delež mladih med brezposelnimi v državi in pomembnost mladih kot volilne baze ter posledično njihove politične moči. Temu je komplementaren trend naraščanja starejših prebivalcev. V raziskavi Mladina 2020 je skoraj tri četrtine mladih potrdilo, da to vidijo kot velik ali zelo velik problem. Hkrati pa se je v primerjavi z raziskavo Mladina 2010 povečal delež mladih, ki se zelo dobro razumejo s starši. Prav tako so se občutno zmanjšala pričakovanja glede pomoči staršev ob ključnih življenjskih področjih. Odnosi med generacijami so s stališča mladih dobri, mladi ne govorijo o med- generacijskem konfliktu, temveč imajo močno zavest o zapostavljenosti starejših pri družbeni blaginji, več kot 60 % se delno ali popolnoma strinja s trditvijo, da so mladi v enaki meri zapostavljeni kot starejši. V tem smislu kažejo odgovornost do bodočih generacij, kjer se podoben delež strinja s trditvijo, da je potrebno uravnotežiti zahteve sedanjih generacij zaradi potreb prihodnjih rodov. V primerjavi z mladimi leta 2010 se po zadnji raziskavi mladi hitreje odseljujejo od svojih staršev in približujejo povprečju mladih v Evropski Uniji. Starost mladih v Sloveniji je ob selitvi od doma v času od leta 2010 do 2019 padla s povprečja 29,7 let na 27,7 let, kar je še vedno več kot v EU-27, v sosednji Avstriji ali na Ma- Prehod mladih v odraslost se spreminja in ni več tako linearen proces. Aktivnost, Slika 1: Če bi ti to nudilo boljše ustvarjalne in sploh življenjske možnosti, ali bi se bil/a pripravljen/a za dalj časa ali trajno preseliti? Viri podatkov: Mladina 2000, Mladina 2010 in Mladina 2020 odgovornost in avtonomija mladih zavzemajo različna polja njihovega delovanja in džarskem, vendar pa take spremembe ni doživela nobena od sosednjih držav. je za devet odstotnih točk višji kot v letu 2010. Tako več kot polovica mladih (54,1 ez Mladin mladih niBr pri vozniškem izpitu pa je porast kar za trinajst odstotnih točk. %) načrtuje izobraževanje v tujini v prihodnosti, kar je za 7,3 % več kot leta 2010. Pri priložnostnem učenju so jim v pomoč predvsem spletna orodja in nove mož-Mobilnost nasploh je področje s pomembnim pozitivnim razvojem, saj se je zvišala nosti izobraževanja, ki jih generacije pred njimi niso bile zmožne uporabljati v tako pripravljenost na selitev v drug kraj v Sloveniji, v drugo evropsko državo ali celo velikem obsegu kot danes. Uporaba spleta je prav tako povečala trend spletnega na drugo celino (glej sliko 1). Najbolj se je zvišala pripravljenost na selitev v dru-nakupovanja. V primerjavi z mladimi iz drugih držav EU pa je slovenska mladina go evropsko državo, kar je do neke mere povezano z daljšim obdobjem članstva v spodnji polovici po deležu mladih z znanjem računalniškega programiranja. Slovenije v EU, tu je povečanje kar za 17 odstotnih točk. Pripravljenost mladih Njihova uporaba IKT orodij je večinoma omejena na osnovna opravila, kar kaže za selitev v drugo evropsko državo je narasla za 46,4 %, za selitev znotraj države na smiselnost krepitve tega področja kot ene od prioritet izobraževalne politike. pa za 50,3 %. Prav tako se je povečala želja po selitvi iz Slovenije za več kot šest Kljub temu, da se je pojavil trend zmanjševanja brezposelnosti mladih (poveza-mesecev, ki je leta 2020 dosegla 75 %, z največjim porastom med letoma 2018 in puščajo sistem formalnega izobraževanja. Po drugi strani je narasel delež mladih, Na področju izobraževanja je bilo mogoče opaziti, da mladi nekoliko hitreje za- ževanja in priložnostnega učenja. Zunaj rednega šolskega izobraževanja so se udeležili različnih tečajev, delavnic in usposabljanj, ki obsegajo tuje jezike, kulturo in umetnost, pripravo na vozniški izpit ter razna poklicna znanja, v veliko večji ki imajo izkušnjo izobraževalne mobilnosti. Ta delež sicer znaša le 23 %, vendar meri kot pred desetimi leti, v povprečju gre za zvišanje za osem odstotnih točk, problematike ali zaposlovanja mladih in ki ne delujejo spodbudno. Mladi so v večji meri poročali, da se poslužujejo orodij neformalnega izobra- se v marsičem povezujejo s poudarki, ki se tičejo duševnega zdravja, stanovanjske pa so dopusti in potovanja (53,5 %). povprečja v številu mladih, ki so prekarno zaposleni. Raziskava je položaj mladih na trgu označila kot relativno neugoden. Tako sta bili dve tretjini mladih za pre- 2020. Sicer pa dve tretjini odhodov v tujino traja manj kot en mesec, glavni razlogi no z demografskimi spremembami), pa Slovenija odstopa navzgor od evropskega prečitev brezposelnosti pripravljeni stopiti na samostojno podjetniško pot. Med mladimi se je okrepil podjetniški duh, hkrati pa so raziskovalci opazili upadanje želje po zaposlitvi v javnem sektorju (prim. poglavje Mladina v jugovzhodni Evropi 2018/2019, stran 11). Za mlade je v tem obdobju najbolj pomembno, da je delo zanimivo, omogoča visoko stopnjo avtonomije in da ima jasen cilj. Varnost zapo- slitve ostaja pomembna, ampak manj od prej omenjenih značilnosti. Pri priprav- ljenosti za sprejemanje delovnega mesta z nižjim položajem in nižjim plačilom, z ob sprejemu delovnega mesta lahko govorimo o učinku stropa, saj je takih kar 92 je opaziti veliko več abstiniranja glede %. S tem povezan je seveda tudi strah pred brezposelnostjo, ki je močno prisoten alkohola, opazno večji je delež neka-pri več kot 40 % anketiranih mladih v raziskavi Mladina 2020. Ta strah je bil višji dilcev, pa tudi ukvarjanje s športom pred dvema letoma (YSEE 2018), ko je segel prek 43 %, a je glede na številke je opazno poraslo (Mladina 2020, str. izpred desetletja ali dveh še vedno zelo visok (27,0 % oziroma 21,8 %; glej Mladi- 201). Vendar pa ti pozitivni trendi, pa na 2020, str. 365). S tem je povezana tudi manjša priljubljenost samozaposlitve, tudi objektivni dejavniki bivanja kot npr. kjer je delež pristašev padel s 43 % iz Mladine 2010 na 32,1 % v zadnji raziskavi. nižja brezposelnost in višji dohodki, ne Zgoraj omenjena pripravljenost na selitev zaradi boljših življenjskih pogojev je v pomenijo splošnega izboljšanja psiho-veliki meri povezana z zaposlitvijo. fizičnega zdravja mladih, saj indikatorja Na področju zdravja in dobrega počutja je zaskrbljujoča ugotovitev, da se je občutenja stresa in poslabšanje stanja povečal delež mladih, ki osamljenost vidijo kot problem. Pomembno se je povečalo pri telesni teži pomenita prej obratno občutenje stresa ali dojemanje osamljenosti kot problema, tukaj je raziskava Mla- – splošno poslabšanje zdravja. Težave dina 2020 ugotovila zelo močno povečanje glede na Mladino 2010, pri stresu od z duševnim zdravjem nakazujejo tudi 17 odstotkov na kar 36, pri osamljenosti pa je delež poskočil z devetih odstotkov strategije, ki jih mladi uporabljajo ob na kar trideset, pri čemer je potrebno upoštevati metodološko opombo glede soočanju s težavami, saj jih kar 14 od-anketiranja pred epidemijo covida-19 in po njej (glej Sliko 2). Pri visokih stopnjah stotkov lajša z alkoholom in drogami. zaskrbljenosti in stresa med mladimi raziskava poudarja veliko odgovornost ge- Raziskava je namenila pozornost neracije današnjih nosilcev družbene moči pri tem, da mladim pomaga pri ure- tudi izpostavljenosti sovražnemu govo-sničevanju njihovih vizij in soočanju z izzivi prihodnosti. ru kot posledici večje uporabe IKT oro- dij. Več kot 80 % mladih je bilo večkrat mesečno priča sovražnemu govoru na spletu, 70 % pa jih je menilo, da je v slovenski družbi preveč sovražnega govora. Pri vplivu na javni prostor in politični dejavnosti raziskava Mladina 2020 glede na zadnje desetletje ugo- ez Mladin mladih ni tavlja povečano dejavnost mladih pri Br njihovem uresničevanju državljanskih pravic. Tako so izmerili še vedno nizko zanimanje za politiko, kar je povezano z nizkim zaupanjem v nosilce politične oblasti ter ima negativen vpliv na udeležbo na volitvah, ki ostaja nizka. Manj- ša je osredotočenost na institucionalno politiko, a je njihova stopnja družbene angažiranosti visoka, pri čemer so pomembni osebni vidiki političnosti. Poleg konvencionalnih uporabljajo tudi nekonvencionalne oblike politične participacije, kot sta politično potrošništvo – zavračanja posameznih izdelkov (bojkotiranje) ali nakupovanje iz političnih, etičnih in okoljskih razlogov – oziroma podpisovanje peticij. Zdi se, da okoljsko odgovorno potrošništvo in potrošniški aktivizem posta- Slika 2: Občutenje stresa in problem osamljenosti med mladimi leta 2010 in leta 2020. jata vse bolj konvencionalni praksi političnega izraza mladih. Poleg tega so mladi Vir: Mladina 2010 in Mladina 2020. poročali, da so bolj naklonjeni neposrednemu komuniciranju s politiki. Vendar se pojavlja tudi skrb glede radikalizacije, saj je pri četrtini mladih prisotno prepričanje oziroma znaten upad splošnega zadovoljstva mladih z življenjem. Na splošno Prav tako je bilo opaziti porast mladih, ki so pesimistični glede prihodnosti, o legitimnosti rabe nasilja, ko gre za višje cilje. Stanovanjska problematika neposredno zadeva vedno večji delež mladih, kar je deloma povezano tudi z zgodnejšim odhodom od doma – mladi lahko predvsem so mladi vedno manj zadovoljni s svojim zdravjem, a mu hkrati posvečajo pre-takrat začutijo nenaklonjenost stanovanjske politike, ki ni usmerjena v reševanje cejšnjo skrb, kar vse je mogoče povezano z negativnim vplivom širših družbenih stanovanjskih stisk mladih (glej Sliko 3). Ugotovitve raziskave kažejo, da kljub razmer. Raziskava je opozorila na duševno zdravje kot enega ključnih izzivov mla-prisotnosti faze LAT (living apart together – pari, ki ne živijo na istem naslovu) v dinske politike, tako trenutno kot v prihodnosti. Pri zdravem življenjskem slogu Sloveniji prihaja do sprememb vrednotnih usmeritev mladih, kar nakazuje posto-pno prehajanje v drugačne oblike osamosvajanja, povezane z globalnimi trendi banje družbenim temam, nevarnost radikalizacije. Med pozitivnimi izidi lahko in večjo internacionalizacijo. Če primerjamo raziskavi iz let 2010 in 2020, se kaže omenimo konec demografskega upada, dobre medgeneracijske odnose, hitrejše močna rast deleža mladih, ki stanovanjsko problematiko doživljajo kot osebno odseljevanje od doma, internet kot priložnost, fleksibilnost v odnosu do trga de- pomembno, s poudarkom na finančni plati pri nakupu ali najemu stanovanja. lovne sile, skrb za zdravje, prevzemanje liberalnih vrednot, umetniško ustvarjanje Zadovoljstvo mladih z bivanjskimi razmerami je omejeno, saj je relativno glede in nekonvencionalne poti političnega delovanja. Vse to kaže na odprto družbo z na omejen dostop do lastnega stanovanja. Lastništvo stanovanja ostaja močna veliko avtonomijo posameznika, a tudi z njegovo veliko odgovornostjo. melji na nizkem deležu najemniških stanovanj. Vendar se povečuje zanimanje za Potrebe in prihodnost raziskovanja vrednota, kar je povezano z dolgoletnim poselitvenim vzorcem v Sloveniji, ki te-najem zaradi oteženega dostopa do finančnih sredstev za nakup nepremičnin. Če izhajamo iz zgoraj zapisanega, lahko vidimo da ima raziskovanje mladine Mladi iz večjih mest, kot sta Ljubljana in Maribor, se hitreje osamosvajajo, manj v Sloveniji bogato zgodovino, ki je med drugim v znatnem delu povezano tudi živijo pri starših in v manjši meri pričakujejo pomoč pri reševanju stanovanjskih s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani in Oddelkom za sociologijo težav. Navezanost mladih na domače okolje ter nizka pripravljenost na mobilnost, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Hkrati so v Sloveniji prisotne še druge zlasti med starejšimi mladimi, se ohranja, čeprav se bivanjske želje postopoma raziskovalne organizacije in inštituti, ki oblikovalcem javne in mladinske politike spreminjajo. Stanovanjske stiske so povezane z začasnimi zaposlitvami in pove- omogočajo jasen pregled nad potrebami slovenske mladine. Da je raziskovanje zanimi vidiki prekarnosti, saj to vpliva na kreditno sposobnost mladih, ki ostajajo mladih in njihovih potreb nujno, je koncizno opisal trenutni župan občine Ajdov- prezrti tudi pri finančnem sektorju in so tako zopet odvisni od starševske pomoči. ščina in nekdanji podpredsednik MSS Tadej Beočanin (osebni intervju, 2021, 15. Prekarnost se je sicer po nekaterih kazalnikih zmanjšala, a je še vedno zelo visoka april), ki je dejal: (od leta 2015 je padla za skoraj 13 odstotnih točk, a še vedno zadeva več kot 60 Raziskovalne organizacije, fakultete, univerze in raznorazni inštituti, ki jih % mladih, ki delajo). imamo po državi tudi za področje mladinske politike, lahko prispevate k temu, da bo mladinska politika res temeljila na raziskavah in da bo na ta način odgovarjala na tiste potrebe, ki so najbolj prisotne. Hkrati pa se pojavljajo tudi potrebe, da bi se raziskovanje mladine v slovenskem prostoru okrepilo. Kot je poudarila raziskovalna skupina, zadolžena za raziskavo Mladina 2020, je »partnerstvo med univerzama […] med drugim mogoče razumeti kot temelj za razvoj raziskovalno-analitske infrastrukture, ki bo zagotovila to pot- ez Mladin mladih ni rebo, zapisano tudi v Nacionalnem programu za mladino 2013–2022« (Lavrič in Br Deželan, 2021). Tudi aktualna direktorica urada RS za mladino Dolores Kores je poudarila, da je za njih raziskovanje ključnega pomena pri oblikovanju mladinskih politik. Vendar obstajajo bojazni, da za to ne bo denarja, saj nekateri v mladinskem sektorju menijo, da se bo v naslednjih letih varčevalo prav pri raziskovanju (Skrinar, osebni intervju, 2021, 6. maj). Z dokazi podprto oblikovanje politik je že dalj časa vpeto v evropske dokumente in organizacije. Evropska komisija je že leta 2009 v Strategiji EU za mlade poudarila pomen oblikovanja politik, ki sloni na dokazih, kjer je zapisano: »Za oblikovanje učinkovite politike je potrebno imeti boljše znanje. Poleg sedanjih orodij (npr. podatki Eurostata, nacionalna poročila, Evropski center znanja za mladinsko po- litiko) obstaja potreba po delitvi rezultatov raziskav in mreženju raziskovalcev po Slika 3: V kolikšni meri za tebe osebno veljajo naslednji problemi mladih: STANOVANJSKI PROBLEM vsej Evropi«. Tudi nekateri evropski observatoriji (npr. Evropski opazovalni urad za (Velja ali zelo velja)? Vir: Mladina 2010 in Mladina 2020. kršitev pravic intelektualne lastnine) v svojem delovanju predvidevajo zagotavljanje prispevkov in podatkov, ki temeljijo na dokazih, da bi oblikovalcem politike omo- Raziskava Mladina 2020 je v marsičem drugačna od predhodnih raziskav v gočili oblikovanje učinkovitih politik za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine 90. letih, saj so se v Sloveniji zgodile velike družbene spremembe, nastal je nov ter podporo inovacijam in ustvarjalnosti (Cink, 2016). evropski kontekst in spremenili so se tudi raziskovalni timi. Raziskava je navedla Svet Evrope je maja 2017 vladam držav članic priporočal, naj spodbujajo na- veliko prednosti v življenju mladih v Sloveniji, a mogoče ravno toliko slabosti. cionalno in evropsko raziskovanje različnih oblik mladinskega dela in njihove Skrbijo nas lahko maloštevilnost mlade generacije, njena manjša politična teža, vrednosti, učinkov in doprinosa. Predlagal jim je, naj spodbujajo uporabo raziskav, nizmi za merjenje rezultatov in učinkov. To je poudarila tudi Dolores Kores, ki je kot Iztočnice za prihodnost: primer navedla deklaracijo socialnega vrha v Portu leta 2021 (Porto Social Summit) • Za dober vpogled in spremljanje trendov na področju mladih, njihovih vrednot državami, ker obstaja nek enoten sistem« (Kores, osebni intervju, 2021, 18 maj). • Za ustrezen vpogled v življenje mladih in spremljanje uresničevanja oziroma Evropska Komisija je v Strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027 v oddelku in omenila, da je pomembno tudi, da »se v končni fazi lahko primerjamo z drugimi in stališč je potrebno zagotoviti izvedbo rednih in celovitih raziskav mladine. sala tudi, da bi mladinska politika EU morala temeljiti na preverjenih podatkih ter pripravljeni tako za mlade kot mladinski sektor (npr. mladinska opazovalnica, odražati dejanske potrebe in položaj mladih. To zahteva nenehne raziskave, razvoj indeks mladih). znanja in vključevanje mladih ter mladinskih organizacij. Še posebej pomembno je • Za zagotavljanje sinergij na področju raziskovanja je potrebno z različnimi Na dokazih temelječe oblikovanje mladinske politike in pridobivanje znanja zapi- smiselno vzpostaviti mehanizem za sprotno spremljanje kazalnikov, ki bodo doseganja ciljev, zastavljenih v nacionalnem programu za mladino, bi bilo smiselno upoštevati mladinski wiki (Youth Wiki), mreže mladinskih raziskav ter institucij na področju raziskovanja mladine in mladinskega dela ter njihovega sodelovanja z organizacijami mladinskega sektorja in oblikovalci politik. sodelovati z mednarodnimi organizacijami kot npr. Svet Evrope in OECD, vključno • Za lažjo primerjavo podatkov in ugotovitev posameznih raziskav med državami skupin, zlasti tistih z manj priložnostmi. Pri oblikovanju mladinske politike bi bilo spodbudami okrepiti sodelovanje in povezovanje raziskovalcev in raziskovalnih zbiranje podrobnih podatkov o mladih, da bi lahko bolje razumeli potrebe različnih z mladinskimi organizacijami (Svet Evropske unije, 2018). V Resoluciji o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 je omenjeno je smiselno spodbujanje mednarodnega povezovanja raziskovalcev in razisko- »oblikovanje javnih politik, temelječe na dokazih«. V točki 1.4 (Spremljanje naci- valnih organizacij, predvsem v evropskem merilu (EU, Svet Evrope). onalnega programa za mladino) se predvideva »uporaba kombinacije treh vrst • Za ohranjanje in krepitev kakovostnega raziskovanja mladih in mladine se je kazalnikov, ki bodo temeljili na prej omenjenem »oblikovanju javnih politik, teme- potrebno držati vzpostavljenih standardov kakovosti raziskovalne dejavnosti, lječem na dokazih, ter bodo jedro sistema spremljanja in evalviranja nacionalnega ki so v veljavi v Sloveniji in predpisani z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in programa za mladino«. Poleg tega ReNPM 2013–22 predvideva tudi vzpostavitev inovacijski dejavnosti (2021) ter regulacijo Javne agencije za znanstvenorazi- ugotavlja, da kljub močni intenzivnosti raziskav, ki jih financira Urad RS za mladino, • Potrebno bi bilo podpreti vzpostavitev skupnega repozitorija podatkov za nimamo vzpostavljenega celovitega sistema spremljanja družbenega položaja enote za raziskovanje mladine (v okviru obstoječih raziskovalnih organizacij), saj skovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. področje mladih in mladine, ki bi zajemal podatke vseh relevantnih raziskav, opisala ena od sogovornic, Tanja Baumkirher, saj je po njenem mnenju pri mla-Potrebo po sodelovanje med akterji prisotnimi v mladinskem sektorju je dobro ter raziskovalcem doma in v tujini. mladih, ki je nenazadnje potreben že zaradi poročanja Evropski komisiji. analiz in statističnih spremljanj ter zagotavljal dostop zainteresirani javnosti dinski politiki »najpomembnejše […] dobro sodelovanje med politiko (snovalci in ez Mladin mladih niBr Viri izvajalci politik), mladinskimi organizacijami in raziskovalci. Sodelovati morajo Cink, B. (2016). Mladinska politika v Sloveniji [diplomsko delo]. http://dk.fdv.uni-lj.si/ vsi med sabo kot tudi ‚ena na ena‘« (Baumkirher, osebni intervju, 2021, 15. april). diplomska/pdfs/cink-borut.pdf Poudarila je tudi, da so »raziskovalci potrebni predvsem z vidika zajemanja širše Evropska komisija. (2009). Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge populacije mladih in [da] preverjajo dejansko stanje med mladimi. Z raziskavami in položaja. Prenovljena odprta metoda koordinacije za obravnavo izzivov in priložnosti zagotavljamo ustrezno podlago za oblikovanje politik« (prav tam). za mlade. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52009D-Nenazadnje je življenje mladih je v zadnjih letih močno zaznamovala epidemija C0200&from=EN covida-19, s čimer se je pojavila tudi potreba po dolgoročni analizi njenih posledic, Flere, S., Klanjšek, R., Lavrič, M., Kirbiš, A., Tavčar Kranjc, M., Divjak, M., Boroja, T., Zagorc, tudi na mlade ter mladino kot sektor. Trajne posledice epidemije prepoznavamo B., Naterer, A. (2014). Slovenska Mladina 2013: Življenje v času deziluzij, tveganja in šele nekaj let kasneje, predvsem s pomočjo celovitih raziskav mladine, njenega prekarnosti [Podatkovna datoteka]. Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. življenja in družbenega položaja in še nekaj časa bo tako. Zato je smiselno zaklju- ADP - IDNo: MLA13. https://doi.org/10.17898/ADP_MLA13_V1 čiti z mislijo dr. Petra Debeljaka, nekdanjega direktorja Urada RS za mladino, glede Flere, S., Klanjšek, R., Lavrič, M., Kirbiš, A., Tavčar Kranjc, M., Divjak, M., Boroja, T., Zagorc, njegovega videnja raziskovanja mladine v prihodnosti (Debeljak, osebni intervju, B., Naterer, A. (2014). Slovenian youth 2013: Living in times of disillusionment, risk and 7. 5. 2021): »Evidence-based! Zakaj? Ne zato, ker to pije vodo v Sloveniji. To je precarity: First CEPYUS – Friedrich-Ebert-Stiftung Youth Survey. http://projects.ff.uni-mb. sidrišče, na katerem bi lahko štartali.” si/~cepso/web/wp-content/uploads/2013/07/Study-final-web.pdf Hertie School. (2019, 15. september). 18th Shell Youth Study: Rising Political engagement among young Germans. [Novica]. https://www.hertie-school.org/en/news/detail/ content/18th-shell-youth-study-rising-political-engagement-among-young-germans Jusić, M., Lavrič, M. in Tomanović, S. (ur.). (2019). Youth Study South East Europe 2018/2019. Friedrich-Ebert-Stiftung. https://library.fes.de/pdf-files/id-moe/15274-20190408.pdf Lavrič, M. (ur.). (2011). Mladina 2010: Družbeni profil mladih v Sloveniji. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino in Založba Aristej. http://arhiv.mlad.si/files/ knjiznica/mladina2010-2(1).pdf Lavrič, M. in Deželan, T. (ur.). (2021). Mladina 2020. Založba UM in Založba UL. https://www. mlad.si/e-katalogi/Mladina_2020/ Miheljak, V. (ur.). (2002). Mladina 2000: Slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za mladino; Aristej. Miheljak, V. in Ule, M. (2001). Mladina 2000 [Podatkovna datoteka]. Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: MLA00. https://doi.org/10.17898/ADP_ MLA00_V1 Miller, L. (2020, 23. november). Children of Quarantine: What does a year of isolation and anxiety do to a developing brain? New York Magazine. https://www.thecut. com/2020/11/covid-19-pandemic-kids-mental-health.html Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 (ReNPM13–22). (2013). Sprejeta v Državnem zboru RS, v veljavi od 30. oktobra. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPred- pisa?id=RESO93# Svet Evropske unije. (2018). Resolucija Sveta: Strategija Evropske unije za mlade 2019–2027. 2018/C 456/01. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ PDF/?uri=OJ:C:2018:456:FULL&from=EN Ule, M. (1988). Mladina in ideologija. Delavska enotnost. Ule, M. (ur.). (1996): Mladina v devetdesetih. Analiza stanja v Sloveniji. Znanstveno in publicistično središče. Ule, M. in Miheljak, V. (1995). Prihodnost mladine. DZS; Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino. Ule, M. in Rener, T. (1998). Prosti čas mladih v Ljubljani. Center za socialno psihologijo – študije mladine. Ule, M. in Vrcan, S. (1986). Mladina 1985: Položaj, svest i ponašanje mlade generacije Jugoslavije [Podatkovna datoteka]. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ez Mladin mladih ni Institut za društvena istraživanja [izdelava], Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih Br podatkov [distribucija]. ADP - IDNo: MLA85. https://doi.org/10.17898/ADP_MLA85_V1 Ule, M., Rener, T., Mencin Čeplak, M., Tivadar, B. (2000). Socialna ranljivost mladih. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za mladino; Aristej. Ule, M., Rener, T., Miheljak, V., Kurdija, S., Mencin Čeplak, M. (1996). Predah za študentsko mladino. Zavod RS za šolstvo; Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino. Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti – ZZrID. (2021). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 15. decembra. Na Poglavje 6 v odraslost Tri desetletja prehodu Nina Vombergar mladinskega Tomaž Deželan dela v Sloveniji Ključne prelomnice Most med mladimi in širšo družbo: pomen, cilji in učinki mladinskega dela Mladinsko delo je v Sloveniji pod tem imenom vedno bolj prepoznavno, a to v razvoju mladinskega poimenovanje se ni splošno pojavljalo že takoj po osamosvojitvi. To seveda ne dela v Sloveniji pomeni, da mladinsko delo v devetdesetih letih ni obstajalo, le imenovalo se je drugače (Zupan, osebni intervju, 2021, 21, april): 1 1990: imeli smo primere dobre prakse, ampak ti primeri so bili bodisi prosto- ustanovitev Mladinskega sveta Slovenije voljno delo bodisi mladinske brigade bodisi mladinsko politično delo V devetdesetih letih nismo imeli nobene definicije mladinskega dela, 2004: bodisi socialno delo z mladimi. Vse drugo, samo mladinsko delo ne. Šele vstop Slovenije v EU in dopolnitev nacionalnih kasneje se je začelo razmišljati o tem, kaj je mladinsko delo. programov na področju mladine z evropskimi programi Danes se definicije med drugim strinjajo v tem, da mladinsko delo povezuje mlade, lokalno skupnost in širšo družbo. Naslavlja potrebe mladih, omogoča 2005: Strategija urada RS za mladino na področju mladim, da so slišani ter jih opremlja z izkušnjami, znanji in veščinami. Ob tem mladinske politike do leta 2010 se mora mladinsko delo nenehno razvijati in odzivati na družbene razmere in spremembe, pri čemer je bistveni poudarek na prilagajanju potrebam mladih 2010: Resolucija Sveta EU in predstavnikov vlad držav v danem prostoru in času. In predvsem, mladinsko delo mlade spodbuja, da se članic o mladinskem delu vključujejo v družbo kot aktivni državljani. Cilji mladinskega dela so povezani tako z osebnim razvojem posameznika kot 2010: Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju tudi z vzpostavljanjem družbene kohezije in družbenim razvojem. Cilji na ravni st posameznika se med drugim nanašajo na spodbujanje emancipacije, opolno- aslo 2013: Resolucija o Nacionalnem programu dr močenja, razvijanja odgovornosti, sodelovalnega duha in prevzemanja pobud za mladino 2013–2022 (Coburn, 2011; Devlin in Gunning, 2009; Lee, 1999; YouthLink Scotland, 2017). Na du v o družbeni ravni se cilji nanašajo na spodbujanje aktivne participacije, vključenosti, 2017: Katalog standardov strokovnih znanj in eho globljega razumevanja družbenih odnosov, izzivov in problemov ter na preven- tivo (prav tam). Mladinsko delo mladim nudi priložnosti za neformalno učenje, spretnosti za Nacionalno poklicno kvalifikacijo Na pr preizkušanje znanja v praksi in možnosti vplivanja na skupnost in na družbo, v mladinski delavec/ mladinska delavka kateri živijo in delujejo. Na kratko, mladinsko delo mlade spodbuja k oblikovanju mlade in izražanju lastnega mnenja ter jih spodbuja k aktivni participaciji v družbi. »Je 2019: Strategija EU za 2019–2027 torej proces učenja, ne le za mlade, temveč za družbo kot celoto« (Evropska listina 2020: Resolucija Sveta EU in predstavnikov vlad držav o lokalnem mladinskem delu, 2019). Ciljna skupina mladinskega dela so seveda mladi. Zakon o javnem interesu v članic o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinskem sektorju kot mlade opredeljuje posameznike med 15. in dopolnjenim mladinsko delo 29. letom starosti. Na to starostno definicijo mladih se naslanjajo tudi ukrepi ter (so)financiranje programov in projektov za mlade na državni in evropski ravni. Mladi kot posamezniki znotraj te starostne skupine pa so heterogena skupina, zaradi česar imajo tudi različna zanimanja in potrebe. Od posamezne aktivnosti in organizacije znotraj mladinskega dela pa je odvisno, ali so ciljna skupina vsi mladi ali pa specifična skupina znotraj mladih. Vizije in poslanstva mladinskih organizacij so sicer pogosto povezana z naslavljanjem izzivov specifične skupi- ne mladih oziroma z naslavljanjem specifičnih izzivov, ki so izpostavljeni s strani financerjev mladinskega dela. Resolucija Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 daje poseben poudarek tudi mladim z manj priložnostmi, med drugim v povezavi z mladinskim delom. Za izvajanje mladinskega dela so potrebni primerni prostori, in sicer v vseh posledično prinaša možnosti razreševanja socio-ekonomskih problemov, ki se naseljih oziroma okoljih, kjer bivajo mladi. Mladinsko delo namreč naslavlja pot- pojavljajo v lokalni skupnosti (Idecon, 2012). Podpora mladinskemu delu tako rebe, želje in izzive mladih na načine, ki jih formalni izobraževalni sistem in druge pomeni spodbujanje mladih, da se aktivno vključujejo v oblikovanje lokalnega organizacije ne morejo in marsikdaj tudi ne znajo. Povedano drugače, prostori za in širšega okolja, »prav tako pa bi morali tudi organizacije, ki izvajajo mladinsko izvajanje mladinskega dela bi morali biti na voljo vsem mladim, ne glede na loka- delo, obravnavati kot partnerje v civilnem dialogu, ki zadeva mlade in skupnost« cijo njihovega bivanja. Toda – glede na obstoječo infrastrukturo – imajo nekateri (Deželan in Vombergar, 2019). mladi v Sloveniji veliko več priložnosti za preživljanje časa v mladinskih centrih in Mladinsko delo je področje, ki vpliva tako na mlade, vključene v mladinsko drugih mladinskih organizacijah kot drugi, ki zaradi lokacije njihovega bivališča delo, kot tudi na skupnost in družbo, katere del so. Učinki mladinskega dela so te priložnosti sploh nimajo. Podatki raziskave Mladina 2020 so pokazali, da 44,2 raznoliki, saj se mladinsko delo ukvarja z raznolikimi področji, prav tako pa dose- odstotka mladih nikoli ne obiskuje zbirališč mladih kot so mladinski centri, štu- ga različne ciljne skupine, od mladih na splošno do specifičnih skupin mladih. dentski klubi, zbirališča mladih ipd., nadaljnjih 30 odstotkov mladih pa te prostore Učinke mladinskega dela lahko prepoznamo na ravni posameznika, kot vpliv na obiskuje manj kot enkrat na mesec. Za primerjavo naj omenimo – glede na to, da osebnostne lastnosti in profesionalni razvoj posameznika, in na ravni družbe, kar se Slovenija po nekaterih podatkih umešča v sam vrh kvadrature nakupovalnih se zrcali v razvoju skupnosti in širše družbe ter tudi na gospodarskem razvoju centrov na prebivalca –, da dobri dve tretjini oziroma 67,2 odstotka mladih vsaj (Lee, 1999; Devlin in Gunning, 2009; Dunne in drugi, 2014; Gormally in Coburn, enkrat mesečno zahaja v nakupovalne centre za namene preživljanja prostega 2014; Williamson, 2017; YouthLink Scotland, 2017; Zubulake, 2017; Lardier in časa. Na vprašanje, koliko je v njihovem kraju možnosti za kulturno udejstvovanje drugi, 2018). Ko gre za učinke na osebnostne lastnosti posameznikov, se ti kažejo mladih v mladinskih centrih ali drugih zbirališčih mladih, pa dobra tretjina oziroma v obliki pridobivanja samozavesti, izboljšane samopodobe in optimizma glede 36,2 odstotka mladih odgovarja, da »premalo« (Mladina 2020). Iz teh ugotovitev prihodnosti; uspešnejših in bolj zadovoljujočih osebnih (formalnih in neformal- lahko tako razberemo, da je dostopna lokalna infrastruktura pomemben dejavnik nih) ter družbenih odnosov; pridobljenih izkušenj, ki spodbujajo k razumnejšemu tega, kje bodo mladi preživljali svoj prosti čas. presojanju in delovanju ter prevzemanju nadzora nad lastnim življenjem; ter bolj tudi na širšo družbeno realnost, kar se izkazuje tudi skozi njegovo prakso. Temelji Mladinsko delo se odziva tako na potrebe posameznic in posameznikov kot zdravega načina življenja zaradi informiranosti glede zdravih življenjskih navad in st posledic rabe škodljivih substanc (prav tam). Ko pa gre za učinke na profesionalne aslo na načelih prostovoljne udeležbe mladih ter je organizirano in izvedeno skupaj z značilnosti posameznikov, se ti kažejo predvsem v obliki znanja in veščin, prido- dr mladimi, včasih pa celo izključno s strani mladih, prispeva k osebnemu in soci- bljenih onkraj formalnih učnih procesov; sposobnosti učinkovitega delovanja v alnemu razvoju mladih, spodbuja mlade h kritičnemu razmišljanju in aktivnemu du v o skupinah; izboljšanih dosežkov v formalnih izobraževalnih okoljih; ter izboljšanih delovanju ter temelji na dostopnosti, enakosti in opolnomočenju mladih (Lee, eho možnosti za zaposlitev (prav tam). 1999; Devlin in Gunning, 2009; Gormally in Coburn, 2014; YouthLink Scotland, Mladinsko delo neposredno učinkuje tudi na skupnost v obliki aktivnejše 2014; Edinburgh Youth Work Consortium, 2015; Brady, Canavan in Redmond, Na pr participacije mladih v skupnosti in družbi; bolj odgovornega delovanja mladih 2016; de St Croix, 2019; Evropska listina o lokalnem mladinskem delu, 2019). v družbi; zavzemanje mladih za solidarnost (tudi medgeneracijsko), vključujočo Mladinsko delo je vnaprej načrtovana dejavnost z opredeljenimi pedagoškimi družbo in enakost različnih družbenih skupin; spodbujanja občutkov varnosti in cilji, ki pa se dosegajo skozi metode neformalnega in priložnostnega učenja (prav krepitve medosebnih odnosov na osebni ravni in na ravni skupnosti; ter manjše tam) ter je sestavljeno iz metodološko in vsebinsko raznolikih strukturiranih in stopnje zlorab škodljivih substanc med mladimi (Lee, 1999; Strycharczyk in drugi, nestrukturiranih dejavnosti (Brady in drugi, 2016; Brady in Redmond, 2017). Tako 2011; Schwartz in drugi, 2016; YouthLink Scotland, 2017). Ko pa gre za učinke na lokalnem kot na nacionalnem nivoju je mladinsko delo pomemben prostor, kjer na gospodarsko okolje, Idecon (2012) in Minton (2017) ugotavljata, da mladinsko mladi pridobivajo informacije in nasvete (Devlin in Gunning, 2009) ter podporo pri delo tudi ustvarja nova delovna mesta; izboljšuje storitve na lokalni ravni; zaradi reševanju osebnih težav (Dunne, Ulicna, Murphy in Golubeva, 2014). preventive znižuje pravosodne, zdravstvene in socialnovarstvene stroške; ter z Mladinsko delo pa je tudi področje, ki povezuje mlade z lokalno skupnostjo, različnimi programi povezuje mladinske organizacije, šole, lokalne skupnosti in pozitivni učinki mladinskega dela pa se kažejo tako pri mladih kot v skupnosti organizacije zasebnega sektorja. mi, izobraževalnimi institucijami in lokalno skupnostjo, namreč spodbuja razvoj Institucionalni okvir in financiranje (Williamson, 2017). Mladinsko delo, ki deluje kot povezovalni člen med mladi-mladinskega dela tako (mladih) posameznikov kot lokalne skupnosti na splošno (Baizerman, 1996; v Sloveniji Devlin in Gunning, 2009; YouthLink Scotland, 2017). Ponuja prostor za srečeva- Mladinsko delo se je začelo konceptualno razvijati v devetdesetih letih. Takoj nje različnih družbenih skupin, saj spodbuja raznolike aktivnosti in dejavnosti, ki po osamosvojitvi je bil leta 1990 ustanovljen Mladinski svet Slovenije (MSS), nas- vključujejo različne mlade in druge posameznike in skupine iz lokalne skupnosti. lednje leto pa še Urad RS za mladino (URSM) pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Take aktivnosti in dejavnosti so lahko povezane s kulturo, športom, osebnim in/ Na nacionalni in evropski ravni so se kmalu pojavile spodbude za oblikovanje ali socialnim razvojem, okoljevarstvom, podjetništvom, družbeno angažiranostjo programa za mladino, na lokalnih ravneh pa se je mladinsko delo razvijalo skozi okrepili z evropskimi programi na tem področju. Prelomna točka za mladinsko ča prednostne naloge in ukrepe na področju mladinskega delo v Sloveniji se je zgodila leta 2005, ko je URSM objavil petletno strategijo na sektorja. Resolucija sicer ne vsebuje posebnega področja področju mladinske politike, katere cilj je bil tudi izboljšanje pogojev za opravljanje o mladinskem delu, to je omenjeno v področju Mladi in mladinskega dela in izboljšanje njegove prepoznavnosti (Pazlar, 2009, 21–22). družba ter pomen mladinskega sektorja. Cilji Resolucije, Praksa mladinskega dela se je v času do objave strategije razvijala skozi preplet ki se nanašajo na mladinsko delo so: praks mladinskih projektov iz časa pred osamosvojitvijo, hkrati pa se je prilagajala Spodbujanje ustanavljanja in razvoja organizacij v mla- novim razmeram in aktualnim potrebam mladih. Ta je (po besedah iz Strategije dinskem sektorju, razvoja ključnih področij mladinske- Urada RS za mladino iz leta 2005) prehitela teorijo, kar je bilo takrat še vedno stanje ga sektorja ter zagotavljanje delovanja neorganizirane na področju mladinskega dela. Urad v tem dokumentu tudi opaža, da »slovenska mladine, pri katerem je pričakovani razvojni učinek iz- mladinska scena deluje nekako pod vplivom aktivističnega zanosa, pionirskega boljšanje delovanja mladinskega sektorja in povečano dela in tudi vpliva karizmatičnih figur na prizorišču« (Urad RS za mladino, 2005). sodelovanje mladih pri upravljanju družbenih zadev. Svet Evropske unije je v Resoluciji Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki Prioritetna podpodročja, povezana z mladinskim so se sestali v okviru Sveta leta 2010, mladinsko delo prepoznal kot organizirano delom, so ustvarjanje kapacitet za kakovostno delo, ki (Svet Evropske unije, 2010): mladinsko delo in vzpostavitev nacionalnega zajema obsežno področje socialnih, kulturnih, izobraževalnih ali politič- sistema usposabljanja in izobraževanja za nih dejavnosti mladih, dejavnosti z mladimi in dejavnosti za mlade. /…/ mladinske delavce in mladinske vodite- [Je] del izvenšolskih dejavnosti in del posebnih dejavnosti v prostem času lje. Relevantna kazalnika sta število ter temelji na priložnosti in neformalnih učnih procesih ter prostovoljnem oseb, ki pridobijo kvalifikacijo za sodelovanju. Te dejavnosti in proces/i/ /…/ se odvijajo pod vzgojnim in mladinskega delavca po izobraže- pedagoškim vodstvom strokovno usposobljenih ali prostovoljnih mla- valnih programih ali delih progra- predstavljal pravno podlago za pripravo Resolucije o Nacionalnem programu za Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) iz leta 2010, ki je dinskih delavcev in mladinskih vodij. mov visokošolskih institucij, po st spolu; in vzpostavljen nacionalni aslo sistem usposabljanja za mladin- dr ske delavce in mladinske voditelje. mladino 2013–2022, je omogočal nadaljnji razvoj mladinskega dela, prav tako pa du v o tudi širitev mladinskega sektorja v Sloveniji. Z rastjo finančnih sredstev, name- eho • Spodbujanje vključevanja v med- njenih mladinskim centrom, se je prispevalo h krepitvi mladinskega dela tako na narodno mladinsko delo in učnih mobilnosti v nacionalni kot na lokalni ravni. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju Na pr mladinskem delu ter njihova krepitev, katerega pričakovani razvojni učinek je (2010) je prvič v Sloveniji pravno opredelil mladinsko delo kot: okrepljena mobilnost mladih znotraj mladinskega sektorja. Kazalniki, povezani … organiziran[o] in ciljno usmerjen[o] oblik[o] delovanja mladih in za z mladinskim delom, so: število mladih, ki so bili vključeni v programe mobil- mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k nosti neformalnega izobraževanja; število nacionalnih shem za spodbujanje lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo mednarodnega sodelovanja v mladinskem sektorju in spodbujanje učne mo- k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji bilnosti v mladinskem delu s posameznimi državami ali posameznimi ciljnimi na prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, skupinami mladih; število programov spodbujanja lokalnih enot k vključevanju kulturne, nazorske ali politične usmeritve. v mednarodno mladinsko delo in izvajanje učnih mobilnosti, ki jih izvajajo naci- mladinskega dela, ki jih je dandanes v slovenskem prostoru skoraj toliko, kot je Ta opredelitev mladinskega dela je sicer v praksi sprožila različne definicije onalne mladinske organizacije; število mednarodnih aktivnosti usposabljanja na področju mladinskega dela, ki potekajo v Sloveniji; in število mladinskih voditeljev in delavcev, ki so v posameznem letu sodelovali na takšnih usposa- organizacij, katerih dejavnosti segajo v polje mladinskega dela. Kljub temu pa bljanjih (bodisi v Sloveniji ali tujini). imajo različne definicije mladinskega dela nekatere skupne točke, kot so učna izkušnja (v okviru neformalnega in priložnostnega učenja), načrtovan proces (s • Okrepitev segmenta raziskav in analiz na področju mladine, katerega priča- kovani razvojni učinek je zagotovitev dolgoročnega in stabilnega raziskovanja predvidenimi učinki), aktivna participacija (mlade spodbuja k aktivnemu udejstvo- mladine. V okviru prioritetnega podpodročja, ki predpostavlja vzpostavitev vanju v družbi) ter osebni in socialni razvoj (mladi, vključeni v proces mladinskega dela se preko njega tudi oblikujejo; Beočanin, 2011, 51–52). nacionalne organizacije za raziskovanje mladine, se pojavlja tudi kazalnik, ki se nanaša na število analiz in raziskav, ki analizirajo in vsebinsko vrednotijo uči- Posebne nacionalne strategije za področje mladinskega dela Slovenija nima, nek mednarodnega mladinskega dela in učnih mobilnosti v mladinskem delu. pravni okvir mu določa Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju. Resolu- cija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 je v skladu z Zakonom o • Izboljšanje kompetenčne opremljenosti mladih, katerega pričakovani razvojni javnem interesu v mladinskem sektorju temeljni programski dokument, ki dolo- učinek je zagotovitev lažjega vstopanja mladih na trg delovne sile. Eno izmed prioritetnih podpodročij se nanaša na vzpostavitev celostnega priznavanja skim delom. V tem delu je predvideno tudi komuniciranje učinkov mladinskega neformalnih oblik znanj in izkušenj ter povezovanje formalnega in neformal- dela različnim deležnikom. Cilj se nanaša tudi na prizadevanje za prepoznanje nega izobraževanja. Kazalniki pri tem prioritetnim podpodročju pa so: uvrstitev vrednosti in podporo mladinskemu delu s strani zasebnega sektorja. Nadalje problema nepriznavanja neformalno pridobljenih znanj in spretnosti na dnevni naj bi bilo mladinsko delo ločeno od ostalih podobnih področij prepoznano red političnega odločanja; uvedba statusa mladinskega delavca ali mladin- s strani odločevalcev. Prav tako si prizadeva za opolnomočenost mladinskih skega voditelja na srednjih šolah in fakultetah (po zgledu statusa športnika, delavcev in mladinskih organizacij za predstavljanje učinkov mladinskega dela kulturnika); upoštevanje aktivnega sodelovanja v organizacijah v mladinskem in za cenjenost poklica mladinskega delavca. sektorju kot del opravljenih obveznih izbirnih vsebin v šolah. Urad RS za mladino že od svojih začetkov sofinancira mladinsko delo. Dodelje- Predlog nove Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2023–32 omenja vanje sredstev mladinskemu delu in programom mladinskega dela s strani Urada mladinsko delo v okviru področja Mladi in družba. Cilji, ki se nanašajo na mla- za mladino poteka preko javnih pozivov za sofinanciranje mladinskega dela. Za dinsko delo, med drugim odražajo prizadevanja sektorja za razvoj kakovostnega primerjavo, v letu 2007 je bilo v okviru javnega poziva Urada za mladino mladin- mladinskega dela v sklopu bonskega procesa, ki si prizadeva za implementacijo skemu delu namenjenih 1,36 milijona evrov, v letu 2010 pa je bilo mladinskemu Evropske agende za mladinsko delo. delu prek poziva namenjenih 1,42 milijona evrov. Leta 2014 je bilo mladinskemu • Spodbujanje in razvoj kakovosti v mladinskem delu, katerega pričakovani ra- delu namenjenih le 1,01 milijona evrov, kar je najnižje financiranje v zadnjih pet- zvojni učinek je, da na podlagi udeležbe v kakovostnem mladinskem delu mladi najstih letih. Od leta 2015 naprej pa je javni poziv objavljen vsaki dve leti (torej pridobijo dodatne kompetence. V okviru tega cilja se predvideva tudi izvedba za 2016/17, 2018/19, 2020/21, 2022/23 in 2024/25), sredstva zanj pa se tudi raziskave na temo učinkov mladinskega dela, določitev standardov kakovosti postopno zvišujejo. Poziv za leti 2016/17 je mladinskemu delu letno dodelil 1,2 v mladinskem delu, vzpostavitev beleženja aktivnosti in spremljanja učinkov milijona evrov, poziva za leti 2018/2019 in leti 2020/21 pa 2,9 milijona evrov, mladinskega dela. torej 1,45 milijona evrov letno, kar je primerljivo s sredstvi, ki so se na letni ravni • Prepoznavanje in priznavanje mladinskega dela, katerega pričakovani razvojni dodeljevala mladinskemu delu pred desetletjem. S pozivom za leti 2022/23 so so med drugim preko medijev seznanjanje javnosti o projektih in aktivnostih evrov za obe leti). Aktualni razpis (za leti 2024/25) namenja mladinskemu delu aslo skupno 3,68 milijona evrov, torej 1,84 milijona evrov letno. učinek je uveljavljanje koristi mladinskega dela. Predvidene aktivnosti in ukrepi se sredstva ponovno zvišala in sicer na 1,925 milijona evrov letno (3,83 milijona st • Krepitev financiranja programov mladinskega dela, katerega pričakovani razvoj-in šol ter promocija NPK. večini primerov od leta 2007 naprej skladno s številom financiranih programov eho nacionalnih mladinskih organizacij. V tem obdobju se je na poziv prijavljalo od enajst do štirinajst nacionalnih mladinskih organizacij, le dvakrat pa kakšna izmed ni učinek je povečano vlaganje v programe mladinskega dela, ki bo omogočilo mladinskega dela, spodbujanje sodelovanja organizacij mladinskega sektorja Število prijav na javne pozive s strani nacionalnih mladinskih organizacij je v du v o v mladinskem delu, spodbujanje lokalnih skupnosti za vlaganje v programe dr več mladim sodelovanje pri pripravi, izvajanju in vrednotenju mladinskega dela. Na pr njih na razpisu ni bila uspešna. Najvišja povprečna višina prejetih sredstev v tem ljena tudi Državna strokovna delovna skupina za dvig kakovosti in prepoznavnosti med 52 in 70. Prijavitelji so bili v celoti uspešni leta 2010, največja selekcija pa se mladinskega dela, ki je pripravila in z organizacijami mladinskega sektorja uskla- je zgodila 2012, ko je bilo uspešnih 54 od 62 prijaviteljev. Najvišja povprečna višina dila strateški načrt za obdobje 2022–2027/32. Krovni cilji strateškega načrta so: prejetih sredstev v tem obdobju je bila v letu 2007, in sicer 11.895 evrov, najnižja • Spodbujanje in razvoj kakovosti v mladinskem delu, ki si prizadeva za poe- V okviru implementacije Evropske agende za mladinsko delo je bila ustanov- Število prijav na razpis s strani mladinskih centrov se je od leta 2007 naprej gibalo obdobju je bila leta 2015 (24.167 evrov), najnižja pa v letu 2008 (13.846 evrov). • Prepoznavanje in priznavanje mladinskega dela, ki si prizadeva za prepoznav-vzpostaviti kriterije/standarde za izvajanje in spremljanje mladinskega dela ter katerega cilj je izvedba usposabljanj za mladinske delavce s področja prekarnosti vzpostaviti brezplačni enotni sistem beleženja aktivnosti in spremljanje učinkov ter informiranje mladih, organizacij v mladinskem sektorju in javnosti o tem proble- mladinskega dela. Cilj predvideva tudi izvedbe izobraževanj in usposabljanj mu med mladimi, ozaveščanje mladih o pomenu delavskih in socialnih pravic ter na to temo. Prizadeva si vzpostaviti podporno okolje za izvajanje kakovostne- nudenje svetovanja in podpore mladim. Načrtuje se vključenost 400 mladinskih ga mladinskega dela na nacionalni in lokalni ravni ter spremljati kakovost in delavcev in najmanj 6630 mladih. Javni razpis se izvaja v okviru Programa evropske krepitev prepoznavnosti mladinskega dela. kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. Druge večje možnosti za financiranje mladinskega dela so na voljo na evrop- nost mladinskih organizacij in programov mladinskega dela med mladimi in za skem nivoju, na primer prek razpisov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna povečano udejstvovanje mladih v mladinskem delu. Prav tako si prizadeva, da ks mladinskega dela in sledi okviru Deklaracije 3. konvencije o mladinskem milijona evrov (v letih 2018/19), 2,88 milijona evrov (v letih 2020/21), 3,79 milijona delu. Kakovost v mladinskem delu naj bi bila opredeljena kot cilj tudi v NPM. evrov (v letih 2022/23) in 3,66 milijona evrov (v letih 2024/25). Konec leta 2023 Nadalje želi jasno začrtati, kaj so učinki mladinskega dela, in na podlagi tega je URSM objavil tudi javni razpis Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih, noteno razumevanje kakovosti v mladinskem delu, ki izhaja iz skupnosti pra- mladinskega dela skupno razdeljenih: 2,40 milijona evrov (v letih 2016/17), 2,90 pa v letu 2014, in sicer 9.737 evrov. V zadnjih petih pozivih je bilo za vse programe razvoj. Sistematičnih podatkov o tem, kolikšen del javnih sredstev se mladinskemu spretnosti mladinskih delavcev pa je organiziranih precej usposabljanj in izobra- delu dodeljuje na lokalnih oziroma občinskih ravneh tako kot na državni ravni, niso ževanj, ki jih organizirajo predvsem nacionalne (mladinske) organizacije. Mladinski na voljo. Sistem razdeljevanja državnih sredstev prek Urada za mladino neposred- delavci lahko s pomočjo različnih orodij beležijo z mladinskim delom pridoblje- no izbranim organizacijam ter razdeljevanje evropskih sredstev prek nacionalnih ne veščine in kompetence, a nacionalni mehanizem za njihovo prepoznavanje agencij pa v praksi prinaša nevarnost. Ta se izkazuje v obliki tega, da se sredstva (še) ne obstaja. Slovenija namreč, kot zapisano zgoraj, še čaka na akreditirani dodelujejo organizacijam, ki so skozi leta postale vešče pisanja prijav na tovrstne izobraževalni program za pridobitev izobrazbe mladinskega delavca. Potreba po razpise, ne dosega pa nujno organizacij, ki bi lahko izvajale kakovostno mladinsko tovrstnem programu je prepoznana tudi v praksi. Kot poudarja naš sogovornik delo ne glede na veščine pisanja razpisov s strani njihovih kadrov in bi ga izvajale (Šarman, osebni intervju, 2021, 14. april) smo »dosegli nacionalno kvalifikacijo na območjih, kjer mladi nimajo toliko priložnosti. Rečeno drugače, mladi v vseh mladinski delavec. Po eni strani je to v redu, ampak ne vidim pa dodane vrednosti lokalnih kontekstih bi morali biti upravičeni do vključevanja v (lokalno) mladinsko za mladinski sektor na tem področju. Bolje bi bilo, če bi imeli močen in konkreten delo, za kar bi bilo treba zagotoviti primerljiv delež sredstev za mlade v vsaki občini. program na fakultetah.« Šarman tako meni, da bi občine nato razdelile sredstva za mladinsko delo med Mladinski delavci v Sloveniji lahko svoje delo op-lokalne organizacije, ki ponujajo programe mladinskega dela: »Prenos evropskih ravljajo bodisi v obliki različnih zaposlitev bodisi pro-in državnih sredstev na lokalni nivo je bistven. Vidim veliko priložnost, da država stovoljno. Prostovoljci, ki opravljajo mladinsko delo, skupaj z občinami spremeni zakon o lokalni skupnosti in v obvezne naloge občine se sicer pogosto opredeljujejo kot mladinski voditelji. doda tudi mladinsko delo. Mladinsko delo se dogaja v lokalnem okolju. In tja mora Ti se od profesionalnih mladinskih delavcev načelo-priti denar« (Šarman, osebni intervju, 2021, 14. april). ma razlikujejo po tem, da so svoje znanje pridobivali Poleg tega se preizprašuje tudi to, kdo je upravičen do financiranja prek javnih (izključno) skozi neformalno izobraževanje. Nadalje pozivov Urada za mladino, na katerem lahko kandidirajo tako mladinski sveti kot mladinski voditelji načeloma delujejo v mladinskih tudi mladinski centri, mladinske organizacije in druge organizacije. Glede na širok organizacijah, torej organizacijah, ki so nastale na nabor upravičencev in omejena finančna sredstva, teh sredstev za izvajanje mla- pobudo mladih, medtem ko profesionalni mladinski st dinskega dela primanjkuje, obstajajo pa še drugi pomisleki v zvezi s tem. Šarman delavci delujejo (tudi) v organizacijah za mlade, torej aslo tako meni, da je financiranje zastavljeno preširoko in odpira dilemo, ki je povezana organizacijah, ki so nastale na podlagi potreb mladih dr z mladinskimi sveti (prav tam): v družbi, ki jih prepoznavajo odrasli. Poleg tega so V mladinskih svetih vodijo politiko v glavnem članice, ki so podmladki du v o mladinski voditelji načeloma usmerjeni v vodenje političnih strank. Tukaj gre za vprašanje dvojnega financiranja, saj bi eho mladinskih projektov in mladih, medtem ko so pro-morali politične podmladke po mojem mnenju financirati v okviru Zakona fesionalni mladinski delavci usmerjeni tudi v koor-o političnih strankah in ne v okviru tega razpisa, ampak obstaja Zakon Na pr dinacijo programov za mlade (Beočanin, 2011, 66). o mladinskih svetih, ki to [financiranje] omogoča. Tu smo [v Sloveni- Kakovostno mladinsko delo mora imeti jasen in ji] naredili osnovno napako, da nismo ločili mladinskih svetov, lokalnih celovit sistem za merjenje učinkov in beleženje rezul-skupnosti oziroma mladinskega sveta od ostalih mladinskih organizacij. tatov. Da je mladinsko delo kakovostno, se mora ne- nehno prilagajati potrebam mladih v lokalnem okolju. Poklic Vzpostavljen mora imeti jasen in celovit sistem za mladinskega delavca in kakovost mladinskega dela merjenje učinkov in beleženje rezultatov. Podvrženo nosti in družbi. Gre za raznolike profile posameznikov, ki tudi ustrezajo raznolikim mladinsko delo vpliva na uspešen razvoj mladih in lokalnih skupnosti, kjer se oblikam mladinskega dela. izvaja (Brady in Redmond, 2017; Brennan in drugi, 2007, Devlin in Gunning, 2009). V Sloveniji še ni akreditiranih javnih izobraževalnih programov oziroma uspo- Vzpostavljanje, ohranjanje in nadgradnja kakovosti mladinskega dela je možno sabljanj za poklic mladinskega delavca, vendar lahko posamezniki od leta 2017 le ob vključevanju vseh relevantnih deležnikov – nacionalnih vlad, ponudnikov pridobijo Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) Mladinski delavec/Mladinska mladinskega dela, raziskovalcev, izobraževalcev itd. (Evropska komisija, 2015, 15). delavka. Poklicni standard zanj je bil s strani Strokovnega sveta RS za poklicno Načela (kakovostnega) mladinskega dela zajemajo: inkluzivnost in odzivanje na in strokovno izobraževanje sprejet leta 2016, s tem pa je bil mladinski delavec potrebe, zanimanja in izkušnje različnih mladih; prostovoljno in aktivno participa- prepoznan kot poklic. Certifikat, ki ga lahko posamezniki pridobijo preko Naci- cijo ter odgovornost mladih; dojemanje mladih kot celostnih in sposobnih posa- onalne poklicne kvalifikacije, je priznan tudi na evropski ravni, za razvoj znanj in meznikov; krepitev pravic mladih in opolnomočenja mladih; načrtovanje, priprava, valne institucije (Baldridge, 2018). To pomeni, da mladinski delavec spodbuja dinskega dela. Nenazadnje pa je za zagotavljanje kakovosti mladinskega dela in krepi slišanost mladih v lokalni skupnosti, mladim skuša odpirati možnosti za potrebno nenehno izpopolnjevanje znanja, veščin in kompetenc mladinskih de- soodločanje v njej, hkrati pa mlade spodbuja k proaktivnemu delovanju v skup- lavcev (Evropska listina o lokalnem mladinskem delu, 2019). Samo kakovostno Mladinski delavci so tisti, ki povezujejo mlade, lokalno skupnost in izobraže- ter se odzivati na izsledke novih raziskav, trendov in metod na področju mla- mora biti nenehni refleksiji glede opravljenega dela izvedba in evalvacija aktivnosti skupaj z mladimi; osnovanost na neformalnem in skupnih izzivov organizacij članic prek organizacije dogodkov, usposabljanj in priložnostnem učenju; jasnost učnih ciljev, ki so relevantni za vključene mlade izobraževanj za mladinske delavce. Izstopajoči organizaciji na tem področju sta (Evropska komisija, 2015; Agdur, 2017). Mladinski svet Slovenije (MSS) in Mladinska mreža MaMa. MSS je kot krovno Slovenija še ni oblikovala standardov kakovosti mladinskega dela, je pa to eden združenje mladinskih organizacij na nacionalnem nivoju v devetdesetih letih je izmed ciljev Strateškega načrta Evropske agende za mladinsko delo v Sloveniji sodeloval pri ključnih idejah oblikovanja mladinskega sektorja in je na podlagi za obdobje do leta 2027/2032. Javni pozivi za sofinanciranje mladinskega dela dobrih praks iz tujine v slovenski prostor tudi vnesel termin mladinskega dela. sicer že sedaj skušajo zagotavljati financiranje kakovostnih programov s pogojem, Skozi izdajo priročnikov za mladinske delavce in trenerje in skozi oblikovanje da lahko mladinska organizacija kandidira za finančna sredstva, če ima status bazena trenerjev je prispeval teoretsko in praktično osnovo za izmenjavo znanj organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju. Ta status od organizacije na tem področju. Vzpostavil je prve programe usposabljanj, ki so bili usmerjeni pričakuje, da razmišlja o svoji viziji za dve leti v naprej, kar jo spodbuja k obliko- v kakovostno mladinsko delo, hkrati si je vzpostavljanje kakovostnega mladin- vanju zastavljenega poslanstva in sledenju slednjemu. Raziskava o kakovostnem skega dela zadal kot eno izmed svojih temeljnih poslanstev ter je tudi deloval kot mladinskem delu in podpornem okolju za izvajanje kakovostnega mladinskega temeljni povezovalni element med organizacijami na tem področju. (Mladinski dela (Deželan in Vombergar, 2023) je pokazala, da predstavniki organizacij, ki v svet Slovenije, b. d.) Kasneje so se začele vzpostavljati nove organizacije s takim Sloveniji izvajajo mladinsko delo, v največji meri razumejo kakovostno mladinsko poslanstvom, verjetno najbolj vidna med njimi je Mladinska mreža MaMa, ki je delo kot takšno, ki vzpostavlja podporno okolje za pomoč pri opolnomočenju/ bila ustanovljena na pobudo lokalnih mladinskih centrov. Je mrežna (nevladna) razvoju mladih. Obenem mora po njihovem mnenju direktno naslavljati mlade nacionalna organizacija, ki povezuje 50 mladinskih centrov iz različnih delov države in se odzivati na njihove potrebe, želje in težave, uporabljati orodja za beleženje z namenom medsebojne podpore, deljenja znanja in izkušenj pri odgovarjanju učinkov, se odzivati na družbeno realnost in slediti vodilu ‚delati z mladimi za na potrebe mladih. Na eni strani želi v ospredje postavljati mlade, saj si prizadeva mlade‘. Poudarjajo tudi, da je za zagotavljanje kakovostnega mladinskega dela pot- pri njih spodbujati aktivno participacijo v družbi, po drugi strani pa je njen namen rebno zagotoviti neprekarne oziroma manj prekarne oblike zaposlitev mladinskih krepitev kakovostnega mladinskega dela. (Mladinska mreža MaMa, b. d.) Kot delavcev, nenehno usposabljati mladinske delavce in imeti primerne prostorske najpomembnejši element kakovosti v mladinskem delu tako Hostnik prepoznava st in infrastrukturne možnosti za izvajanje mladinskega dela. Na problem kakovosti človeški kapital, v katerega pa se po njenem mnenju s strani države še ne vlaga aslo v mladinskem delu med drugim vpliva tudi proces komodifikacije, ki tudi na tem dovolj (Hostnik, osebni intervju, 2021, 19. maj): dr področju. Naš sogovornik tako ugotavlja, da je marsikdo prepričan, da »nekateri Z nacionalne ravni se ne dela načrtno za kakovost in razvoj mladinskega mladinsko delo vedno bolj ponujajo kot storitev, ki ima vedno manj procesnega du v o dela. Največje kapacitete v sektorju so človeški kapital in na tem se ni pristopa« (Kampl, intervju, 2021, 19. maj). Toda namen mladinske organizaci- eho naredilo v zadnjih petnajstih ali celo več letih nič. V kader je namreč treba je naj ne bi bil ponujanje hipnih storitev oziroma dobrin, temveč uresničevanje vlagati, ga usposobiti. Imamo veliko usposabljanj na Erasmus+, ampak dolgoročnega poslanstva. Slednje je lažje uresničevati organizacijam, ki imajo Na pr to je usposabljanje za mednarodno mladinsko delo. Kaj pa nacionalno, specifično poslanstvo in se financirajo predvsem iz rednih mikrookolje? sredstev (kot so npr. članarine pri tabornikih), medtem ko vsakokratnim razpisnim poudarkom. K prila- mladih« (Beočanin, 2011, 51). Praksa mladinskega dela mora biti vzpostavljena v dialogu z mladimi in ostalimi deležniki, pretvoriti mora cilje v strategije in načrte, gajanju poslanstva jih poleg tega sili tudi na- oblikovati pogoje za izvajanje kakovostnega dela, izmenjevati načrte, informacije ravnanost nekaterih uporabnikov, ki v okviru o aktivnostih in izkušnje na lokalnem, sektorskem, nacionalnem in transnacional- mladinskega dela želijo pridobiti specifično nem nivoju ter primarno informirati, spodbujati in podpirati mlade ter evalvirati sedanji ureditvi odvisne predvsem od projektnega Mladinsko delo v praksi dejansko pomeni »delo mladih za mlade ali delo v korist financiranja, zaradi česar se morajo prilagajati so organizacije, ki nimajo stalnega toka financiranja, v Pregled obravnavanih tem znotraj mladinskega dela znanje ali veščine skozi določeno izobraževa- in zagotavljati vidnost rezultatov (Evropska listina o lokalnem mladinskem delu, nje ali usposabljanje brez resne želje po dol- 2019). je najpomembnejši organ na nacionalni ravni, ki načrtuje, organizira in goročnem sodelovanju v okviru organizacije. izvaja ukrepe s področja mladinskega dela v Sloveniji in ki prek javnih pozivov za Kakovost mladinskega dela je tako precej sofinanciranje programov mladinskega dela te tudi omogoča s finančno podporo. odvisna od angažmaja posameznih organiza- Na podlagi analize prednostnih področij in poudarkov posameznih javnih pozivov cij ter od povezovanja in izmenjevanja znanj za sofinanciranje programov mladinskega dela, ki jih je urad objavil – najprej vsa- in izkušenj med posameznimi organizacijami. koletno, nato na dve leti – lahko prepoznamo razvoj najbolj podprtih tem znotraj Pomembno vlogo pri tem imajo organizacije, programov mladinskega dela v Sloveniji. Prepoznane prednostne teme v posame- katerih cilj je povezovanje različnih organizacij znih letih so povezane tako z nacionalnim kot tudi z nadnacionalnim (evropskim) z namenom zagotavljanja razvoja mladinske- družbenim kontekstom ter javnopolitičnimi kampanjami specifičnega časa. ga dela. Slednje uresničujejo z naslavljanjem Poudarek poziva v letu 2007 se nanaša na evropsko mladinsko kampanjo Sveta Iz pregleda javnih pozivov lahko takoj ugotovimo, da se od leta 2014 naprej Evrope za spodbujanje raznolikosti, človekovih pravic in participacije Vsi drugačni, pozivi za sofinanciranje programov mladinskega dela opirajo na poglavje Mladi vsi enakopravni. V letu 2008 se je ostal poudarek na omenjeni evropski mladinski in družba iz NPM, kar kaže na zelo jasno zavedanje pomena javnih pozivov za kampanji Sveta Evrope, hkrati pa je bila pozornost usmerjena tudi na evropsko leto implementacijo NPM, predvsem ko gre za vertikalno mladinsko politiko. Tako so medkulturnega dialoga, kar vključuje teme medkulturnega dialoga med mladimi, spodbujanje participacije in zastopanosti mladih žensk in moških, spodbujanje vključno z vzpodbujanjem participacije mladih z manj priložnostmi. V letu 2009 je ustanavljanja in razvoja organizacij v mladinskem sektorju in razvoja ključnih poziv za prednostna področja izpostavil aktivno participacijo mladih, mladinsko področij mladinskega sektorja ter zagotavljanje delovanja neorganizirane mladi- informiranje in svetovanje, prostovoljno delo mladih, priznavanje in vrednotenje ne, spodbujanje vključevanja v mednarodno mladinsko delo in učnih mobilnosti neformalnega in priložnostnega učenja, mobilnost mladih in raziskovalno delo v mladinskem sektorju ter njihova krepitev in spodbujanje prostovoljstva med mladih. Z letom 2010 se kot nova prednostna področja obravnava tudi enake mladimi postale teme, ki so dobile jasen finančen instrument, kljub temu, da so možnosti in socialno vključenost mladine, mednarodno mladinsko delo, boljše se kot relevantne teme pojavljale že v zgodnejših pozivih. Prednostna področja in poznavanje mladine ter zdravje in dobro počutje mladine, v letu 2011 pa nadaljuje poudarki, ki so se pojavljali v posameznih pozivih za sofinanciranje mladinskega s prostovoljnimi mladinskimi aktivnostmi ter obravnavo Evropske prostovoljske dela, so pomembno oblikovali (in omejevali) delovanje organizacij, ki se ukvarjajo službe, projekti čezmejnega sodelovanja in vključevanja v evropsko leto prosto- z mladinskim delom, saj je njihovo delovanje močno odvisno od javnega financira- voljstva. Kot novo prednostno področje poziv dodaja tudi evropsko leto aktivnega nja. To sovpada z ugotovitvijo, da če je bilo mladinsko delo nekoč »usmerjeno pred- staranja in medgeneracijske solidarnosti, ki se je odvilo v letu 2012. Tega leta je vsem v prostočasne aktivnosti mladih, pa je v zadnjem času podrejeno predvsem poziv dodatno obravnaval, poleg medgeneracijske solidarnosti v okviru evrop- temu, da mora aktivno odgovarjati ali na probleme posameznic in posameznikov skega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, tudi strukturirani ali pa na probleme družbe« (Jarc, osebni intervju, 2021, 20. april) in za kakovostno dialog z mladimi. pristopanje k temu potrebuje zadostna sredstva. Tematska usmerjenost javnih V letu 2013 je prednostno področje kot odziv na gospodarsko in finančno krizo pozivov kaže na željo urada za mladino po družbeni intervenciji mladinskega postala tudi zaposljivost mladih, hkrati pa se je poziv osredotočal na strukturirani dela, saj se je npr. v obdobju velike gospodarske krize pred približno desetletjem st dialog z mladimi ter aktivno državljanstvo v okviru evropskega leta državljanov mladinsko delo usmerjalo predvsem v zaposlovanje in zaposljivost mladih. Po aslo 2013. V letu 2014 se je ob zaposljivosti mladih in strukturiranem dialogu z mla- mnenju sogovornika Debeljaka je bilo v tistem času to ključno in osrednje vpra- dr dimi dalo poudarek programom, ki so sledili vsebinam Evropskega mladinskega šanje mladih, ki je moralo imeti prednost pred ostalimi nerazrešenimi problemi gibanja proti sovražnemu govoru. Poleg tega so se kot prednostna področja iz- du v o mladih, ki naj bi se naslovili lažje, če bi mladi imeli zaposlitev. Tako Debeljak pravi, postavila tudi tista, ki so prispevala k uresničevanju ciljev poglavja Mladi in družba eho da »če je dobra zaposlovalna politika, potem ne potrebujemo še posebne stano-Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 (NMP). Leta 2015 je vanjske politike.« (Debeljak, osebni intervju, 2021, 10. maj). V mladinskem delu poziv kot prednostno področje v okviru prostovoljnega dela mladih obravnaval Na pr tako prepozna sistemski mehanizem, ki naslavlja največje izzive mladih, kar pa mednarodne prostovoljske projekte, sofinancirane s strani programa Erasmus+ predstavlja tudi prenos odgovornosti za sistemske probleme mladih na mladinsko (Evropska prostovoljska služba, mednarodne mladinske izmenjave itd.), hkrati pa delo. V tem mnogi vidijo problem, saj po njihovem mnenju reševanje sistemskih ohranil poudarek tudi na uresničevanju ciljev poglavja Mladi in družba v NPM. težav ni temeljno poslanstvo mladinskega dela in tudi ne primarna naloga mla- V prvem javnem pozivu, ki je naslovil dveletno obdobje 2016 in 2017, se je pred- dinskega sektorja. Tako druga sogovornica (Jarc, osebni intervju, 2021, 20. april) nostno obravnavalo odziv na begunsko problematiko, hkrati pa se je ohranilo ugotavlja, da je v času krize: poudarek na uresničevanju ciljev poglavja Mladi in družba iz NPM. Poziv za leti […] veliko institucij, ne samo v Sloveniji, ampak predvsem na evropski 2018 in 2019 je bil ponovno zaznamovan z begunsko problematiko in uresniče- ravni, nalagalo odgovornost za reševanje brezposelnosti mladih na mla- vanjem, ciljev poglavja Mladi in družba iz NPM, medtem ko je poziv za leti 2020 dinske organizacije in seveda s tem tudi pogojevalo sredstva. To pome- in 2021 predvsem zajemal odziv na tematike sovražnega govora, radikalizacije in ni, da se je fokus veliko organizacij, ki se s to tematiko prej sploh niso integracije mladih, ki niso vključeni v izobraževanje ali na trg dela ter podnebne in ukvarjale, spremenil, in sicer samo zato, da so seveda sploh lahko prišle okoljske izzive v skladu z izhodišči, ki jih je pripravila Evropska komisija. Poudarek do sredstev. Seveda mora v določeni meri mladinsko delo odgovarjati na uresničevanju ciljev poglavja Mladi in družba iz NPM se je ohranil. Poziv iz na izzive družbe in na potrebe mladih. A če spreminja svoje poslanstvo, leta 2022, za sofinanciranje programov mladinskega dela v letih 2022 in 2023, je ker ni primernih nacionalnih politik in se ta odgovornost prenese na ohranil temeljni poudarek na poglavju Mladi in družba iztekajočega NPM, hkrati mlade prostovoljke in prostovoljce, ki morajo reševati svoje vrstnike, je pa se usmeril na zagotavljanje enakih možnosti za participacijo v družbi, pred- to absurdno. Mladinsko delo se lahko ukvarja tudi z razvojem politik. A vsem ko gre za mlade z manj priložnostmi, ter aktivnosti, ki so koristne za družbo to ne sme biti v celoti breme mladinskega dela. in pomenijo odziv na najbolj pereče tematike (npr. sovražni govor, radikalizacijo mladih, integracijo t. i. NEET itd.). Zadnji poziv (za leti 2024/25) k izpostavljenim Podobno na omenjen razvoj mladinskega dela gleda Hostnik (Hostnik, osebni intervju, 2021, 19. maj), ki pravi: V zadnjih letih so šli vsi projekti v smer, da moramo usposabljati mlade za zaposlitev – da najdejo čim prej zaposlitev. To nas je zelo odvrnilo od fokusa in glavnega poslanstva mladinskega dela. Naredili smo zelo veliko usposabljanj, ni pa bilo zadaj konkretne prakse, ki bi jim jo lahko ponudili. Razpisodajalci, ki dajejo te projekte, razmišljajo v napačni smeri. V prihodnje bo treba razmišljati v smeri pridobivanja kompetenc in veščin mladih, ne samo skozi teoretično usposabljanje, ampak skozi prakso. Trenutne razprave v zvezi z digitalnim in zelenim prehodom prav tako napove- dujejo trende v mladinskem delu, in sicer v smeri digitalizacije in okoljevarstva. Poleg močnega poudarka na digitalnem mladinskem delu se zaradi stanja, ki ga je povzročila ali poglobila epidemija covida-19, obeta tudi precejšen premik v smeri duševnega zdravja mladih. Zupan pa ob razpravljanju o dolgoročnih trendih na področju mladinskega dela tudi poudarja, da bosta v mladinskem delu postajali še pomembnejši temi participacija in mladinski dialog: »Čas je, da se državljani pričnejo zavedati svojih pravic in odgovornosti, vključno s tem, da je zaželena njihova aktivna participacija pri stvareh, ki morajo pripeljati do nekih družbenih sprememb.« (Zupan, osebni intervju, 2021, 21. april) Izzivi mladinskega dela v Sloveniji st »Izzivov v mladinskem delu ne bo nikoli zmanjkalo.« aslodr (Zupan, osebni intervju, 2021, 21. april) Leta 2020 sprejeta Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so du v o se sestali v okviru Sveta, o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko eho delo med drugim izpostavlja izzive mladinskega dela v Evropi. Eden izmed izzivov Na pr je še vedno potreba po skupni opredelitvi tega, kaj je mladinsko delo, kar v resnici lahko prevedemo v potrebo po skupnem konceptualnem okviru mladinskega dela. Ob tem pa poudarja tudi, da je treba zagotoviti tudi prostore za izvajanje mladinskega dela, ki morajo biti varni, dostopni, odprti in avtonomni, kar velja za enega izmed temeljnih izzivov tudi v Sloveniji. Predstavniki organizacij, kjer izvajajo mladinsko delo, poudarjajo, da so prostori, kjer delujejo, mnogokrat pre- majhni, neprimerni (vključno s prevelikimi mesečnimi stroški, ki jih zahteva njiho- vo vzdrževanje) in da ne omogočajo izvajanja raznolikih ali vzporednih aktivnosti. Ob tem opozarjajo na pereč problem pridobivanja nujne opreme, saj po njihovih izkušnjah noben primeren razpis ne omogoča nakupa nujne oziroma osnovne opreme, ki je potrebna za izvajanje mladinskega dela (npr. pohištvo, računalni- ki). Poročajo, da je večina tovrstne opreme, ki jo uporabljajo, donirane oziroma njihova zasebna lastnina (Deželan in Vombergar, 2023). Razloge za prostorsko in infrastrukturno podhranjenost mladinskega dela v Sloveniji gre iskati v nizki prepoznavnosti mladinskega dela in predvsem njegovih pozitivnih učinkov na družbeno življenje, kar opaža tudi naš sogovornik, ki meni, da v Sloveniji »manjka mentaliteta zaznavanja mladinskega dela kot pomembnega za življenje lokalne skupnosti« (Šarman, osebni intervju, 2021, 14. april). Resolucija Sveta nadalje poudarja, da je potrebno zagotavljati dovolj sredstev vostno izvajanje mladinskega dela. Področje mladinskega dela namreč zahteva […] dejavnosti na lokalnem nivoju […] vse preveč odvisne od strategij nenehni razvoj kadrov, kakor tudi ostala profesionalna področja, še posebej če se financiranja po načelu »od zgoraj«, kar onemogoča načrtovanje na dol- ukvarjajo z aktualnimi družbenimi problemi. Sicer profesionalno znanje sčasoma gi rok, to pa posledično vpliva na padec motiviranosti, zavira resnejše zastari, stagnira in ni sposobno na takojšnje odzivanje na zaznane probleme dolgoročno načrtovanje in kontinuirano delovanja mladinskega dela. Z mladih. Za kakovostno mladinsko delo je potrebno tudi vlagati v raziskovalno vidika zagotavljanja kakovosti mladinskega dela v Sloveniji na dolgi rok in razvojno dela in tako »izvajati raziskave, vendar brez ustvarjanja nepotreb- to vsekakor ni perspektivno stanje. izzivov mladih bodisi v kontekstu profesionalnega razvoja mladinskih delavcev, tudi pri tistih, ki so izvajalci mladinskega dela. Zdi se, da je potrebna zgolj skupna volja ključnih deležnikov za ureditev tega področja na način, ki bo v večji meri učinkovita pot do prepoznave in krepitve mladinskega dela. Velik izziv pri izva- prisluhnil lokalnim potrebam mladih po mladinskem delu ter hkrati tudi strateško janju mladinskega dela, tako v Evropi na splošno kot tudi v Sloveniji, pa je tudi utemeljena politika krepitve mladinskega dela, bodisi v kontekstu raziskovanja Kot kaže je ta izziv že dolgo prepoznan tako na ravni političnih odločevalcev kot nega birokratskega bremena« (Svet Evropske unije, 2020), saj je le na podatkih /…/ in trajnostne strukture« (Svet Evropske unije, 2020), kar se kasneje prevede in profesionalizaciji. Velik izziv mladinskega dela v Sloveniji je tudi prekarnost zaposlitev, kar je sodelovanje med »ponudniki mladinskega dela in oblikovalci mladinske politike naslavljal sistemske izzive mladinskega dela, ki se kažejo v njegovi prepoznavnosti tudi v probleme s primernim financiranjem mladinskega dela. Velik problem velikokrat povsem odvisne od projektnega financiranja, saj je »projektno financira- kader hitro menjuje, kar vpliva tudi na kakovost mladinskega dela. Izziv na področju mladinskega dela je, poleg vzpostavljanja standardov kako-financiranja mladinskega dela v Sloveniji je povezan s tem, da so organizacije povezano z negotovim financiranjem mladinskega dela. Zaradi prekarnosti se nje pogosto edina možnost mladinskih organizacij za preživetje« (Skrinar, osebni pogosto prisiljene zanemariti izpolnjevanje svojega poslanstva, kar jih dolgoročno dinskega dela izven sektorja. Ker je le-ta po ocenah predstavnikov sektorja še vedno nizka, je povezovanje in sodelovanje s formalnim izobraževanjem majhno. intervju, 2021, 6. maj). Ob tej preživetveni taktiki pa so mladinske organizacije vosti in zagotavljanja kakovostnega mladinskega dela, tudi prepoznavnost mla- %) –, iz sredstev lokalne skupnosti (10–50 %), Urada RS za mladino (5–10 %), niciranje svojih učinkov in pomena za mlade, lokalno skupnost in širšo družbo. du v o Večja prepoznavnost mladinskega dela bi, po mnenju predstavnikov organizacij, razpisov drugih ministrstev in lastnih sredstev. Večina organizacij črpa sredstva eho ki delajo z mladimi v mladinskih centrih in drugih nevladnih organizacijah, vodila s strani vseh navedenih financerjev, financiranje pa je večinoma projektno, torej Na pr tudi v večjo podporo mladinskemu delu na nacionalni in lokalni ravni (Deželan in kratkoročno (Deželan in Vombergar, 2023). Vombergar, 2023). Težava financiranja mladinskega dela ni le v tem, da gre pretežno samo za Leto 2020 je bila zaradi epidemije covida-19 večina aktivnosti preseljena na projektno financiranje, ampak tudi, da je način razdeljevanja obstoječih sredstev splet, vključno z precejšnjimi deli korpusa mladinskega dela. V luči tega so se raz- neoptimalen. Šarman namreč poudarja, da »če bo financiranje ostalo takšno, kot prave o pomenu digitalnega mladinskega dela kot odziva na duh časa, ki so sicer je, razvoja lokalnega mladinskega dela ne bo« (Šarman, osebni intervju, 2021, bile prisotne že v predkoronski dobi, še okrepile. S tem pa se je odprla tudi past, da 14. april). Glede na to, da je mladinsko delo vedno predvsem lokalno, sogovornik dnih organizacij (mladinskih centrov in drugih NVO), ki izvajajo mladinsko delo, st tih za mlade izven šole, saj lahko v te prostore zahajajo in kakovostno preživljajo aslo prosti čas tudi, ko zaključijo šolanje. Mladinsko delo je pred velikim izzivom, kako poročajo, da svoje delovanje financirajo iz zelo različnih virov, in sicer iz sredstev dr doseči različne deležnike in dvigniti svojo prepoznavnost skozi uspešno komu- EU – prek razpisov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota (do 90 storilnostno naravnane (npr. prevzemanje kadrovskih funkcij). Predstavniki nevla- Zaželeno bi bilo, da mladi tudi v šoli spoznajo možnosti udejstvovanja v aktivnos- tudi vse bolj odmika od nekaterih načel mladinskega dela, saj postajajo vse bolj meni, da bi bilo smiselno v razdeljevanje sredstev v večji meri vključiti občine, se prične na digitalno mladinsko delo gledati kot na substitut mladinskemu delu, ki ga poznamo od prej. Tako meni tudi Šarman, ki pravi, da digitalno mladinsko te pa bi državna sredstva za mlade pridobivale na podlagi različnih kazalnikov, delo ne sme postati nadomestek mladinskega dela, ki se odvija z živo interakcijo tudi števila mladih v občini. Po njegovem mnenju je trenutni način razdeljevanja med udeleženci. »Mislim, da je digitalno mladinsko delo lahko zelo koristna, a ne sredstev močno naklonjen tistim organizacijam, ki imajo znanje in kompetence prevladujoča metoda v mladinskem delu.« (Šarman, osebni intervju, 2021, 14. za dostopanje do sredstev, kar ni nujno povezano z dobrim mladinskim delom v april). To dejansko pomeni, da je situacijski razvoj enega področja mladinskega praksi. Seveda je pri tem potrebno opomniti, da profesionalizacija enega področja dela privedel do nuje po temeljitem premisleku o smeri razvoja mladinskega dela. dela pogosto pomeni tudi profesionalizacijo na drugih področjih, hkrati pa tudi to, Dejstvo namreč je, da poti nazaj ni, golo pristajanje na tehnološki determinizem da so takšni kazalniki lahko pristranski. Posamezne občine imajo na primer lahko pa seveda neizogibno vodi v pogubo. Tako je prepričana tudi Zupan, ki meni, da močno razvite storitve za mlade zunaj mladinskega dela in posledično tudi ob se bodo v sektorju slej kot prej zaradi omenjenih sprememb začele pojavljati tudi večjem številu mladih ni takšnega pritiska na samo mladinsko delo. Je pa dejstvo, nove organizacije, ki bodo v večji meri koristile nove metode in naslavljale nove da bi bližanje procesov razdeljevanja sredstev lokalni ravni pomenilo tudi približa- izzive mladih. Ključno za akterje znotraj mladinskega dela pa bo, da se zavzame nje lokalnim specifikam mladinskega dela v teh okoljih, kar bi ga implicitno lahko miselnost, da »mladinsko delo ne more biti statično, ampak se razvija in raste naredilo tudi bolj učinkovitega. Takšni premisleki sicer niso novi, saj je URSM že skupaj z ljudmi ter z vsebinami, ki nas obdajajo« (Zupan, osebni intervju, 2021, leta 2005, ko se je pripravila Strategija URSM na področju mladinske politike do 21. april). leta 2010 prepoznal, da so (Urad RS za mladino, 2005): Stanje mladega posameznika v današnji družbi je potrebno razumeti skozi bo komplementarno formalnemu izobraževanju; (c) nadgradnje obstoječe na- družbeni kontekst, v katerem mlada oseba prebiva. Mladi danes živijo v dobi ne- cionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec in okrepitve njene promocije. nehnih družbenih kriz, ki se odsevajo na njihovih življenjih, prav tako pa tudi na • Za celovit razvoj mladinskega dela je potrebno oblikovati in sprejeti standarde prihodnost več ne gledajo z gotovostjo, kot na obljubo oziroma nekaj, do česar in smernice kakovosti v mladinskem delu, kjer se bo izpostavilo tudi načela organizacijam mladinskega dela pa dejansko pomeni tudi njihovo večjo vključe- učinkov njihovega dela ter se za slednje zagotovi sredstva strokovnjakom in nost v oblikovanje politik oziroma, kot ugotavlja naša sogovornica (Jarc, osebni raziskovalnim skupinam. intervju, 2021, 20. april): • Za kontinuiran razvoj področja je potrebno zagotoviti ustrezno in stabilno finan- To ne pomeni samo, da se mlade obvešča o zadevah, da se jih morda ciranje mladinskega dela, ki bo omogočalo strateški razvoj in profesionalizacijo informira o že sprejetih dokumentih, ampak da se jih vključi v vse procese organizacij mladinskega dela. To bi moralo biti vzpostavljano na način, da orga- oblikovanja teh dokumentov in spremljanja, izvajanja ukrepov, torej tudi nizacije, ki delajo z mladimi, lahko sledijo svojim strateškim usmeritvam in jih pri njihovi implementaciji in evalvaciji. Torej, da imajo mladi pri vsem ne opuščajo z namenom doseganja razpisnih kriterijev in prioritetnih področij. tem ne samo vlogo opazovalca ali svetovalca, ampak več možnosti za • Za zagotavljanje želenih učinkov mladinskega dela in za izvajanje kakovostnega soodločanje. mladinskega dela je potrebno zagotoviti podporno okolje, ki omogoča ustre- st Podatki raziskave Mladina 2020 (Lavrič in Deželan, 2021) bi morali biti za obli- zne oblike zaposlitev mladinskih delavcev, ki se morajo odmakniti od trenutno kovalce politik širše, ne samo na področju mladine, pretresljivi. Pokazali so na- aslo prevladujočih prekarnih zaposlitev (vezanih na kratkoročne projekte). dr mreč, da se je več kot štiri petine mladih pripravljenih trajno izseliti v drugo državo • Za zagotovitev primernih pogojev za mladinsko delo je potrebno tudi zagotoviti Evrope, če bi jim to nudilo boljše življenjske možnosti. Za boljše življenje pa se du v o snujejo svoje življenjske cilje. Mladinski delavci in mladinsko delo so lahko zato v vzpostaviti mehanizme za spremljanje izvajanja mladinskega dela v kvalita- tivnem in ne le kvantitativnem smislu ter merjenje učinkov mladinskega dela. teh časih eden izmed izjemno pomembnih akterjev v življenju mladega človeka. Potrebno je okrepiti tudi raziskovanje učinkov na skupnost, kar pomeni vklju- Toda brez primerne in potrebne podpore države oziroma javnih oblasti mladinski čevanje relevantnih deležnikov v skupnosti v pridobivanje teh podatkov. Ob delavci ne bodo zmogli nuditi mladim potrebne podpore in spodbude. Podpora tem je pomembno, da se mladinske delavce razbremeni poskusov merjenja pomembno, da imajo mladi v času velikih negotovosti in nelagodja, ki je druž- • Za merjenje doseganja ciljev kakovostnega mladinskega dela je potrebno benega in kulturnega izvora, oporne stebre, prek katerih lahko najdejo smisel in so upravičeni, ampak kot grožnjo (Galimberti, 2009, 21–22). Zato je še posebej kakovostnega mladinskega dela. niso pripravljeni preseliti le na »varno« razdaljo, v katero izmed drugih članic EU. ustrezne fizične in virtualne prostore za izvajanje mladinskega dela, ki bodo eho mladim dostopni, prav tako pa omogočiti sredstva za nakup osnovne opreme Več kot polovica se jih je namreč v iskanju boljših življenjskih pogojev pripravljena za vodenje organizacije in izvajanje mladinskega dela. trajno izseliti na drugo celino. To zgolj kaže na to, da mladinsko delo potrebuje- Na pr • Za zagotavljanje ustreznega financiranja se mora poskrbeti za dvig prepoznav- mo bolj, kot si mislimo. In ne za to, da bi to ustvarjalo priložnosti za mlade, da ti nosti mladinskega dela. Slednje bo pripomoglo tudi k dobri podobi mladinskega ne bi odhajali v tujino, na druge celine, s trebuhom za kruhom. Predvsem gre za dela in premagovanju predsodkov v zvezi z njim. to, da ta podatek kaže na izjemno stopnjo obupanosti mladih, ki so pripravljeni • Mladi morajo biti kot tisti, katerim je mladinsko delo namenjeno, vključeni v v marsičem prilagoditi svoje življenjske načrte v želji, da bi dostojno živeli. To pa vse faze razvoja projektov mladinskega dela, vključno z zasnovo projektov in ustvarja tudi niz potreb in duševnih stanj, ki jih med drugim lahko naslovi tudi ali celo zgolj mladinsko delo. Zato, glede na številke, verjetno danes potrebujemo izbiro tem, s katerimi se bodo ukvarjali. mladinsko delo bolj kot kadarkoli. • Potrebno je okrepiti informiranje mladih o možnostih in priložnostih, ki jih nudi Iztočnice za prihodnost: mladinsko delo, kar pomeni tudi vzpostavitev bolj neposrednega dostopa do • Potrebno bi bilo nadaljevati z resnimi napori za profesionalizacijo mladinskega blizu. širše populacije mladih, ki se jo mora nagovarjati skozi kanale, ki so mladim rake pridobivanja in priznavanja stopenj izobrazbe, področnih kvalifikacij ter krepitve usposobljenosti oziroma kadrov s pomočjo javno veljavnih in kako- vostnih izobraževalnih programov in usposabljanj, da bi se lahko soočale z sistemov zagotavljanja kakovosti. Ta bo lahko prispevala k poklicnemu razvoju naraščajočimi potrebami mladih. nekaterih posameznikov in organizacij, kar vključuje vse javno veljavne ko- • Organizacijam, ki izvajajo mladinsko delo, je potrebno omogočati možnost dela po meri standardov profesionalizacije poklicev in ne parcialnih interesov mladinskih delavcev, zagotavljanju večje kakovosti mladinskega dela ter po- sledično k priznavanju rezultatov mladinskega dela. V zvezi s tem je potrebno opraviti premislek o vzpostavitvi formalnega izobraževanja na področju mladine in mladinskega dela v obliki: (a) javno veljavnih akreditiranih izobraževalnih Viri Systems in the EU Member States. https://ec.europa.eu/assets/eac/youth/library/ reports/quality-youth-work_en.pdf Agdur, J. (2017). Assuring the quality of youth work. V Schild, H., Connolly, N., Labadie, Galimberti, U. (2009). Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Modrijan. F., Vanhee, J. in H. Williamson (ur.). Thinking seriously about youth work. And how to Gormally, S., in Coburn, A. (2014). Finding Nexus: connecting youth work and research prepare people to do it. Council of Europe Publishing. https://pjp-eu.coe.int/en/web/ practices. British Educational Research Journal, 40(5), 869–885. https://doi.org/10.1002/ youth-partnership/thinking-seriously-about-youth-work berj.3118 Baizerman, M. (1996). Youth work on the street: Community’s moral compact with its young Lardier, D. T. Jr., Herr, K. G., Garcia-Reid, P., in Reid, R. J. (2018). Adult youth workers‘ people. Childhood – A Global Journal of Child Research, 3(2), 157–165. https://doi. conceptions of their work is an under-resourced community in the United States. Journal org/10.1177%2F0907568296003002003 of Youth Studies, 21(8), 1029–1044. https://doi.org/10.1080/13676261.2018.1442563 Baldridge, B. J. (2018). On educational advocacy and cultural work: Situating communi- Lavrič, M., in Deželan, T. (ur.)(2021). Mladina 2020 : položaj mladih v Sloveniji. 1. izd. ty-based youth work[ers] in broader educational discourse. Teachers College Record, Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba; Ljubljana: Založba Univerze v 120(2). https://www.tcrecord.org/books/exec.asp?ContentID=21990 Ljubljani, 2021. Beočanin, T. (2011). Mladinsko delo. V P. Pucelj Lukan (ur.), Mladinsko delo v teoriji in praksi Lee, F. F. L. (1999). Empowerment Model in Youth Work. Asia Pacific. Journal of Social Work (str. 49–68). Mladinski svet Slovenije. and Development, 9(2), 96–103. https://doi.org/10.1080/21650993.1999.9756118 Brady, B., Canavan, J., in Redmond, S. (2016). Bridging the gap: Using Veerman and Van Mladinska mreža MaMa. (b. d.) https://www.mreza-mama.si Yperen’s (2007) framework to conceptualise and develop evidence informed practice in Mladinski svet Slovenije. (b. d.). http://mss.si/ an Irish youth work organisation. Evaluation and Program Planning, 55, 128–133. http:// Pazlar, N. (2009). Profil mladinskega delavca v Sloveniji danes in v prihodnosti (diplomsko dx.doi.org/10.1016/j.evalprogplan.2016.01.003 delo). http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pazlar-nina.pdf Brady, B., in Redmond, S. (2017). Connecting research and practice: Perspectives on the role Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 – ReNPM13–22. (2013). of manualized programs in youth work. Child & Youth Services, 38(3), 252–268. https:// Sprejeta v Državnem zboru Republike Slovenije, 24. oktobra. http://www.pisrs.si/Pis.web/ doi.org/10.1080/0145935X.2017.1326306 pregledPredpisa?id=RESO93 Brennan, M. A., Barnett R. V. in Baugh, E. (2007). Youth involvement in community Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. (2023). Resolucija o Nacionalnem programu za development: implications and possibilities for extension. Journal of Extension, 45(4). st mladino za obdobje 2023–2032, Predlog predpisa. https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in- https://archives.joe.org/joe/2007august/a3.php aslo -druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=16045 Coburn, A. (2011). Building social and cultural capital through learning about equality in dr Svet Evropske unije. (2010). Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se youth work. Journal of Youth Studies, 14(4), 475–491. https://doi.org/10.1080/13676261 du v o sestali v okviru Sveta, o mladinskem delu. Uradni list Evropske unije (2010C 327/1). .2010.538041 https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2010:327:0001:0005 eho de St Croix, T. (2018). Youth work, performativity and the new youth impact agenda: getting :SL:PDF paid for numbers? Journal of Education Policy, 33(3), 313–438. https://doi.org/10.1080/0 Na pr Svet Evropske unije. (2020). Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se 2680939.2017.1372637 sestali v okviru Sveta, o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo. Devlin, G., in Gunning, A. (2009). The purpose and outcomes of youth work: Report to the Uradni list Evropske unije (2020/C 415/01). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ Youth Services Interagency Group. Irish Youth Work Press. http://www.cdysb.ie/Files/ TXT/HTML/?uri=CELEX:42020Y1201(01)&from=SL The-Purposes-and-Outcomes-of-Youth-Work.aspx Urad Republike Slovenije za mladino. (2005). Strategija Urada RS za mladino na področju Deželan, T., Babič, K. in Vombergar, N. (2024). Nacionalno poročilo o implementaciji in mladinske politike do leta 2010. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino. učinkih programa Erasmus + na področju mladine v Sloveniji: delovna verzija. Univerza v Williamson, H. (2017). Collecting and using youth development outcomes data to improve Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. youth work practice. Queensland Review, 24(1), 123–128. https://doi.org/10.1017/ Deželan, T., in Vombergar, N. (2019). Miti in resnice o mladinskem delu: učinki (lokalnega) qre.2017.15 mladinskega dela: Pregled literature. MOVIT. http://www.movit.si/fileadmin/ YouthLink Scotland. (2017). National youth work strategy 2014/19: Interim report – July movit/0ZAVOD/Publikacije/Tematske/2019_Miti_o_mladinskem_delu.pdf 2017. Edinburgh: YouthLink Scotland. https://www.youthlinkscotland.org/media/1824/ Deželan, T., in Vombergar, N. (2023). Kakovostno mladinsko delo in podporno okolje za national-youth-work-strategy-interim-report-july-2017.pdf izvajanje kakovostnega mladinskega dela: Poročilo o raziskavi (interno gradivo Državne Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju – ZJIMS. (2010). Sprejet v Državnem zboru strokovne delovne skupine za dvig kakovosti in prepoznavnosti mladinskega dela). Republike Slovenije, v veljavi od 12. junija. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpi- Dunne, A., Ulicna, D., Murphy, I., in Golubeva, M. (2014). Working with young people: the sa?id=ZAKO5834 value of youth work in the European Union. Brussels: European Commission. https:// Zakon o mladinskih svetih – ZMS. (2000). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v ec.europa.eu/assets/eac/youth/library/study/youth-work-report_en.pdf veljavi od 16. avgusta. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2614 Edinburgh Youth Work Consortium. (2015). Universal youth work. A critical review of the Zakon o političnih strankah – ZpoIS. (1994). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v literature. University of Edinburgh. https://www.youthlinkscotland.org/media/1112/ veljavi od 8. avgusta. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO359 youth-work-literature-review-final-may-2015.pdf Zubulake, D. M. (2017). Building blocks of professionalism. Journal of Youth Development, European Commission. (2015). Quality Youth Work: A common framework for the further 12(1), 8–17. https://doi.org/10.5195/jyd.2017.483 development of youth work: Report from the Expert Group on Youth Work Quality O avtorjih Karolina BABIČ je raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Tomaž DEŽELAN je redni profesor za področje politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Maja DROBNE je raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Tin KAMPL je raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Marko MAJCE je raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Katja NACEVSKI je raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Nina VOMBERGAR je raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Andraž ZGONC je sekretar na Uradu RS za mladino. čezsektorski pristop: 20, 86 neformalno izobraževanje: 48, 87 dialog mladih: 23 nevladne organizacije na področju mladine: 87 duševno zdravje mladih: 103 Organizacija Združenih narodov (OZN): 16 Erasmus+: 87–105 osamosvajanje mladih: 87 Erasmus+ Mladi v akciji: 105–106 participacija mladih: 14, 87 Erasmus+ Mladina: 105-106 politična participacija mladih: 87 Evropska prostovoljska služba: 87, 105 prekarno delo: 116 Indeks Evropska solidarnostna enota: 87, 105 prosti čas mladih: 87 Evropska unija: 14, 87 RAY mreža: 87 Evropski mladinski pakt: 93 revizija Računskega sodišča RS: 87 Evropski socialni sklad: 92–93 SALTO South East Europe Resource Centre: 87 izobraževanje: 12, 116–117 socialna izključenost: 87 Javni interes v mladinskem sektorju: 58, 60, 86 soupravljanje mladinske politike: 16, 87 medgeneracijski odnosi: 116–117 stanovanjska problematika: 16 medresorsko sodelovanje: 16, 58 Strategija EU na področju mladine: 87 Mladina 2000: 86, 93 strategija mladinske politike: 14, 87 Mladina 2010: 87, 116 Strategija Urada RS za mladino na področju Mladina 2020: mladinske politike do leta 2010: 93 16, 116 strateška partnerstva: 87 Mladinska mreža MaMa: 56 mladinska opazovalnica: strukturirani dialog: 87 87 Svet Evrope: 16 mladinska politika: 14, 56, 86 mladinske organizacije: Svet Vlade RS za mladino: 87 56, 87 trg dela: 87 mladinski centri: 87 mladinski sektor: Urad RS za mladino (URSM): 56 56, 87 vrednote mladih: 87 Mladinski svet Slovenije (MSS): 87, 93 Mladinski sveti lokalnih skupnosti: Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju 87 (ZJIMS): 58, 60 mladinsko delo: 16, 87 Zakon o mladinskih svetih: 58 mobilnost mladinskih delavcev: 87 zaposlovanje mladih: 87 načela mladinske politike: 14 Zavod MOVIT: 87 nacionalna poklicna kvalifikacija: 48 Zavod Nefiks: 48 nacionalne mladinske organizacije: 87 Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS): 10 nacionalni program za mladino: 93 s Indek mladina mladine mladini mladino o mladini z mladino