Stran 4. »CELJSKI TEDNIK« Leto IL — Stev. 26 FIZKULTURA Titova štaieta — največja maniiestacija vdanosti naših narodov tovariša Tita Naši narodi bodo letos petič po osvo- boditvi potom štafete čestitali 57. rojst- ni dan svojemu velikemu učitelju in voditelju, maršalu Titu. Silnejša in moč- nejša kot kdaj do sedaj bo letošnja Ti- tova štafeta velika manifestacija lju- bezni in vdanosti naših ljudi, delavcev, inteligence, delovnih kmetov, članov Ljudske fronte in Ljudske mladine na- šemu maršalu Titu, ki smo mu dolžni neizmerno zahvalo za modro in ne- ustrašno vodstvo narodnoosvobodilne borbe, obnovo zemlje in izgradnjo so- cializma. V tem desetletju so narodi Jugoslavije preživeli najtežje in najslavnejše dne- ve sroje zgodovine. Pod vodstvom slavne Komimistične partije Jugoslavi- je, ki ji je bil na čelu maršal Tito, so naši narodi prebrodili največje težkoče v osvobodilni vojni ter neimiomo pri- «eli z obnovo države in dosegli take uspehe, da je bilo mogoče 1947. leta pre- iti na Petletni plan, na izgradnjo socia- listične družbe. Zahvaljujoč svojemu najvišjemu voditelju, bodo letos naši narodi proslavili njegov rojstni dan z doseženimi rezultati prvih dveh let in prvega tromesečja tretjega leta Pet- letke. Titova štafeta pričenja letos leto dni po objavi resolucije Informbiroja. Nje- ni pisci so skušali z resolucijo zmanj- šati značaj in veličino herojske borbe naših narodov proti okupatorjem in zmanjšati uspehe pri izgradnji socializ- ma pri nas. Klevetnikom ni uspelo od- dvojiti narode Jugoslavije od državnega in partijskega vodstva na čelu z mar- šalom Titom. Ves narod naše domovi- ne je zedinjen pod zastavo Komunistič- ne partije in okrog svojega maršala in bo manifestiral preko Titove štafete ne- omajnost in vztrajnost v borbi za so- cializem. Fizkulturniki so srečni, da imajo čast, da lahko občutke naših narodov pone- so potom štafete tovarišu Titu. Oni bo- do dostojno izpolnili svoje naloge, po- trdili zaupanje, ki jim je dano in bodo s Titovim likom v srcih prenesli štafet- ne palice deset tisočev kilometrov da- leč ter jih 25. maja predali tov. Titu. Potek Titove štafete v ohraja Celje - okolica in Celje - mesto Sobota 21. maja 1949 1. Glavna proga: Konjice 10.07 Vojnik 11.07 Celje 11.43 prihod Celje 11.48 odhod Petrovče 12.16 Žalec 12.24 St. Peter 12.36 Groblje 12.44 St. Rupert 12.52 Gomilsko 13.04 Sv. Jurij ob T. 13.12 Prekopa 13.20 Vransko 13.33 Trojane 14.17 2. Stranske proge: St Vid pri Grob. 10.14 Grobelno 10.38 Sv. Jurij pri Celju 10.54 Store 11.18 Teharje 11.26 Celje 11.38 Rimske Toplice — Celje: Rimske Toplice 10.22 Laško 10.54 Tremarje 11.22 Celje 11.38 Kozje — Sv. Jurij pri Celju: Kozje 8.57 Pilštanj 9.17 Lisično 9.25 Prevorje 9.45 Zegar 9.57 Košnica 10.09 Cret 10.21 Slivnica 10.29 CmoMca 10.37 Nova vas 10.45 Sv. Jurij pri Celju 10.49 Dramlje — Trnovlje — Glavna cesta: Drami je 10.24 Dole 10.38 Blagovna 10.46 Goričica ip.54 Ljubečna 11.08 Trnovlje 11.18 Glavna cesta 11.25 Šmartno v Rož. dolini — Celje: Šmartno 11 St. Jungert 11.13 Lopata 11.21 Ostrožno 11.29 Celje 11.38 Dobrna — Nova cerkev — Glav. cesta: Dobrna 10.28 Pristava 10.35 Nova cerkev 10.55 Glavna cesta 11.06 Vitanje — Nova cerkev: Vitanje 10.18 Nova cerkev 10.50 St. Janž — Sv. Andraž — Dobertešaras: St. Janž 10.45 St. Ilj 11.33 Ložnica 11.45 Sv. Andraž ' 11.55 Polzela 12.15 Doberteša vas 12.35 Liboje — Griže — Latkova vas: Liboje 11.45 Kasaze 11.58 Migojnice 12.09 Griže 12.13 Sešče 12.24 Dolenja vas 12.31 Latkova vas 12.38 Zabukovca — Griže Zabukovca 11.59 Griže 10.08 Marija Reka — Dolenja vas: Marija Reka 11.56 St. Pavel pri P. 12.24 Dolenja vas 12.26 Vrh Mrzlice — Št. Pavel: Mrzlica — St. Pavel 12.19 Letnš — Braslovče — OiMoiilsko: Letuš 12.18 Male Braslovče 12.31 Braslovče 12.36 Gomilsko 12.58 Ponikva — St. Vid pri Grobelnem: Ponikva 9.5<5 St. Vid 10.09 Sv. Rupert — Laško: Sv. Rupert 10.06 Mala Breza , 10.11 Tevče 10.27 Lahomno 10.33 Marija Gradec 10.42 Laško 10.49 Sv. Lenart — Lahomno: Sv. Lenart 10.08 Stopice 10.20 Lahomno 10.25 Dob je — Sv. Jurij pri Celju: Dobje 10.04 Jezerce 10.12 Vodice 10.23 Cmolica 10.38 Sv. Jurij pri Celju 10.49 Št. Vid pri Planini — Jurklošter — Rimske Toplice: St. Vid 8.21 Planina 8.33 Gračnica 8.37 Loke 8.41 Dežno 8.49 Marof 9.05 Jurklošter 9.17 Mišji dol 9.25 Bro^ica 9.41 Pri Močniku 9.53 Zagračnica 9.73 Gračnica 10.09 Rimske Toplice 10.17 Svetina — Tolst —• Celje 6 km; čas 30 minut: Svetina 11.03 Celje 11.33 Mrzlica — Št. Pavel 8 km: Mrzlica 11.35 St. Pavel 12.19 Na vseh progah tečejo v letošnji Ti- tovi štafeti le mladinci, mladinke, člani in članice, dočim se za pionirje organi- zirajo v krajevnem merilu lokalne pio- nirske štafete. Tekači naj se menjujejo na razdaljah od 250 m. Dolžina vseh prog v območju okraja Celje-mesto in okolica znaša 303.92 km, kar je skoraj za 100 km več kot v letu 1948. Apeliramo na vse množične organiza- cije, da pomagajo mladinskim ia telo- vadnim organizacijam k čim lepši iz- vedbi letošnje Titove štafete. Organizacijski štab za izvedbo Titove štafete Fizkultumi nastop mladine celjskih srednjih šol 2e mesec dni in več se mladina vseh celj- skih srednjih šol vneto pripravlja na svoj fizkultumi nastop v želji podati čim boljii pregled številnih, zdravih panog, ki jih goji, da si krepi telo in vedri duha po težkem delu ob knjigah, ko se pripravlja za svoj bodoči poklic. Sodelovanje mnogih fizkultumih uči- teljev, predstavnikov ljudske oblasti in pro- svetnih delavcev pri organizaciji te prireditve pa jamči, da bo stvar ne samo kvalitetna, temveč tudi resnično množična, taka, kakršna mora biti vsaka manifestacija novega jugo- slovanskega športa. Vabimo vse starše, ljubitelje fizkulture ter prijatelje naših neimiornih mladincev in mla- dink, pionirjev in pionirk, da pridejo T so- boto, dne 14. maja 1.1. ob 15 uri na Glazijo: pripravijo s tem sebi prijetno popoldne, mla- dini pa dajo potrebno priznanje za trud in jo s tem spodbude k še plodnejšemu delu. II. KOLO ATLETSKEGA KUPA FLRJ Moška ekipa SSD »Kladivarjac je v ne- deljo 8. maja dosegla v Mariboru svojo prvo zmago v tekmovanju >Atletskega kupa FLRJc. Premagala je domačo ekipo SŠD Železničarja z visokim rezultatom 71:32 točkami ter se tako plasirala med najboljših 12 moštev v FLRJ. ženska ekipa SŠD Kladivarja je bila kot lanskoletni prvak države v prvem kolu prosta. Izrabila je prosti termin ter v pri- jateljskem dvoboju premagala varaždinsko »Slobodo« z 67:30 točkami. Žreb je nanesel, da se v drugem kolu srečata tako v moški kot v ženski konkurenci najboljši slovenski dru- štvi v atletiki ljubljanska »Enotnost« in domači Kladivar«. Dočim vprašanje zmage domačega društva nad Enotnostjo v dvoboju ženskih ekip ni vprašanje, je izid dvoboja moških ekip popolnoma odprt. »Enotnost« ima najboljše šprinterje, »Kladivar« boljše srednjeprogaše, »Enotnost« boljše skakače v višino, »Kladivar« v daljino, dočim ao sile v metih porazdeljene. Borba za zmago bo od točke do točke bolj ogorčena in bo šele zad- nja točka dvoboja, to je štafetni tek 4x100 metrov, prinesel zmago eni ali drugi ekipi. Z ozirom na to, kdo bo kot zmagovalec dvo- boja zastopal LR Slovenijo v nadaljnjem tek- movanju, pričakujejo celjski atletiki in atletinje vso pomoč s strani celjskega šport- nega občinstva, ki bo s svojo udeležbo In bodrenjem na prireditvi dalo borečima eki- pama elan za zmago. Dvoboj, ki se prične v nedeljo 15. maja ob 10. uri dopoldne na Glaziji, obsega sledeče točke: Moški: 100 m, 400 m, 1500 m, 3000 m, 4x100 metrov, višina, daljina, krogla, disk. Ženske: 100 m, 4x100 m, višina, daljina krogla, disk, kopje. Keglači FD Medvedgrad v Celju V soboto in nedeljo gostujejo v Celju keg- lači FD Medvedgrad-a iz Zagreba proti do- mačemu SŠD Kladivarju. Prva tekma bo v soboto 14. t. m. ob 8. uri zvečer, a druga v nedeljo ob 10. uri dopoldne. Igra bo na keglišču OF doma. Pri gostih nastopa državni in svetovni pr- vak Kombol BOŽO, kakor tudi dva interna- cionalna reprezentativca Crnič Mate in Po- gelšek Stanko. Za tekmo se tudi Kladivar dobro priprav- lja ter bo postavil najboljše igrače, kajti nasprotnik je rutinirano moštvo ter Kladi- varju trd oreh. Vsekakor pa bo domače mo- štvo dalo vse iz sebe, da pokaže še v nedeljo, da spada med najboljše. T. V. RUDAR (Trbov.) : KLADIVAR 3:1 (3:0) V predzadnjem kolu nogometnega prven- stva I. slovenske lige sta se srečala na Gla- ziji v nedeljo stara rivala, iz borbe pa je izšel Rudar kot zmagovalec. Kladivar je to pot izgubil zelo nesrečno, saj je bil razen prvih petnajst minut enakopraven v drugem polčasu celo v premoči. Toda zaradi nespo- razuma ter nekaj zmedenosti v obrambi, je Kladivar v preteku nekaj minut prejel tri gole. Prvi, ki je padel že v 10 sek. igre je bil plod nesporazuma med vratarjem ter srednjim krilcem, ki je lastno žogo porinil v mrežo. V teh minutah se je Rudar odlikoval z zelo hitro igro ter prisebnostjo, s katero je znal izkoristiti zmedo v nasprotnikovi obrambi, šele po prejetih treh golih, je Kla- divar uredil svoje vrste, ter bil do konca polčasa enakovreden nasprotnik, toda zaradi izvrstnega nasprotnikovega vratarja ter obeh branilcev, ni dosegel nobenega gola. že v drugi minuti igre je imel Kladivar možnost po desnem krilu iz lepe pozicije izenačiti re- zultat, ali ista je ostala neizkoriščena. Drugi del igre je pripadal Kladivarju. To- da vsako, še tako ostro streljano žogo, je razpoloženi vratar, ki je imel svoj dan, si- gurno ubranil ali pa se je odbila od prečke. Kako je Kladivar pritiskal na Rudarjeva vrata služi dokaz da so bili streljani kar štirje zaporedni kornerji, ki pa so ostali ne- izkoriščeni. Dolgo se ni mogla Rudarjeva obramba otresti silnega pritiska Celjanov, ki je šele pojenjal malo pred koncem, kjer se je spet uveljavil Rudar. Kladivar je dosegel po Belcerju iz enajstmetrovke edini gol za svoje moštvo. Sodnik Kukanja je sodil zelo dobro. B. V. IZ POVERJENIŠTVA ZA NOGOMET Spored prvenstvenih nogometnih tekem za nedeljo 15. maja 1949. a) Celjska skupina V Gotovljn: Borut: Kladivar ob 15. uri, služb. tov. Vaš. V Konjicah: Konus : Kovinar ob 15. uri, služb, določi Konus. O Rog. Slatini: Edinstvo : Velenje ob 15. uri služb. tov. Lajovic. V Ljubnem: Ljubno : Šoštanj-Usnjar ob 15. uri, služb. tov. špička. b) Zasavska skupina V Krškem: Krško : Razlag ob 15. uri, služb, tov. Istenič. V Zagorju: Proletare : Rudar ob 14. uri, služb. tov. Korbar Branko. V Sevnici: Cankar : Bratstvo ob 15. uri, služb, določi Cankar. c) Mladina V šoštanjn: Usnjar : Proletarec ob 14.30 uri, služb. tov. Kolenc. Protest SŠD Boruta proti registraciji prr. tekme z SŠD Usnjarem odigrani dne 8. maja 1949 se odstopi disciplinskemu odboru v po- stopek. Protest TD Edinstvo Rog. Slatina proti registraciji prvenstvene fekme Edinstvo : Kladivar je odstopljen Disciplinskemu odboru v obravnavo. Na predlog disciplinskega odbora se kaz- nujejo : Kastelic Milan član SŠD Proletarca Zagorje po čl. 28 disciplinskega pravilnika FZJ z dva meseca prepovedi nastopanja na vseh nogometnih tekmah, ker je nagovoril moštvo, da je zapustilo igrišče ob priliki mladinske prvenstvene tekme s Kovinarjem v štorah dne 24. 4. 1949. Kazen mu poteče 24. 6. 1949. Celotno mladinsko moštvo SŠD Proletarca Zagorje, ki je zapustilo igrišče v tekmi s Ko- vinarjem v štorah dne 24. 4. 1949, se kaznuje po čl. 19. disciplinskega pravilnika FZJ s strogim ukorom. Ukor se vpiše v fizkultume legitimacije in jih mora SŠD Proletarec do- staviti do 12. t. m. poverjeništvu. Hliš Jože, SŠD Usnjar Šoštanj se kaznuje po čl. 25. disciplinskega pravilnika FZJ za- radi nešportnega obnašanja in oporekanja sodniku na tekmi s Konus Konjice dne 10. aprila 1949 s tremi meseci prepovedi Igranja. Kazen se vpiše v fizkultumo izkaznico in jo mora SŠD Usnjar Šoštanj dostaviti do 12. ma- ja. Kazen mu poteče 10. junija 1949. Ugodi sa protestu SŠD Kovinarja štore proti registraciji prvenstvene tekme Kladivar : Kovinar odigrani 1. maja 1949 v Celju, ker SŠD Kladivar ni predložil v pogled fizkul- tume legitimacije nastopajočih in je ugotov- ljeno, da je Kladivar igral z igralci liginega moštva ter se tekma registrira s 3:0 v korist Kovinarja štore. Kladivarja se opozarja, da se morajo vsi nastopajoči izkazati s fizkul- turnimi legitimacijami. Kaznuje se uprava SSD Kovinarja Store po čl. 19. disc. prav. FZJ z ukorom, ker Je v protestu vloženem na poverjeništvo v zvezi s tekmo Kladivar : Kovinar odigrano dne 1. maja 1949 v Celju žalilo in obrekovalo sod- nika Žagarja in potvarjalo dejstva. Suspendira se tov. štajner Marjan (Krško), ki je bil izključen na prv. tekmi Bratstvo : Krško, odigrani dne 8. maja 1949 v Hrastni- ku. Pozivamo Krško, da imenovanega takoj zasliši ter zaslišanje do 15. t. 'ta. pošlje na Grupno poverjeništvo. Nadalje opozarjamo društva, da bodo vse objave odslej objavljene v »Celjskem edniku« In naj se vsa društva celjske in zasavske skupine naroče nanj. Sovjetshi film: ^Povest o pravem člotehu V Celju bodo predvajali v dneh od 19. do 29. t. m. sovjetski film »Povest o pravem človeku«, posnet po povesti, ki jo je napisal pod istim imenom so- vjetski književnik Boris Polevoj. Junak povesti in filma je Aleksej Meresejev, heroj domovinske vojne. Med spopadom z nemškimi letali je bilo njegovo letalo zadeto, da je strmoglavilo na tla. Me- resjev sam pa je bil ranjen v nogo. Padel je v gozd in ostal sam v snegu. Železna volja in hrepenenje, da bi si rešil življenje, da bi lahko še služil svoji domovini, sta mu pomagali, da se je ves izčrpan srečno rešil iz gozda. Plazil se je korak j a korakom, dokler se ni priplazil do sovjetske vojske. V bolnišnici so mu morali obe nogi amputirati in dobil je proteze. Toda Meresjev je bil mož železne volje, pra- vi človek, komunist, ki je premagal vse težave. Brez bergelj, celo brez palice hodi s protezami, teče, skače in pleše, kakor da ima obe nogi zdravi, zopet iz- polnjuje svojo dolžnost, bori se za do- movino, kakor da se ni nič zgodilo. »Povest o pravem človeku« je visoko idejno umetniško delo velikega vzgoj- nega pK>mena. V dokaj težavni vlogi Meresjeva na- stopa v filmu igralec Pavel Kadočm- kov, ki je prišel k filmu iz »Lenin- grajskega gledališča mladega gledalca«. O njem lahko mimo rečemo, da je od- ličen igralec. V liku Alekseja Meresje- va, ki ga je Boris Polevoj obdelal tako strokovnjaško in z ostrimi konturami, je ICadočnikov koncentriral vso svojo ustvarjalno umetnost. V to vlogo je vložil vse svoje duhovne in fizične sile in »vloga« je prenehala biti vloga. Ne- razdružljivo se je zlila v živi in ljub- ljeni lik heroja Meresjeva. V srcih mi- lijonov gledalcev, ki globoko verujej« igralcu, sta imeni Meresejeva in Ka- dočnikova odslej nerazdružljivi. Sovjetski igralci Kadočnikova 2e davno poznajo kot zelo nadarjenega im kar je glavno kot vsestransko razgle- danega filmskega igralca. Od večine drugih igralcev se razlikuje po tem. da svojih likov ne ustvzirja SabIonsko, da se ne ponavlja. Njegove mojstrske vloge so vedno bolj zrele in vedn* globlje. LUc Meresjeva je bil zanj tem večjega pomena, ker je lahko prika-^1 junaka domovinske vojne in tisti nje- gov plamteči patriotizem, ki je jeklenil njegovo voljo in spodbujal njegove fi- zične sile, da se je sam, brez sleherne pomoči rešil iz zasneženega gozda, če- prav je bil tako težko ranjen v obe nogi, da so mu ju mogli pozneje v bol- nišnici amputirati. In morda je naj- večja zasluga Kadočnikova v tem, da niti za trenutek ne more dvomiti • resničnosti lika, ki ga je ustvaril. Dvo- miti ne moremo zato, ker imamo pred seboj moža železne volje, ki stremi za točno določenim ciljem in ki dejan- sko ne pozna nobenih ovir ma poti d* njega. Film je odlično posnel M. Magids©«. O tem filmu pač lahko rečemo, da j« kvaliteten. To ni samo tehnično dovr- šena fotografija, to je prava snemalna umetnost, v kateri zlasti prihaja do iz- raza posebni način prikazovanja in po- sebni, prav Magidsonu lastni slog. Zat« je razumljivo, da je kritika povsoi sprejela ta sovjetski film s priznanjem njegovih vrlin. Malo je filmov, ki bi tako točno prikazali duhovne posebno- sti jimakov, kakor jih prikaže ta. ŠAH Šahovski aktiv Industrijske kovinarske šole v Celju je priredil v nedeljo 8. maja v Mladinskem domu simul tanko in šahovsko predavanje. Drugokategornik tov. Mirko Fajs je v nad enournem predavanju lepo prikazal osnove šahovske igre ter nato simultanki proti 25 igralcem dosegel +22, =1, —2. Remi je do- segel Rupnik Ivan, zmagala pa sta Cernič Štefan in Murko Alojz. Po ponovnih uspelih prireditvah je aktiv Kovinarske šole s tem dokazal, da resno sto- pa v celjsko šahovsko življenje. Šah v Rogaški Slatini V aprilu so šahisti dosedanje sekcije usta- novili Sindikalno šahovsko društvo »Edin- stvo«!. V spomin 30. obletnice KPJ, je društvo pri- redilo 21. aprila brzoturnir z 12 udeleženci, zmagal je prof. Grašer pred inž. Bačkulinom, naslednji dan pa šah. tekmo na 20 deskah proti gostom zdravilišča z rezultatom 13:7 za goste. Za praznik dela so 1. maja svečano otvorili šahovski dom Rog. Slatina in nato priredili tekmo 2 gosti z rezultatom 12:1 za društvo. Isti dan je bil prirejen brzoturnir in je 100- odstotno zmagal tov. Drofenik Kari. Dne 3. maja je društvo priredilo še dva brzoturnirja. V prvem je zmagal profesor Grašer, v drugem pa tov. šlamberger. Na- stopilo je skupno 24 igralcev. Brzoturnir SŠD Celje V sredo dne 4. t. m. je imelo SŠD Celje svoj redni mesečni prvenstveni brzoturnir. Turnirja se je udeležilo 23 igralcev, ki so bili razdeljeni v dve skupini. Izidi tekmovanja so naslednji: Skupina A 1—2. Cijan in Fajs 9; 3. F. šnajder 7; 4.-6. Novak, Rovan in Velej 6; 7.-8. "Vetrik in Novak D. 4; 9. Uršič 2; 10. Hojmik 1; L. Kompan O točk. Skupina B ^ „ 1. Kočevar 9 in pol; 2. Rudolf E. 9: 3. Svetina 8; 4.—Oder in Lorbek 7; «.—7. Meznarič in Rudolf M. 4 in pol; 8.-9. Davi- dovac in Kučuk 4; 10. Žagar R. 3 in pol; 11. Preložnik 3; 12. Rupnik 2 točki. V finalu je igralo šest igralcev tukaj pa je zmagal Hočevar Niko s 4 in pol toč. in osvo- jil prvenstvo. Sledijo Cijan 4; Fajs in Oder 2; F. šnajder 1 in pol in Rudolf E. 1 točko. Brzoturnir v Rogatcu šahovska sekcija Kulturno-prosvetnega dru- štva (prej šD Bratstvo) je odigrala v pone- deljek dne 2. t. m. svoj redni mesečni brao- turnir, katerega se je udeležilo deset igr&leev. Rezultat je bil naslednji: 1 Avguštin 9 (100%); 2.-3. K. CJeaar in A. Štrajher 6 in pol; 4.—5. Fable in Einlakt i in pol; 6. R. Cesar 5; 7. Bukšek 4; 8. Očho 2; 9. A. Cesar 1, 10. J. Einfalt O točk. Prvenstveni turnir ŠK »Savinlean« v Sentpetru Tukajšnje društvo je pred dnevi zaključil* svoj prvenstveni turnir za leto 1948-49. Tur- nirja se je udeležilo petnajst igralcev. Prvo toesto je prepričevalno osvojil A. Maj- cenocič, ki je dobil vse partije in dosegel 14 točk. Sledijo: žabkar 11 in pol; Vedenik M in pol; Božič in Uratnik 10; Fonda 8 in pol; Pavlak 7 in pol; Planine in Rovžnik 6 in pol; Kuhar 6; Dernač 4; Skok 3 in pol, Arh 1» Topovšek 2 in pol; šlander M. 1 in pol točke. Dne 6. t. m. je bil redni brzoturnir, kate- rega se je udeležilo deset igralcev. Zmagal je mladinec Sredenšek Robi, ki je dobil vse partije pred Planincem 8, Kuharjem 7 iid Počitniške kolonije za nase otroke Republiška komisija za počitniška le- tovanja pri Ministrstvu za prosveto bo organizirala letos okrog 30 centralnih in 100 okrajnih počitniških kolonij, v ka- tere bo vključenih preko 17.000 otrok in mladine iz Slovenije, Koroške, STO-ja, Hrvatske in Bosne. Za vsa ta letovanja pa ima Ministrstvo za prosveto na raz- polago le 2,900.000 din, kar pa je odloč- no premalo, če računamo za vsakega otroka po 1.200 do 1.500 din. Za izved- bo teh letovanj so potrebne torej mili- jonske vsote. Zaradi tega je uprava soc fonda OF pri lOOF razpisala na proš- njo Ministrstva za prosveto po vsej re- publiki Sloveniji enomesečno prostovoljno zbiranje de- narnih prispevkov za počitniška leto- vanja. Ta akcija se mora izvršiti od 1. do 31. maja 1949. V ta namen bodo hodili na- biralci po terenu z nabiralnimi polami, ki bodo i>otrjene od uprave soc. fonda. Nabiralne pole bodo razposlane tudi vsem sindikalnim podružnicam. Odbor za izvedbo enomesečne akcije »B« ape- lira na slehernega prebivalca, da se bo v polni meri odzval našemu klicu in s tem podprl organizacijo počitniških le- tovanj, ki predstavljajo novo obliko vzgoje v socializmu ter tesnejše med- sebojno zbližanje narodov Jugoslavije. Odbor za izvedbo enomesečne akcije »B« DELAVSKIM INŠPEKTORJEM! Poverfieništvo za delo OLO Celje- okolica bo organiziralo štiridnevni te- čaj za delavske inšpektorje. Tečaj se bo pričel 18. maja ob 8. uri zjutraj na okr. odboru Celje-okolica. Udeležite se tečaja, ker je isti organi- ziran v interesu pravilnega dela pod- jetja in sandikalne podružnice. Poverjeništvo za delo - OLO Celje-okolica Nedeljska zdravstvena služba 15. maja 1949: Dr. Podpečan Iran- Celje, Mariborska e. 24. Kino Metropol 16. v. do 18. v. švedski film: KO CVETIJO LIVADE Kino Dom 16. V. do 26. V. sovjetski film: ONI ZOPET VIDIJO v SOBOTO ZVEČER BO V DOMU OF VABLJENI Maturantski ples Ugodno prodam lično pisalno mizo 95x68 cm s 5 predali in školjko za umivanje 60X42. Vprašati Celje, Pohorska cesta 4. Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama išče državni nameščenec za 1. junij. Na- slov v upravi. Dne 10. maja 1949 okoli 20. ure zvečer od Pošte v smeri Aškerčeve ulice do Socialnega zavarovanja na Mariborski cesti sem iz- gubila ženski dežnik. Najditelja naprošam, da ga odda na Pošti v paketnem oddelku. Prodam posteljo z mrežo, umivalnik in dru- go rabljeno pohištvo, ženske in moške čev- lje in kovinske svečnike. Naslov v upravi. Dobro črno svilo za obleko zamenjam za bar- vasto. Naslov v upravi. Zamenjam koruzne izdelke in rženo moko aa mleko. Naslov v upravi. Kupim hišico, parcelo ali kakršno koli stre- ho na parceli. Lahko dam spalnico, li- valni stroj, kolo? zlato uro. Ostalo po do- govoru. Grilc, Videm ob Savi 35. Sposobno administrativno moč sprejme ta- koj >Putnik« Celje. Pravnik, z obširno prakso, vešč računovod- stva in knjigovodstva, sprejme krajšo ho- norarno zaposlitev. Ponudbe na upravo li- sta pod >Pravnik«. Majhen bel pes, ki sliši na ime »Snežok« se je izgubil. Najditelja prosim, naj javi ekonomu Ekonomije Tkalnice hlačevine, šmarjeta 37. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prežemava 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna