r — — — — — — — iussig ; ASSICUF La tua pt è assi IUSSIG ZULIANl ZULIANl (AZIONI elezione curala ASSICURAZIONI novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 19 (1349) Čedad, četrtek, 14. maja 2009 Presentate le liste per le elezioni di giugno La carica dei candidati e le non facili distinzioni La corsa alle cariche di sindaco e consigliere comunale nella stragrande maggioranza dei comuni della Benecia è dunque ufficialmente iniziata con la presentazione di liste e candidati. Da qui al 6 e 7 giugno i cittadini avranno modo di conoscere persone e programmi, elementi per poter dare il proprio voto con cognizione di causa. I nomi ed i numeri permettono in ogni caso di esprimere già alcune considerazioni. Intanto l’alto numero di liste (14 nei soli sei comuni delle Valli del Nati-sone, per un totale di 170 candidature: circa una ogni 35 abitanti) può far pensare ad un rinnovato interesse per la cosa pubblica. In alcuni casi lo è, ma non sempre. Ci sono situazioni - ed impareremo a conoscerle nelle prossime settimane e forse anche nei prossimi mesi e anni - in cui a candidarsi non è un gruppo che, come prima motivazione, intende dedicarsi al miglio- ramento delle condizioni di tutti, ma solo di una parte della cittadinanza (nella politica “alta” questo modo di fare viene detto “lobbysti-co”). Ci sono altre situazioni in cui chi si candida è stato in qualche modo “dirottato” da un altro comune. Rimane poi - questo giornale l’aveva già scritto cinque anni fa in occasione delle ultime amministrative -una certa difficoltà, per l’osservatore, nel riuscire a distinguere le liste progressiste da quelle che si possono definire trasversali. A mio modo di vedere, la discriminante, oggi, va cercata, oltre che nella politica attuata dalle amministrazioni locali nell’ultima legislatura, in due fattori: l’apertura e la predisposizione nei confronti di realtà e culture diverse, associata al desiderio di cooperazione transfrontaliera, e la volontà di giungere, con fatica ma con costanza, ad una semplificazione dell’organizzazione degli enti locali, (m.o.) Prvi konec tedna junija na sporedu tudi upravne volitve V občinah, kjer živijo Slovenci, 31 županskih kandidatov 6. in 7. junija bodo na sporedu upravne volitve v štirinajstih občinah videnske pokrajine, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina: v Ahtnu, Bardu, Fojdi, Grmeku, Naboq'etu - Ovčji vasi, Nemah, Podbonescu, Podutani, Prapotnem, V Ahtnu se za izvolitev potegujeta novinec Sandro Rocco (leva sredina) in Enzo Degano (desna sredina), kije neuspešno kandidiral že pred petimi leti. V Bardu podpira levosredinska lista dosedanjega podžupana Guida Marchiola, njegov nasprotnik pa bo 21-letni Roberto Ceiner (desna sredina). V Fojdi je kandidat leve sredine videmski tajnik Demokratske stranke Cristiano Shaur-li, ki je v tej občini od leta 2006 podžupan. Njegov nasprotnik bo občinski svetnik Denis Petrigh (desna sredina). V Grmeku se bo za izvolitev potegoval slovenski kandidat Fabio Bonini, ki je prvič postal župan že leta 1975. Zmago mu bosta skušala preprečiti Eliana Fabello, ki jo podpira lista dosedanjega župana Lucia Paola Canalaza, in Walter Qualizza. V Naboijetu - Ovčji vasi ponovno kandidira župan Alessandro Oman. Njegov nasprot- nik bo dosedanji občinski svetnik Alessandro Buzzi. V Nemah bo na sporedu spopad med kandidatoma dveh občanskih list, Walterjem Toso-linijem in Danilom Gervasijem. V Podbonescu bi lahko bil za župana spet izvoljen Beneški Slovenec Piergiorgio Domeniš, njegova nasprotnica pa bo do- LIESA, TELOVADNICA sobota, 16.5.2009, ob 20.30 Beneško gledališče an kulturno društvo Rečan v spomin na Izidorja Predana in Luciana Chiabudinija »Tonca Ponediscak an Petar Matajurac« Tekst: Aldo Clodig _ Režija: Marjan Bevk Sodelujejo', zbor Rečan, Davide Clodig RITAGLIA QUESTO COUPON E POTRAI USUFRUIRE DI UNO SCONTO FINO AL 30% SU ASSICURAZIONE RCA E PER LA CASA FINO AD ESAURIMENTO BUDGET SCONTI Via Carlo Alberto 31, Cividale Tel/Fax 0432.732112 Reziji, Sovodnji, Špetru, Srednjem in Tipani. Za slovensko manjšino bo ključnega pomena uveljavitev odprtih uprav. Skupno se bo za izvolitev potegovalo 31 županskih kandidatov (med temi so tudi nekateri Slovenci), list pa je kar 38. sedanja špetrska odbornica za šolstvo Teresa Dennetta. V Podutani ponovno kandidira župan Giuseppe Sibau. Njegov glavni nasprotnik bo Paolo Giuseppe Dreossi, za župansko mesto pa se poteguje še Antonio Comugnaro. V Prapotnem bo skušal znani vinogradnik Gianni Petrussa preprečiti novo izvolitev dosedanjemu županu Gerardu Mar-coliniju. V Reziji je kandidat leve sredine Nevio Madotto, ki je bil med leti 1990 in 1999 podžupan. Dobršen del sedanje uprave podpira Sergia Chineseja, župan pa bi rad postal tudi občinski odbornik Daniele Di Lenardo. V Sovodnji sta kandidata Marisa Loszach in Paolo Cer-notta, ki ga podpira tudi slovenska manjšina. V Srednjem kandidira dosedanji podžupan, Benečan Davide Clodig, njegov nasprotnik bo Mauro Veneto. V Špetru bo lokalni koordinator Demokratske stranke Simone Bordon skušal preprečiti novo zmago Tiziana Manzinija. V Tipani cilja na ponovno izvolitev župan Elio Berrà, njegov edini nasprotnik pa bo Nicola Ingani. kandidature na 5. strani Protagoniste delle serata le canzoni di Checco, proposte dal gruppo BK evolution ed interpretate da Igor Cerno, sotto una parte del folto pubblico presente Per conoscere e farsi conoscere Successo della presentazione del volume Mi smo tu e del Cd Unplugged “Mi smo tu”, la pubblicazione edita dall’Istituto per la cultura slovena e dedicata alla minoranza linguistica slovena della provincia di Udine, si propone di colmare una lacuna. Sono infatti molte le persone che non conoscono o sono disinformate anche perchè quella slovena è o era una problematica scottante. Allo stesso tempo vuole rendere la nostra gente orgogliosa di quello che è, senza pregiudizi e consapevole di quanto sia importante il “pesante e prezioso fardello” rappresentato dalla tradizione culturale e linguistica slovena. Lo ha detto la presidente dell’Istituto Bruna Dorbolò, venerdì 8 maggio nel centro culturale sloveno a San Pietro al Natisone, alla presentazione del volume e del CD del gruppo BK evolution Unplugged dedicato a Checco Bergnach. segue a pagina 8 r Glasbena matica je praznovala tudi v Špetru Glasbena matica je slovesno praznovala svojo stoletnico tudi v Špetru, v večnamenskem centru, kjer je bil v soboto, 9. maja, lep koncert, saj so na njem nastopili gojenci različnih starosti, na začetku svoje glasbene poti ali že izkušeni, ki so zaigrali bolj ali manj zahtevne skladbe, so nastopili posamično, v duetu ali skupinsko ter prikazali široko izobraževalno ponudbo špetrske glasbene šole od solope-tja, do tečajev klavirja, čela, kitare, harmonike, violine in flavte. beri na strani 3 i r Cave, dubbi sulla rideterminazione degli oneri Un decreto dell'assessore regionale all’ambiente Vanni Len-na, rifacendosi ad una delibera della giunta risalente allo scorso marzo, ha rideterminato gli oneri di coltivazione delle attività estrattive a favore dei Comuni “quale indennizzo dei disagi derivanti dall’esercizio della stessa attività”. I rappresentanti del comitato Difendiamo il Craguenza di Pulfero manifestano però alcuni dubbi sull’effettiva bontà della rideterminazione. segue a pagina 2 1 Glasbena matica v soboto, 16. maja, ob 15. uri v cerkvi v Bardu 1. koncert podružnice glasbene šole Glasbene matice vTerski dolini I I Slovenci po svetu _ Glasbena matica Farna cerkev Svetega Lenarta petek, 15. maja, ob 20. liri koncert ob predstavitvi zgoščenke OJ BOŽIME, TELE DOLINCE... Posvetni in nabožni ljudski napevi iz Nadiških dolin in Rezije v priredbi Daniela Zanettovicha in Julijana Strajnarja 2 novi matajur_____________ Četrtek, 14. maja 2009 Cave: nuovi oneri di coltivazione, ma restano alcuni dubbi Aktualno — Janša meni, da so v Sloveniji potrebne ustavne spremembe dalla prima pagina Il decreto dell’assessore Lenna si rifà come detto, ad una delibera con cui la Giunta regionale aveva rideterminato il valore dell’onere di coltivazione e ricerca, per ‘argilla per laterizi’, ‘calcari’ e ‘sabbia e ghiaia’, sulla base dell’indice ISTAT, mentre per la ‘pietra ornamentale’ aveva adottato, in virtù del particolare pregio di tale risorsa, un diverso criterio di calcolo applicando una percentuale del 5% sul relativo valore venale, pari a 42,13 euro per metro cubo. In base a questi dati il valore dell’onere di coltivazione e ricerca in materia di attività estrattiva a favore delle Amministrazioni comunali territorialmente interessate è stato rideterminato, per quanto riguarda la pietra ornamentale, settore che interessa le attività estrattive nelle Valli del Natisone, in 2,10 euro per metro cubo. Secondo il portavoce del comitato Difendiamo il Cra-guenza, Alessandro Guglielmotti, “molto del materiale estratto nelle cave del nostro territorio è costituito da pietra piasentina usata come scogliera mentre più limitata è l'estrazione di pietra pia-sentina per scopi ornamentali. Abbiamo richiesto alla Direzione regionale Ambiente e Lavori pubblici un chiarimento se, per la scogliera, la quota da destinarsi alle amministrazioni locali sia quella indicata per la pietra pia-sentina ad uso ornamentale (2,10 euro al metro cubo) o se per la pietra piasentina destinata a scogliera si debba applicare la quota relativa ai calcari, carbonato di calcio, materiali speciali, ecc. che è di soli 0,65 euro al metro cubo.” In quest’ultimo caso, sostiene Guglielmotti, “la situa- zione economica dei Comuni delle Valli che ospitano attività estrattive non ne trarrebbe un miglioramento significativo e si continuerebbe l'opera di spogliazione e devastazione del nostro territorio lasciando a chi qui vive e lavora le usuali poche bric-ciole.” Janez Janša je na 9. kongresu SDS, ki je potekal pod geslom “Slovenija zmore več”, ostro kritiziral delo zdajšnje Pahorjeve vlade. “Vlada odgovarja na krizo na osnovi predvidevanja, da je kriza prehodna nevihta, ki bo prej ali slej minila. To je popolnoma napačna presoja”. V komentarju protikriz-nih ukrepov je Janša v svojem govoru ocenil, da je treba podjetjem pomagati z ekonomsko-razvojnimi in ne socialnimi ukrepi. Opozoril je, da je Slovenija iz izjemno nizke zadolženosti iz leta 2008 v letošnjem letu zašla med visoko zadolžene države z visokim proračunskim primanjkljajem. Janša je opozoril, da se zdi ekonomska kriza, ki je prerasla v finančno in okoljsko, na prvi pogled hitro rešljiva, a je problem dejansko veliko težji. Številni posamezniki, korporacije in države se niso pripravljene odpovedati generacijskim dobičkom, zato nasprotujejo spremembi pravil in iščejo načine za ohranitev svojega privilegiranega položaja. Po Janševem prepričanju ni bojazni, da bi kapitalizem propadel podobno kot sta komunizem in socializem. V tržnem gospodarstvu namreč po njegovem tekmujejo gospodarske ideje, v demokraciji politične, zato kapitalizem iz kriz izhaja prerojen, boljši. V orisu zadnjih štirih let je predsednik SDS ponovil, da so centri moči, “oblikovani za zaščito političnih in kapitalskih monopolov ter njenih nosilcev” pred zadnjimi volitvami z različnimi aferami, preprečili vsebinsko razpravo, zaradi česar volivci na volitvah niso tehtali med njihovimi dosežki in napakami. “Tako sta bili v ospredju volilne kampanje laž in prevara,” je dejal in dodal, da “kdor zmaga s pomočjo prevare, tudi vlada na enak način”. Ker Slovenija po Janševih besedah potrebuje ko- renite spremembe, je njihov prihodnji izziv, da v državnem zboru zberejo dovolj glasov za dopolnitev ustave na desetih področjih. Po Janševem mnenju sicer obstaja vse večja verjetnost, da na nov slovenski parlament ne bo treba čakati štiri leta. Ustavne spremembe, ki jih imajo v mislih v SDS, bi po Janševih besedah vodile v novo slovensko republiko. Z u-stavnimi spremembami bi v SDS povečali tudi učinkovitost delovanja izvršilne oblasti, saj po Janševih besedah sestavljanje vlade traja predolgo, zato bi moral mandatarja imenovati predsednik republike. Na Janševe besede je odgovoril namestnik predsednika SD Patrik Vlačič, ki je dejal, “da država ni v političnem krču”, ki bi zahteval ustavne spremembe. Ideja druge republike pa po njegovih besedah ni nova, saj jo je pred časom v drugačnem kontekstu omenjal tudi predsednik vlade Borut Pahor. Kot j e dej al Vlačič, se do predlaganih sprememb ustave ne bi opredeljeval, ker jih še ne pozna dovolj. “Mi jih bomo vsekakor pregledali, kot pregledamo vse politične pobude, ampak ta trenutek se mi ne zdijo niti nujne niti potrebne niti neka velika dodana politična vrednost.” Vlačič tudi misli, da bi se morala država v tem trenutku ukvarjati z vprašanjem, kako premagati krizo, kako zagotoviti nova delovna mesta in ohranjati sedanja, kako zagotoviti čim boljšo zdravstveno oskrbo in vzdržnost pokojninske blagajne. “V to krizo, ki je svetovna, nas je pripeljal neoli -beralni koncept,” je opozoril in dodal, da ne gre pozabiti, kaj so bile ekonomske ideje tedaj, ko je vlado vodila SDS. “To so bile neoliberalne ideje in ta koncept nas je pripeljal v to krizo, zato težko verjamem, da imajo v SDS prave odgovore. Mislim, da imamo mi boljše odgovore”. (r.p.) Prima carta di credito ‘friulana’ L’aquila patriarcale, simbolo della Patria del Friuli di cui Cividale fu la capitale storica, il motto in lingua friulana “Valòrs de nestre Tiere “ (valori della nostra terra) e i contorni della regione Friuli VG sono incisi sulla prima carta di credito ‘friulana’ lanciata dalla Banca Popolare di Cividale nel corso dell’assemblea dei soci convocata per domenica 10 maggio, presso il Centro S. Francesco di Cividale. La carta, del circuito CartaSì Master- Card, ha tutte le caratteristiche e i vantaggi di una carta di credito internazionale e viene riservata gratuitamente per due anni agli azionisti della Popolare di Cividale e clienti della controllata Banca di Cividale spa che la distribuisce. Questa è stata la sorpresa riservata dal presidente Lorenzo Pelizzo ai soci convenuti in assemblea insieme ad un dividendo di 0,60 euro per azione e ad un incremento del valore del titolo di 0,50 euro. WS? ima 1 Stojan Spetič Nekaj groznega se dogaja v Sredozemlju, celo sedaj, ko po njem plujejo velike bele turistične ladje, kjer se podnevi plava v bazenih in sonči na palubah, zvečer pa obilo je in pleše v salonih. Kdove, če turisti opazijo, kako italijanske bojne ladje prestrezajo barkače, polne prestradanih in premraženih Afričanov, ki si želijo v Indijo Koromandijo ali po domače Evropo. Mnogi so zapustili rojstno vas z denarjem, ki ga je zbrala vsa družina v upanju, da ji bo mladi sorodnik nekega dne priskočil na pomoč. Odšli so na tvegano pot pod pokroviteljstvom modernih trgovcev s sužnji, ki za prevoz skozi Saharo zahtevajo par tisoč evrov, za plovbo po Sredozemlju do italijanskih obal pa še enkrat toliko. Doslej je veljalo, po zakonu Bossi-Fini in tudi po znanem vladnem dekretu o varnosti, da prestrežene tuje priseljence zaprejo v sprejemno taborišče, kjer najprej ugotovijo, ali imajo pravico do političnega zatočišča, če prihajajo iz držav, kjer divja vojna ali vlada zatiranje dela prebivalstva iz verskih ali etničnih razlogov. Za vse ostale - razen osamljenih mladoletnikov - velja načelo, da jih prisilijo, naj se vrnejo domov. Naenkrat pa so se v Rimu odločili in tuje priseljence vračajo v Libijo, kjer je Italija na lastne stroške zgradila jetniš-nice zanje. Tu so lahko tudi v smrtni nevarnosti, rimski Poncij Pilat si je umil roke. Edino Cerkev protestira, ker ve, da te reveže, vključno z ženskami in otroki, vračajo v smrt. Posebno še, če jih libijske oblasti prisilijo, da se domov vrnejo čez Saharo peš. Kje je tu človečnost, ki jo je Italija še pred nekaj dnevi razkazovala, ko so njene ladje rešile par sto tujcev na barki blizu Malte? V enem tednu so vrnili v Li- bijo kakih tisoč ljudi. Za njimi se bo izgubila vsaka sled. Premierje s svojimi besedami podprl sklep notranjega ministra in poudarjeno obljubil, da Italija ne bo nikoli mul-tietnična država! Ne glede na to, daje multietnična že sedaj, kot vsa Evropa in ves svet, tudi dežele, posejane z milijoni Italijanov, ki so pred sto leti bili nezaželjeni in ožigosani kot lopovi in mafijci. Kaj pomeni, da Italija ne bo nikoli multietnična država? Mar to, da bo poslej etnično čista, zgolj domovina za Italijane? In da bo milanska podzemna železnica zares imela ločene vagone za domačine in tujce? Seveda bi se morali vprašati, kaj bi se zgodilo, če bi res izgnali vse tujce s polotoka. Marsikje bi se zaustavile delavnice in tovarne, na poljih bi gnili paradižniki in na drevesih sadje, na stoti-soče ostarelih bi ostalo brez varuštva in oskrbe, za katero skrbijo prav tuji priseljenci ali priseljenke. Tu smrdi po rasizmu, čeprav ima samo predvolilni naboj. Toda spomnimo se tudi pregovora, da kdor kliče hudiča, ga včasih tudi prikliče. kratke.si Il capo del governo francese in visita a Lubiana Lunedì 11 maggio è stato in visita a Lubiana il capo del governo francese Francois Fillon che nei colloqui con il premier sloveno Borut Pahor ha affrontato il tema della crisi economica e della cooperazione tra i due paesi, ma anche il contenzioso slovenocroato. La Francia non parteggia per nessuno, ma è a favore di un compromesso, ha detto Fillon. La visita si inserisce nel quadro del 200.esimo anniversario della costituzione delle Province illiriche. Janša annuncia una riforma della Costituzione Sabato 9 maggio si è tenuto il congresso del Partito democratico sloveno che ha confermato quasi alTunanimità alla presidenza Janez Janša. Questi ha annunciato 10 leggi di riforma costituzionale che riguardano tra l’altro il prolungamento della scuola dell’obbligo a 18 anni, la riforma della giustizia e la semplificazione delle procedure per arrivare ad elezioni anticipate, il divieto di monopolio nei mass media e la costituzione entro un anno delle province. La crisi occupazionale della Primorska è seria La parte settentrionale della Primorska/Litorale è ai vertici della poco invidiabile classifica delle aree con maggior disoccupazione. Solo nel mese di aprile, scrive il quotidiano Primorske novice, nell’area di Nova Gorica è cresciuta dell’8,2% e nei primi mesi dell’anno del 40%. Simile è la situazione nel Capodistriano dove la disoccupazione supera la media nazionale. La quadriglia dei neodiplomati sloveni Venerdì 15 maggio, esattamente alle ore 12, i giovani di-plomandi della Slovenia e di diversi paesi europei scenderanno in piazza per ballare insieme la quadriglia. Cercheranno di superare il record del 2008, quando sono entrati nel Guiness dei primati. Avevano infatti partecipato al ballo quasi 27 mila ragazzi. La manifestazione si ripete quest’anno in Slovenia per l’ottavo anno consecutivo e si svolgerà in 24 centri da Lendava a Capodistria. 1400 squadre a tre in corsa a Lubiana A 64 anni dalla sua liberazione e della giornata della pace, sabato 8 maggio, si è svolta nella capitale slovena la tradizionale manifestazione ricreativo-spor-tiva Pot ob žici - Percorso lungo il filo spinato di 35 km in memoria dell’occupazione. Alla parte più sportiva della manifestazione hanno partecipato circa 1400 squadre a tre: 163 hanno coperto un percorso di 28 km e 1150 quello di 12 km, le altre hanno invece scelto percorsi più brevi. — Kultura----------------------------- “Nebeška Slovenija” v Topolovem novi matajur Četrtek, 14. maja 2009 3 “To ni samo Beneška Slovenija, tako kot jo vi imenujete, to je tudi Nebeška Slovenija”. Iztok Geister, slovenski pesnik, pisatelj in ornitolog, je tako izrazil svoje zadovoljstvo nad svojo izkušnjo v Topolovem, kjer je bil prejšnji teden s sodelavko Kristino Kamberi gost projekta Koderjana. Geister se je odločil za fotografski projekt, ki se navezuje na stare spise slovenskega jezikoslovca Milka Matičetova o malih divjih živalih iz Nadiških dolin. Knjigo, ki bo nastala v naslednjih tednih, bo tretja po tistih Iztoka Osojnika in Draga Jančarja. Avtor jo bo predstavil na letošnji Postaji- V gledališču Miela v Trstu pa je v soboto, 9. maja, To-polovska minimalna orkestra nastopila s skladbo “In C” Terryja Rileyja. Glasbena pobuda je bila organizirana v okviru prireditev ob rojstnem dnevu skladatelja Sa-tieja. v Lep koncert v Spetru ob stoletnici Glasbene matice Nenehno raste tudi v naši pokrajini, saj od letos deluje tudi v Bardu s prve strnili Koordinator špetrske šole Davide Clodig je v svojem pozdravu izpostavil rast šole in letošnje rekordno število učencev ter veliko pridobitev, ki jo za vso skupnost predstavlja odprtje novega sedeža v Terski dolini. Tu ima Glasbena 20 učencev, ki bodo na svojem prvem koncertu nastopili v soboto, 16. maja, ob 15. uri, v cerkvi v Bardu. Nenehen razvoj Glasbene matice, ki ima krila razpeta od motja do visokih Alp, je nato poudarila predsednica Nataša Paulin. Izpostavila je trud, ki ga zahteva glasbeno izobraževanje, a to je ena od svetlih poti, je dejala, ki vodi k odkrivanju umetnosti in osebnih sposobnosti. Predsednica je tudi povedala, da je Glasbena matica odprta dialogu, različnim izrazom in govoricam ter da želi graditi prijateljstvo in pozitivno vplivati na kulturno rast skupnosti. Koncert v Špetru so s skupnim nastopom odprli Mali orkester Pivramavra in otroški pevski zbor Mali lujetji pod vodstvom prof. Fabia Devetaka. Nato so se na odru zvrstili Sofia Masut, Stefania Rudi in Davide Tomasetig na klavitju, Fanika Coren s čelom, Riccardo Crudi in Mitja Tuli s harmoniko, Aleksej Petricig, Sofia Vogrig, Matija Simoncig, Jacopo Caucig, Alex Renso in Elena Vogrig s kitaro, Ilaria Ciccone in Caterina Coren z violino ter Orsola Banelli in Manfredi Guglielmotti s flavto. Prijateljstva in povezave, ki jih goji špetrska Glasbena šola, sta s svojim nastopom potrdili gojenki Rebecca Jark GM iz Trsta in Nina Čebokli iz tolminske Glasbene šole. Slovesno sta odprla koncert ob 100-letnici mali orkester Pivramavra in otroški zbor Mali lujerji, nastopili so med drugimi tudi kitaristi v kvartetu in solopevka Elena Guglielmotti J P r La mostra dei corsisti Ute Verrà inaugurata sabato 16 maggio, alle 18, presso il Centro civico di Borgo di Ponte, a Civi-dale, la tradizionale rassegna dei corsisti dei laboratori dell’Università della terza età. L’Ute ducale ha annoverato, nel corrente anno scolastico, ben 503 iscritti provenienti da 26 comuni. La mostra resterà aperta fino al 26 maggio. i r Slovenska kratka proza v petek, 15. maja, v Vidnu j L V letošnjem letu bo Italijo obiskalo kar nekaj uglednih imen slovenske sodobne literature. Obisk se bo začel že v petek, 15. maja, ob 17. uri, v Vidnu. V knjigarni Libreria Friuli (Ul. dei Rizzani, 1-3) bomo turnejo odprli in tam gostili nekatera vidna imena slovenske kratke proze - Majo Novak, Miho Mazzinija in Jurija Hudolina. Vabljeni so vsi, ki jih zanimata kratka proza in slovenska literatura. S pisatelji bo v prijetnem druženju poklepetal profesor Roberto Dapit z Univerze v Vidnu. Ogledali pa si bomo tudi nekaj kratkih filmov (Vem režiserja Jana Cvitkoviča, Vučko re- žiserja Matevža Luzarja in Vsakdan ni vsak dan režiserja Martina Turka). Dogodek organizira Študentska založba iz Ljubljane, soorganizatorja pa sta lektorata slovenščine v Vidnu in Padovi. Turneja po Italiji se v Vidnu šele začne, nadaljuje pa se septembra 2009 v Rimu in Milanu. Obiska se bodo poleg omenjenih avtorjev udeležili tudi Boris Pahor, Gorazd Kocijančič, Feri Lainšček, Aleš Čar in Aleš Šte-ger. Za podporo pri projektu gre posebna zahvala Ministrstvu za kulturo in Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije. Sklad I Fondazione N/ ONLUS v Concorso video sui ponti del Natisone Il Laboratorio Audiovisivi Friulano comunica che è stato indetto un concorso video dal titolo “Il Ponte e il Fiume” (visioni filmiche sui ponti del Natisone). Il Laboratorio audiovisivi friulano sin dalla sua costituzione (1997), ha lo scopo di promuovere e valorizzare le espressioni fondate sull’immagine. Il Circolo ha sede nel Comune di Pre-mariacco, Comune della zona orientale del Friuli, luogo di incroci linguistici e culturali che condizionano e plasmano le genti di questa terra. “Il Ponte e il Fiume” è un’iniziativa che il Laboratorio audiovisivi friulano promuove per dar “voce filmica” a queste comunità e avrà come “fiume conduttore” il Natisone e i suoi ponti che uniscono: vallate, boschi e pianure, ma anche le sponde linguistiche e culturali di queste popolazioni. La partecipazione al concorso è libera e aperta a tutti gli interessati. Ogni concorrente potrà partecipare gratuitamente, anche con più opere; le opere, presentate su distinti supporti, potranno essere realizzate in qualunque formato video ma dovranno essere inviate, per la selezione e la proiezione, su supporto DVD. La durata di ogni opera non ha limiti. I video dovranno pervenire alla sede del circolo [Laboratorio Audiovisivi Friulano,3040 Premariacco (Ud) - via Monterosso,4 (Ipplis)] entro e non oltre il 2 novembre 2009. Per ulteriori informazioni e per partecipare si può consultare il sito www.labora-torio-audiovisivi-friulano.it. DORCE SARDOC 5 prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. Kaj je prispevek »pet tisočink«? »Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč. 730-1 redditi i Scheda per la scelta della destinazione dell'8 per mille dell’IRPEF e del 5 per mille dell'IRPEF /S.^rWteQ Da consegnare unitamente alla dichiarasi Mod. 730/2008 al sostituto d'Imposti C.A.F. o al professionista abilitato, utilizzando ■ j CODICE FISCALE | (obbligatorio) COGNOME (por le donne «KScare il cognome da nuwsl NOME SESSO (Mot) DATI ANAUHAMUI oorwo 7»*sc «NO , L J L , I I I I I I I I I I I I , I I I I I I 03 TO o» > 5 -S > ru O LO AVVERTENZE Per esprimere la scelta a favore di una delle finalità destinatarie della quota del cinque per mille dell'IRPEF, il contri- i -‘" deve apporre la propria firma ngjriquadro corrispondente. Il contribuente ha inoltre la facoltà di indicare anche il codice fiscale ---o latta esclusivamente npr " K°neficiarie. Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek »petih tisočink« ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov. HFilM Gorica - ul. Diaz, 11 Aktualno V petek, 8.maja, je bil v go-riškem Kulturnem domu občni zbor finančne družbe KB 1909. Potekal je v znamenju 100-letnice ustanovitve, saj je bila to najprej slovenska banka, ki so jo še v času Avstrije ustanovili leta 1909 go-riški Slovenci. Predsednik upravnega odbora sedanje finančne družbe Boris Peric je naglasil kontinuiteto s preteklostjo: “Referenčni sogovornik naše finančne delniške družbe so Slovenci, ki živijo v Italiji, zato pa je poglavitni cilj vsega našega poslovanja uveljavljanje slovenske narodne skupnosti”. Družba danes dobro posluje, saj znaša njen kapital preko 32 milijonov evrov, lanski (2008) neto dobiček pa je bil 5.789.000 evrov. V skupino KB je vključenih dvaintrideset družb, obveznice (obbligazioni) ima kotirane na ljubljanski borzi. Gre torej za družbo, ki ji je lani kljub krizi uspelo ustvariti nezanemarljive dobičke. Kapital, rezerve in likvidnost pa ji omogočajo, da bo tudi letos poslovala brez hudih bojazni, čeprav vsi vedo, da bo podjetja kriza udarila letos, za vlagatelje pa so postala “nevarna” do včeraj zelo dobičkonosna vzhodna tržišča. Omenili smo jubilej družbe. Predsednik Boris Peric je že pred občnim zborom najavil, da ne bodo prirejali kakih posebnih praznovanj, tiskali reprezentančnih knjig in podobno. Odločili so se za konkretnejše korake in sicer za tri projekte, ki sodijo v izobraže-valno-kultumo sfero. Prvi projekt zadeva goriški dijaški dom Simon Gregorčič, drugi Danes je KB 1909 uspešna finančna družba Sto let slovenske goriške KB banke realizacijo izobraževalnega centra v Gorici (v prostorih Kbcentra in v režiji konzorcija Slovik), tretji pa predvideva uresničitev podobnega centra v Trstu v Ul. Sv. Frančiška in sicer v povezavi z NSK in s Tržaško knjigarno. Uvodoma smo omenili predhodnico KB 1909, to je Kmečko banko, ki je bila zadruga in prva slovenska banka v Gorici. Zaradi majhnosti je preživela fašizem in drugo svetovno vojno. Po njej in z novo razmejitvijo je izgubila 90 odstotkov svojih delničarjev, ki so ostali pod Jugoslavijo. BiH so to ljudje z Vipavskega, iz Soške doline in s Krasa. Italijanske oblasti so odredile njihov izpis iz knjige delničarjev. Kljub temu se je majhna banka razvijala. Svoj vrhunec je dosegla v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, nekaj let pred tem pa je bila že tako krepka, da si je lahko “privoščila” sedež na gori-škem Korzu, torej v samem mestnem središču. Prav v času največjega vzpona je po posegu italijanske centralne banke prešla Kmečka banka pod komisarsko upravo. Ista usoda je nato doletela veliko večjo Tržaško kreditno banko. Slednja je leta 1996 prišla do stečaja, Kmečka banka pa seje nekako rešila. Banka jez velikimi težavami ostala v lasti slovenskih delničarjev. Po komisarski upravi pa so ugotovili, da je bil poseg osrednje italijanske banke v bistvu neupravičen, saj slovenska banka ni imela izgub, kvečjemu so jih povzročili sami komisarji. Slabe izkušnje pa so narekovale novo pot. Leta 2000 je prišlo do sporazuma s čedaj-sko banko Banca di Cividale, kije banko kupila, Slovenci pa so s kapitalom ustanovili finančno družbo KB 1909. (ma) Vladarjeva zasebnost Za ljudi, ki opravljajo javne funkcije, predvsem državne ali v zvezi z oblastjo, je meja med javnim in zasebnim življenjem skrajno tanka. Tako je od davnine in v različnih kulturah. V Homerjevi Iliadi se zasebna čustva kraljev in celo bogov usodno mešajo z vojno, ki je nastala, ker je Pa-rides ugrabil lepo Heleno, Menelajevo ženo. Sokrates je bil obsojen na smrt, ker je zagovarjal doslednost med besedami in dejanji. Raje je šel v smrt, kot da bi se kesal in sprejel izgnanstvo. Kleopatra je na zelo zaseben način izkoristila usluge rimskih imperatorjev. Sončni kralj Ludvik XIV. je zasebnost opravljal javno itd. Različne so seveda kulture in religije, ki vplivajo na dogajanje. Rimskokatoliška cerkev je bila pripravljena odpustiti veliko, če je imela od tega koristi. V določenih obdobjih so bili sami papeži dokaj razuzdani: imeli so ljubice, sinove in postavljali sorodnike na eminentne položaje. Še danes zna biti Katoliška cerkev prizanesljiva do oblastnikov. V Italiji so imeli vidni politiki v bistvu dokaj mirno zasebno življenje. Italija se ni zgražala, če je imel Mussolini ženo in skoraj uradno ljubico. Po drugi svetovni vojni so npr. v KPI vladali zelo strogi moralni principi. Togliattiju pa je bilo odpuščeno razmerje z Nilde fotti, saj je bil “Najboljši” (Il Migliore). V času referenduma za razporoko so se nekateri vidni politiki, ki so bili poročeni v drugič (npr. Al-mirante), opredelili proti razporoki. Ločenci se še danes udeležujejo manifestacij v prid družini in njenim vrednotam, čeprav so jih sami zatajili. V bistvu jih nihče ne kritizira. Povsem drugače je v ZDA, kjer je puritanstvo Anglikanske cerkve zapustilo močne sledove. Američani političnim kandidatom ne odpustijo izvenzakonske zveze, ljubice ali kake posebne razvade. Ne odpustijo jim niti davčnih utaj, ki so v Italiji prej zasluga kot pa sramota. Zato ameriški predsedniki že pred pričetkom volilne kampanje izpovejo svoje stare “grehe”: pretirano uživanje alkohola, jemanje drog v mladosti itd. Državljani ne prenesejo niti poznejših “transgresij”. Clinton je moral zaradi erotičnega spodrsljaja pred sodišče in se je ja- vno opravičeval, saj je tvegal, da ga odstavijo. Zahteva Berlusconijeve žene Veroniche Lario po ločitvi je nujno sprožila več hrupa kot običajno. Finijeva ločitev je “šla mimo”, Casi-niju nihče ne šteje žen, čeprav je zelo blizu Cerkvi. Berlusconi pa je vzbudil ogromno debat, ker je sam postavil svoje življenje pod žaromete. Modeli Berlusconijeve televizije so povzeti po ameriških. Berlusconijeva volilna kampanja je podobna tistim, ki jo izvajajo ameriški kandidati. Berlusconijevo izkazovanje bogastva, vedno pogostejša težnja, da se s starostjo prikazuje med lepimi ženskami, njegovo zbijanje šal tudi na mednarodnih srečanjih, samovsiljevanje pred televizijske kamere vzbujajo v evropski in mednarodni javnosti neprijetne vtise, očitno pa je tak “papi” delu Italijanov všeč. Ženina upravičena užaljenost, da se starejši mož obnaša do nje nespoštljivo in kot dvajsetletni mulec, je torej razumljiva. Veronici pa ne bo lahko. Berlusconi že igra vlogo žrtve in naivnega dobrodušneža, ki je padel v pasti levičarskih novinarjev in fotografov. Najprej je dejal, da je tudi žena žrtev levičarske (beri komunistične) prevare. Jutri jo bo obtožil izdajstva. Za kulisami bo delala četa odvetnikov, v javnosti bo Vitez vključil tudi to zgodbo v svoj vsakodnevni šov, kjer bo spretno premešal laži z resničnostjo. Ko bi on bil Sokrates, bi se mu sodniki opravičili... Prejšnji teden v Čedadu prvi del kongresa videnske SKGZ Zaščita in ekonomska moč za preživetje naše manjšine Pomen, ki ga ima gospodarstvo za SKGZ (Slovenska kulturno-gospodarska zveza) je razviden že iz samega naziva organizacije in izhaja iz prepričanja, da je gospodarska osnova potrebna za močno, samozavestno in čimbolj avtonomno manjšino. V Videnški pokrajini, kjer so bili in so demografski trendi in so-cio-ekonomski pokazatelji zelo zaskrbljujoči, je gospodarstvo pravzaprav ključnega pomena za preživetje manjšine. Benečija in Rezija sta od obdobja popotresne obnove do krize devetdesetih let imeli v manjšinski gospodarski mreži precejšen prostor. Danes ekonomsko jedro slovenske manjšine na Videnskem predstavljata sicer uspešna Kmečka zveza in Servis SDGZ, a to je odločno premalo. Kakšna je strategija Zveze na gospodarskem področju in še zlasti, kaj je treba narediti na Videnskem in kaj lahko naredi SKGZ, da se slovenska manjšina socialno in ekonomsko okrepi? Predsednica SKGZ za Vi-densko pokrajino Iole Na-mor je tako uvedla prvi del pokrajinskega kongresa Zveze v sredo, 6. maja, v Čedadu, ki je bil osredotočen v glavnem na gospodarsko problematiko, s katero je seveda povezan tudi jezikovni in kulturni razvoj. Uvodoma so podali izčrpno sliko o slovenskem gospodarstvu v FJK predsednik Sklada Trinko Igor Pahor, predsednik delniške družbe KB 1909 Boris Peric in predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Nato seje razvila živahna razprava, v katero so posegli Fabio Bonini, Michele Obit, Stefano Predan, Živa Gruden, Daniela Lauretig in Erika Floreancig. Skupna ugotovitev je bila, daje treba vlagati v izobraževanje, kajti člo- veški resursi so temeljnega pomena za vsak razvoj. V Benečiji, Reziji in Kanalski dolini je seveda treba obenem vlagati v znanje slovenskega jezika, za kar se je posebej zavzela Živa Gruden, ki je opozorila na jezikovno šibkost, ki se pojavlja že na pred-diplomski stopnji. Potreben je tudi razvojni načrt obmejnega teritorija, kjer živijo Slovenci, je bilo poudarjeno, in to bo gotovo naloga novega pokrajinskega vodstva v sodelovanju z gospodarskimi subjekti v SKGZ. Vsekakor gre za zahtevna vprašanja in tu je dolžna odigrati svojo vlogo najprej Dežela Furlanija I neofascisti in via Podgora I due partigiani osova-ni caduti il 30 aprile e ricordati nella lapide deturpata sono Luigi Passerini, sergente pilota dell’aeronautica militare, 24 anni ancora da compiere, e Luigi De Zorzi, artigliere alpino. In giugno avrebbe compiuto tren-t’anni. Ambedue avevano fatto la guerra e, dopo l’8 settembre, avevano scelto. Vite difficile, quelle di quella generazione, certamente molto meno comode della vita viziata di chi ha compiuto quell’atto vandalico. Pensando all’autore o agli autori di quel gesto, viene da pensare: cosa li ha spinti a violare la memoria di ragazzi coraggiosi, che hanno fatto la scelta più difficile, senza neppure poter vivere, per poche ore, la gioia della liberazione, della fine del-l’incubo della guerra? Che visione del mondo possono avere? Hanno studiato nelle loro scuole, Julijska krajina, kot je dejal predsednik Rudi Pavšič. Tudi Slovenija lahko veliko pripomore s tem, da vlaga v svojo obmejno regijo. V nadaljevanju so bili določeni delegati in kandidati za sanno la storia? E sappiamo che non sono gesti isolati. Nel 2006 l’ANPI di Udine ha subito un altro esempio di inciviltà: la scritta “Sieg Heil” e il manifesto fascista sul muro esterno della sua sede in viale Ungheria a Udine. In quel caso l’autore è stato individuato e processato. Però all’epoca dei fatti era minorenne e sarà prosciolto. Non fa parte della nostra visione del mondo auspicare la galera per ragazzini ignoranti che non sanno quello che fanno; però una giustizia pragmatica, all’inglese per intendersi, sarebbe salutare: magari l’obbligo di seguire un corso di storia contemporanea, con esamino finale, non sarebbe male. E se non ha studiato, si ripete Tanno. (NB: in Germania pronunciare le parole “Sieg Heil”, che significano “Saluto alla vittoria”, costituisce reato punibile con la reclusione fino a tre anni). deželni kongres SKGZ. Razprava se bo nadaljevala sredi junija, ko bo zaključni del pokrajinskega kongresa in bo izvoljeno tudi novo vodstvo Zveze za vidensko pokrajino. (NM) Visita guidata al museo all’aperto Mrzli vrh Fundacija Poti miru v Posočju, la fondazione Le vie della pace nell’Alto Isonzo, organizza per sabato 16 maggio una visita guidata al museo all’aperto Mrzli vrh (1359 m). La partenza è prevista per le 9 dalla sede della fondazione, accanto al Museo della Grande guerra di Kobarid, per raggiungere in auto il paese di Krn, da dove si salirà al Mrzli vrh. La visita durerà fino alle 16 circa. Iscrizioni entro il 15 maggio (+386 (0)5 38 90 166, +386 (0)5 38 90 167). I_________________ Volitve UPRAVNE VOLITVE: LISTE IN KANDIDATI V NAŠIH OBČINAH GRMEK Per Grimacco Eliana Fabello ALBERTO BUCOVAZ DANIEL BUCOVAZ LUCIO PAOLO CANALAZ ALESSANDRO CHIABAI MARTINA CHIABAI DARIO GOSGNACH DAVID IURMAN MARCO MARINIG GIANPAOLO PAULETIG STEFANO ROSSI GABRIELE TRUSGNACH Garmak Grimacco Fabio Bonini ROMINA MASUTTI ANITA TOMASETIG VILMA GARIUP JACOPO TRUSGNACH IVAN BLASUTTO ADRIANO STULIN ROBERTO RUTTAR VITTORIO SCUOCH VITTORIO GARIUP Forza Grimacco Walter Qualizza GIORGIO RUCCHIN FEDERICO DRESZACH ANDREA VOGRIG FRANCESCO GHERBIZ SIMONE GUION STEFANO SALME’ LUCA BEGO ALESSANDRO SCARBOLO ROBERTO FRANCO CLAUDIO CARLETTI ANTONIO LI CAUSI EZIOVIRGILIO PODBONESEC Un futuro per Pulfero Piergiorgio Domeniš FRANCESCA BANCHIG IVANO BIRTIG PAOLA BIRTIG MARIO CERNOIA RAFFAELLA CRUCIL MARIO DOMENIŠ GIANNI FRANZ GIORGIO GUION ARDEO MACORIG GABRIELE MANZINI STEFANIA RACCARO EUREKA SACCU’ Pulfero punto it Teresa Dennetta PIETRO DEGANUTTI TANIA CONT PIO ANTONIO FEDRIZZI FRANCA FLAIBANI DAVID MARINO SANDRA MEDVES MARIO MISCORIA RENZO QUALLA BARBARA SPECOGNA SANDRINO IURETIG SVET LENART Per la gente con la gente Paolo Giuseppe Dreossi STEFANO PREDAN FRANCESCO PAOLOTOMADA ALESSANDRO BERTOSSIN MICHELA PREDAN ANNA BERNICH FABIO FADI STEFANIA CARLIG PAOLA MENICHINI LUCIANO MISCORIA LUCA VOGRIG GIORGIO ZUODAR ERIKA FLOREANCIG Insieme S. Leonardo Antonio Comugnaro MARCO SUSANI CARLO ALETTI GIANLUCA CHIUCH GIANLUIGI DURIAVIG MARCELLINO GOLLIA DONATELLA LEONARDI Simone Bordon MARCO OSGNACH PAOLO OVISZACH ALESSIA QUALIZZA STEFANO QUALIZZA MATTEO TOMASETIG GIANNINA VISIN Insieme per la continuità Giuseppe Sibau ANTONIO BRACCIALE ANDREA CHIUCH ROMANO CLINAZ ETTORE CRUCIL MICHELA GUS MARTINA MARCUZZI MASSIMILIANO MAGNAN TERESA TERLICHER MARTATRINCO GERMANA DORGNACH BRUNO CHIUCH ROMEO PONTONI ŠPETER Lista civica - La nostra terra Simone Bordon FABRIZIO DORBOLO' GIUSEPPE MARINIG (FIRMINO) EZIO BANELLI MARIE FRANCOISE BLASUTIG (FRANCESCA) TATIANA BRAGALINI MASSIMILIANO CERNOIA STEFANO CERNOIA MARCO MARTINIG MARINA POCOVAZ ANNA SIMONITTI (SONIA) ELIO SITTARO DANIELE TROPINA Rinnovamento Nuova S. Pietro Tiziano Manzini CLAUDIA CANTONI MONICA COSTAPERARIA ISIDORO DORGNACH LORENZO IUSSA MICHELA IUSSA AURELIO MASSERA MORENO MORATTI GESSICA SNIDARO MATTEO STRAZZOLINI NICOLA STURAM SILVIA TOMASETIG MARIANO ZUFFERLI SOVODNJE Innovare con slancio Marisa Loszach PAOLO CARIOLA DAMIANO DUS STEFANO GOSGNACH DONATELLA IURETIG FABRIZIO LOSZACH RENZO MASSERA DAVIDE MEDVES GUIDO NEGRISOLO ANDREA TAVAGLIONE LUCA VACCA ALDAVELICAZ GIULIANO VOGRIG Lista civica Paolo Cernotta GERMANO CENDOU LORENZO CERNOIA PATRIZIA CERNOIA BOŽICA CRNEC DARIO CROMAZ RENATA CROMAZ PAOLO DUS ROMANO FRANZ MARINO GOSGNACH GIANLUCA MARTINIG Davide Clodig ROBERTO PETRICIG PAOLO SECLI SREDNJE Sole sì soli no! Mauro Veneto GIANPAOLO BEUZER FLAVIO BUCOVAZ PIETRO CAUCIG ALICE CLINAZ AUGUSTO CRISETIG SILVANO LUCIANO LAURETIG DARIO PREDAN STEFANIA PREDAN CLAUDIA QUALIZZA ROMEO QUALIZZA Insieme per Stregna Davide Clodig MATTEO BALUS CRISTIAN BERGNACH RENATA CHIABAI FRANCO CRISETIG CATERINA DUGARO CLAUDIO DURIAVIG CLAUDIO GARBAZ ADRIANO GARIUP DANILA QUALIZZA FRANCO QUALIZZA ROBERTO RUCCHIN ROMEOVUCH PRAPOTNO Prepotto futura Gerardo Marcolini FLAVIO BASILICATA ANTONIO DE SARNO TIZIANA IACONCIGH VALERIO MARINIG CLAUDIO MATTALO NI FEDERICO STANIG CAMILLO ZANUTTIG GERRY ZUBIZ BARBARA QUALIZZA ANTONELLA FABIANI ALESSANDRO LESIZZA ALBERTO NIEMIZ Prepotto per tutti Gianni Petrussa VINCENZO SIRCH ELEN A TOMASETIG SERENA MAGAGNATO ANNA MARIA BORDON ALESSANDRO NIEMIZ FRANCESCO IACOLETTIG ARTURO DEGAN UTTI FRANCESCA MACORIG LUCA TOTI VERONICA CALECA STEFANIA DURI’ DAMIANO LENUZZA BARDO Noi voi la valle Roberto Ceiner ERIK PIZZAMIGLIO LUIGI PINOSA DONATELLO MIZZA IRENE LOVO MARCO MOMESSO MATTEO BUIATTI ERIK ROMANO MARIEL ELIZABETH GORDILLO Aperti al futuro Guido Marchiol LUCA BALZAROTTI IGOR CERNO JURIY DEL MEDICO Paolo Giuseppe Dreossi GIANFRANCO DE LENARDIS ANDREA FUMAGALLI PAOLO MARCHIOL DARIO ROMANO MOLARO MARCO MUCHINO DENIS PASCOLO STEFANO SGRAZZUTTI RENATO SPAGGIARI TIRANA Taipana SIAMO NOI Nicola Ingani FABIO SARTORI MARIO BERRÀ DANTE TOMASINO MASSIMOVAZZAZ NARCISIO LEVAN LIVIO PRESIREN LIDIA SIEGA SAMANTA STURMA FAUSTO FABBRI NO CLAUDIO GALLANA Uniti per rinascere Elio Berrà ROBERTO BASSI MATTEO BERRÀ ALAN CECUTTI CLAUDIO GRASSATO SANDRO LEVAN FABIO MICHELIZZA MARGHERITA MICOTTIS ALEX NOACCO CARLO SEDOLA DONATO STURMA ALESSANDRO VAZZAZ LARAVAZZAZ REZIJA Per cambiare Resia Daniele Di Lenardo MARINO BUTTOLO PAOLO BUTTOLO FERDINANDO NEGRO LUISA COSSATTI EUGENIO MICELLI SIRO MOROLDO MICHELE ZANETTI MANUELA DI BERNARDO Un futuro per Resia Nevio Madotto MICHELE DI FLORIANO DINO DI LENARDO ISIDE DI LENARDO MAURIZIO DI LENARDO DANIELE LETTIG IOLANDA LETTIG VERDIANA MORANDI PAMELA PIELICH SANDRO QUAGLIA ORNELLA SACCHI GUALTIERO VALENTE PAOLO VALENTE Resia domani Sergio Chinese CARMELO CARLO ALTOMONTE CRISTINA BUTTOLO LAURA MONICA BUTTOLO SABRINA CHINESE ROBERTO COMPASSI ALESSIA DI FLORIANO MAURO MADOTTO PIERINO PUSCA LUCA QUAGLIA FRANCO SIEGA BRUNO TOSON FLAVIA ZUZZI Paolo Cernotta 6 novi matajur Četrtek, 14. maja 2009 Viaggio tra le comunità occitana, greca e albanese della Calabria Manjšine La lingua è per le minoranze motivo di speranza e promozione Tako med Okcitanci kot med Grki so Občine postavile dvojezične napise, celo trojezične, z latinskimi črkami za Grke, ki so ohranili jezik le ustno iUTATAnTATATAT /», ▼lUUUTiTmV P PORTA DEL sangue pòrta dal sang n Porcela P(č>|Ar\<; piatta Ròmi piazza Roma A/a občini v Guardii Piemontese srečanje z županom Cistaro 1 gSggflL f faH / HF 1 ' SHHHHHH Bova, glavno središče grške kulture vV\t\ , '■ j ir*. n. vm7- V trm i/ téL 3 ‘ •{Z* 1 že?-»’ gvfe' /z kraya Torre Pellice v Piemontu, odkoder so v XIII., XIV. stoletju Okcitanci šli v Kalabrijo, je ta kamen, ki je postal spomenik žrtvam Inkvizicije Bova: spletene iz oljke v ženski obliki, okrašene s cveticami in sadjem, jih kličejo “pupazze”, jih nosijo v procesiji do cerkve Sv. Lea na Oljčno nedeljo, po prazniku jih poderejo an nesejo po Luigia Negro in Tito Squillaci pred sprejemnim centrom Parka hišah, njivah in polju za srečo in dober pridelek Dolina Amendolee Od tu je do morja, kjer so ustanovili Bovo Marino, le 14 km poti La corriera si inerpica e dopo l’ultima curva arriviamo a Guardia Piemontese, la strada si ferma lì. Il paese è inaspettatamente immerso nella nebbia, per le strette vie non c’è nessuno. Tutti chiusi in casa come ai tempi delle persecuzioni religiose che sfociarono nel sangue come indicano le prime tabelle (bilingui) che vediamo: Piazza della strage e Porta del sangue. Guardia Piemontese, in provincia di Cosenza, è un’isola linguistica occitana. Non si sa esattamente quando, ma la leggenda dice che nella seconda metà del Duecento 25 coppie vi arrivarono dalle valli occitane piemontesi sovraffollate, qui trovarono terra molto fertile e si insediarono. Erano vai-desi e continuarono a praticare la loro religione, discretamente, nelle case. Periodicamente venivano visitati dai “barba”, pastori vai-desi, e la lingua si conservò anche grazie all’uso religioso che se ne faceva. Ma si può anche dire che la lingua permise loro di nascondere la diversità religiosa. Questa fu tollerata fino a quando i guardioli valdesi non aderirono alla Riforma. In quel momento si scatenò la repressione dell’eresia, intervenne l’Inquisizione e ci fu il massacro. Era il 5 giugno 1561. Lo ricorda una pietra, portata in dono dai monti di Torre Pellice nel 1975, su cui sono incisi i nomi dei 118 guardioli martiri. Per volontà dell’Amministrazione comunale dall’anno scorso il 5 giugno si celebra la Giornata della memoria. Nel museo della cultura popolare una delle cose che colpiscono di più sono i costumi delle donne valdesi, costrette ad indossare una specie di grembiule ampio che parte da sopra il seno, nasconde e mortifica il loro corpo, e il tipico copricapo in cotone duro, a forma di cuore, grazioso, ma che tirava i capelli al punto da ridurle alla calvizie. “Ci rubarono la memoria, la lingua”, ci ha recitato in occitano il poeta incontrato in paese, “ma Guardia c’è, esiste e guarda il mare”. In municipio accoglie la nostra rappresentanza dell’Istituto per la cultura slovena, guidata dalla presidente Bruna Dorbolò, il sindaco prof. Gaetano Cistaro assieme ai suoi collaboratori. Ci dicono che dopo la persecuzione la lingua occitana fu vietata, ma si è conservata per secoli anche grazie alla scarsità di contatti. È in pericolo oggi che Guardia Piemontese, da una comunità di 1500 persone, si è ridotta a 300 abitanti e la scuola è stata chiusa. Ma dal prossimo anno ci sarà un’ora di occitano a scuola grazie alla legge 482, assicura il sindaco. È già attivo invece lo sportello linguistico che tiene anche i contatti con il Piemonte e la Provenza, mentre si intensificano gli scambi tra scuole. Con il sostegno di Regio- ne Calabria e Provincia di Cosenza ed i loro assessorati alle minoranze linguistiche si è svolta un mese fa “La primavera delle minoranze linguistiche” con la presentazione di canti occitani e la premiazione del concorso di poesia in lingua occitana a cui hanno preso parte anche alunni provenienti dalle valli occitane del Piemonte. L’antica lingua è oggi mo- tivo di speranza, ritrovato orgoglio e occasione di nuovi contatti. ★ ★ ★ ★ ★ Lasciata Guardia Piemontese, affacciata sul mar Tirreno, abbiamo proseguito verso Reggio Calabria e Bova Marina sulla costa Jonica, seconda tappa del nostro viaggio. Qui ci ha atteso Tito Squillaci, vivace animatore e protagonista della vi- ta culturale della comunità grecanica o greca. Motivo del nostro viaggio è stata la presentazione a Bova Marina del volume Tre valli tre culture, edito dal circolo resiano Rozajanski dum che oltre alla Val Resia presenta anche la Valle del-l’Amendolea che dall’Aspro-monte scende a Bova Marina, appunto, e la comunità albanese della valle del Sar- mento, nel sud della Basilicata. La sera a cena in un agriturismo avviene il primo contatto con la gastronomia calabrese. Un’esperienza indimenticabile per la varietà di sapori, i profumi, il numero spropositato di portate... Questa cornice di squisita ospitalità è l’occasione anche per conoscerci meglio. Il pernottamento invece è in un’azienda agrituristica immersa in una piantagione di bergamotto. Il centro più importante dell’area grecanica è Bova, una cittadina arroccata sui primi contrafforti dell’A-spromonte a 850 metri sul livello del mare che oggi conta solo 550 abitanti. In passato fu antichissima sede arcivescovile di rito bizantino. Sì, oltre alla specificità linguistica, la Calabria è caratterizzata anche dalla diversità religiosa. La chiesa orientale di rito greco-bizantino, con la sua eparchia (diocesi) di Lungro, istituita nel 1919, è ciò che accomuna la comunità grecanica a quella albanese della Calabria che visiteremo il giorno dopo. Bova è una bella cittadina, dove fervono i lavori di recupero edilizio, finanziati da progetti europei. Stanno sorgendo anche nuove iniziative imprenditoriali, come ci spiega un assessore, su iniziativa di una cooperativa di giovani che hanno realizzato un B&B ed organizzano anche trekking sull’Aspro-monte. La molla dello sviluppo turistico è forte. Incontriamo anche il sindaco Andrea Casile, reduce da un incontro di amministratori finalizzato allo sviluppo del suo comune che non è andato a buon fine. Quattro comuni dell’area el-lenofona comunque hanno stipulato un accordo di programma per avviare iniziative e strategie di carattere culturale, economico e sociale puntando molto sullo sviluppo turistico. E fanno bene perché hanno molto da offrire. Ovunque la toponomastica è trilingue, il greco viene infatti scritto sia con i caratteri latini che greci, cosa del tutto comprensibile visto che la lingua si è trasmessa solo oralmente. Oggi purtroppo è caduta in disuso e tutte le speranze di rinascita sono legate alla legge di tutela 482 ed alle iniziative realizzate nelle scuole. Come ci spiega Tito Squillaci, nella Calabria meridionale ci sono stati due periodi di colonizzazione greca, il primo nel VII secolo a.C. è legato alla civiltà della Magna Grecia, il secondo va dal V al X secolo d.C. e corrisponde alla dominazione bizantina. I greci o grecanici sono gli abitanti di quel territorio, sempre più ristretto, che della tradizione culturale greca hanno tramandato fino ai giorni nostri la lingua come lingua viva. A Bova non c’è la stazione, ovviamente, ma una bella locomotiva sì. È il dono bizzarro del presidente delle ferrovie italiane ai tempi dello scandalo delle lenzuola d’oro, Ligato, al sindaco DC del tempo. Entrambi poi morirono uccisi in un agguato. E il treno, che fu con gran fatica trascinato nel paesino di montagna, diventa il simbolo della stupidità e dell’arroganza di certa politica. (jn) (continua) Rezija Somo šly ta-w Bolške videt biblioteke To je riidi na lipa rič poznet nòve reči ano da kako dilajo drtii jtidi. Več čas to jé bojé wridno videt ziz svòmi očomi ano po-sliišet ziz svòmi uhi nikòj lajet alibòj čot od driti ju-di. Za wòjo isaa v petek, 24 dnuw avrila, te mlode hčeri, ki dilajo za Pro Loco tej Servizio Civile, wkop ziz Luigio Negro, ki na skarbi zo-nji ni so mole vidèt kako dilajo biblioteke ta tu-w Tulminè ano ta tu-w Kobaridé. Nejprid jè nes ričavala diretriče biblioteke te tu-w Tulminè, Jožica Štend-ler, ki na jè lopo rakla, da kako dila biblioteka ano na jè pa jo pokazala. To jé na valika biblioteka: jé mèsto za otroke, za te mlode, ni kòj karjè librinow mo pa karjè gor-nolow, so kompjutarji ano wsak mòrè lehko je doparet. Ni organizawajo pa karjè ra-či, tej ore pravic alibòj pre-žentacjuni od librinow. Iti din ni so mèli na prò- dej te stare librine ano pa librine za turiste (z Rezije somo jin nasly librinčič Dolina pod Kaninom - Rezija in Rezijani / La valle ai piedi del monte Canin - La Val Resia ed i Resiani). So jè drèt vidlo, da muč importonče ni dajajo kultii-ri: wsak, pa iti ki živijo dalèé ni majo dirit lajet ano se nawuèit. Zawòjo isaa ni majo pa no korjero librinow, ano isa korjera hòdi òkol ti vasi pa te bojè na visokò. Biblioteka tu-w Kobaridè na jè nòwa ano modernasta: to se vidi drèt, da na jè norèd za parklicet nejveč te mlode. Isò jé nin rakla pa diretriče od ite bilioteke: ko so nare-ja ise take rèèi jè trèbè nejveč si mislit na te mlode. Pa isa biblioteka na nima kòj librine nu gornole mo pa filme, diske, kompjutarje. Ano wsaki din ni majo štir-kretdwisti dardo stu njy. Jè bil pa čes za zdovèdèt nu mojo, da kako ni so or-ganizoni za turizmo. Ni so nes ričavali tu-w ufici za turiste, ki jè tu-w Tolmine ano Maša Klavora na j è lopo nin rakla, da kako dilajo njy Pro Loco ano da koj se dila za parklicet turiste. Se poznet to jè rii di lopo ano prow pa zajtò so mòrè si pomoet ano so mòrè rudi se nawuèit kej. L.N. Kyrst ta-na Solbici W nadèjo, 19 dnuw avvila, tu-w carkvè tana Solbici Stefano Andrioli ano Simone Negro to jè bilo kyrsèano. Moma od Stefana to jé Flavia Negro Similjonawa ano tatič to jè Fabio Andrioli. Moma Simonina to jè Luigina Negro Mi-nizawa ano tatič Luigi Negro Similjonow. Ziz njimi jè pa sastra Simonina, Ilaria. Isa to jé bila na lipa fjesta, ki na jè zva-salèla wso Solbico. Komel, kandidat za evropske volitve, v Reziji Turizem in delovna mesta za preživetje Volilna kampanja neodvisnega slovenskega kandidata za evropski parlament na listi Levica in svoboda, Igoija Komela, je štartala iz Rezije, iz doline, kjer je bila v zadnjem obdobju naša narodnostna skupnost v Italiji najbolj pod udarom. Zgodovina kot branje preteklosti Monografska številka revije Borec (LX/2008), ki je izšla ob priložnosti 60. leta neprekinjenega izhajanja revije “Za zgodovino, antropologijo in književnost”, je lahko zanimiva za nekoliko zahtevnejšega bralca. Njen naslov je “Oddogo-denje zgodovine-primer Jugoslavije”. Zanimivost vsebine pa je v tem, da se avtorji posameznih besedil kritično lotevajo zgodovinopisja, ki je v Sloveniji ter v drugih državah bivše Jugoslavije in tudi v Evropi nastalo po razpadu Jugoslavije in po osamosvojitvi posameznih, sedaj nacionalnih, držav (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina itd.). Naj navedemo nekaj imen avtorjev: Mateja Ratej, Rastko Močnik, Lev Centrih, Alberto Toscano, Ozren Pu-povac, Slobodan Karama-nič, Nebojša Jovanovič, Catherine Samary in drugi). Ne gre torej le za slovenske avtorje, ampak za pisce iz republik bivše Jugoslavije in drugih držav, npr. iz Francije. Med različnimi posegi se plete rdeča nit, ki povezuje posamezne zgodovinarje in teoretike. Če stvari zelo poenostavimo, postavlja zbor Borca pod vprašaj nekatera zgodovinopisna izhodišča, ki so bila značilna v poosamosvojit-venem obdobju in po koncu balkanske vojne. Če ostanemo v Sloveniji, vendar je primer splošnejši, so se po osamosvojitvi zgodovinarji skušali otresti “patine” režimskosti, saj je bilo zgodovinopisje v času Jugoslavije podvrženo dokajšnji uradni pozornosti, veliko bolj kot npr. literatura. Na sceno so stopili tudi mlajši zgodovinarji, ki jim ni bilo potrebno storiti posebnih preobratov, a so želeli odkrivati preteklo zlo. Revizija NOB in nastanka Jugoslavije, drugačno razumevanje komunizma, odkrivanje njegovih zločinov itd. pa je čakala nova past. Tako Slovenija kot tudi poznejše samostojne države, ki so prebredle grozo balkanske vojne, so nastale na nacionalnih osnovah. V mnogih primerih je totalitarnost komunizma zamenjala nacionalna ideologija: ideja daje vir vsega narod. Ena kolektivna resnica je zamenjala drugo. Mnogi zgodovinarji so se nekako podredili spremembi in postali “narodotvorni”. Poslednji ključ in arbiter njihovih zgodovinskih interpretacij in resnic je postal narod. To seveda vodi v novo poenostavljanje, saj zgodovinopisje ni več pogled ali interpretacija, ampak zastavlja pogledu in interpretaciji cilj : potrditev narodne biti. V odnosu do Jugoslavije in njenega razpada pa so se pojavile še nove težave in pregrade: politična aktualnost dogodkov, vnaprejšnji predsodki in drugačne “manipulacije”. Zanimivaje tudi zgodba o arhivih. Ko so v Rusiji odprli sovjetske arhive, so bili zgo- S to vsebinsko predpostavko se je Komel srečal na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev z Luigio Negro, odgovorno za ZSKD v Reziji, obenem pa tudi predsednico kulturnega društva “Ta roza-janski dum”. V daljšem pogovoru se je Komel seznanil s problematiko te lepe, toda zapostavljene doline, ki je v svoji zgodovini okusila marsikaj, še najbolj pa neusmiljeno bolečino izseljeništva in kratenja narodnostnih pravic. V dolini pod Kaninom je zelo občuten demografski pa- dovinarji silno radovedni in veseli. Znašli pa so se pred ogromno maso dokumentov. Zgodovinar Arch Getty je to maso označil kot čebulo, kjer vsak odtrgan list odkrije novega, do konca pa ni možno priti. Arhivi so bili podobni temu, kar se je zgodilo v ZDA 11. septembra. Spionažne in varnostne službe so na računalnikih zasledile novico, vendar nihče ni jemal resno tega, da se bodo letala zaletela v nebotičnika-simbola ameriškega gospodarstva in v sam Pentagon. Če torej povzamemo, se tako nova slovenska zgodovina, kot druge, po mnenju avtorjev Borca, podajajo na novo pot, ki pa zlahka zdrsne v stare sheme, ko neka “resnica” postane funkcionalna sedanjosti: politični ali drugačni. Zato bi bilo potrebno imeti pred očmi to, da se zgodovinopisje ukvarja s preteklostjo, njene “resnice” pa so vedno relativne, saj zgodovina bere preteklost iz perspektive sedanjosti. (am) dec, ki ponuja kar zastrašujoče številke. Letno se v Reziji rodi štiri ali pet otrok, umre pa med 20 in 25 prebivalcev. Po mnenju Negrove pa imajo prebivalci Rezije, ne glede na neugodne trende, še dovolj življenjskih moči, da bi se zoperstavili vsem težavam, ki jih bremenijo. Za preživetje in za preprečitev izseljevanja so vsekakor potrebna delovna mesta, ki pa jih ni dovolj, pa čeprav je stanje nekoliko boljše kot pred leti. Zelo pozitivno sliko predstavlja turizem, ki je postal ena od uspešnejših gospodarskih panog, zlasti na področju gostinstva. Zanimiv je podatek, da dolino letno obišče preko 6000 turistov, od katerih igrajo levji delež izletniki iz Slovenije. To je tudi botrovalo naraščanju zanimanja za učenje knjižne slovenščine, je še s ponosom povedala Luigia Negro. Igor Komel se je Negro vi zahvalil za izčrpno prikazano sliko stanja v dolini, obenem pa se obregnil ob politične kroge, ki so očitno premalo naredili za rezijansko skupnost in nemalokrat celo zavirali njeno kulturno, jezikovno in gospodarsko rast. V Evropi, ki se združuje in ki odpravlja miselne in administrativne meje, bi morale svoje mesto pod soncem najti tudi skupnosti in narodi, ki so bili talci takih ali drugačnih političnih usmeritev in izbir. V to smer naj bi se, po mnenju Komela, usmerjala nova politika evropskih struktur, v katerih naj bi prav manjšine odigrale pomembno vlogo. Kandidat za evropski parlament Komel je ob tej priložnosti iznesel svoje spomine na Rezijo, ki segajo v otroška leta. Prvič jo je namreč obiskal kot gojenec Dijaškega doma v Gorici, nato pa je leta 1974 spremljal po Reziji skupino mladih, kije pripravljala štart štafetnega teka ob 50-letnici ZSŠDI. V naslednjih letih je Komel v popotresnem času tudi sodeloval na mladinski delovni akciji v Bardu in je ob tisti priložnosti skupno z Viljemom Černom obiskal Rezijo. Ob koncu srečanja sta sogovornika ugotovila, da je premalo stikov med Rezijani in ostalimi deli slovenske manjšine v Italiji. Občinske volitve ~ Elezioni comunali Questo spazio è a disposizione per i candidati e le liste che desiderano far conoscere ai nostri lettori i propri programmi e gli appuntamenti elettorali nei vari comuni. Le informazioni vanno inviate alla redazione, via e-mail (novi-ma tajur@spin.it) o via fax (0432-730462) entro il martedì per poter essere pubblicate sul numero in uscita il giovedì. S. LEONARDO. Comincia la campagna elettorale della lista civica Per la gente con la gente: nel corso della prossima settimana avranno luogo i primi quattro incontri nelle frazioni, nel corso dei quali il candidato sindaco Paolo Dreossi illustrerà il programma amministrativo della lista, oltre a presentare il gruppo di persone che lo sostiene. Gli appuntamenti sono dunque per lunedì 18 maggio a Cravero (ex scuola), martedì 19 a Cosizza (ex asilo), mercoledì 20 a Clastra (agriturismo II melo innamorato), venerdì 22 ad Altana (trattoria Da Walter). Inizio alle 20.30. Per contatti e ulteriori informazioni è possibile scrivere all'indirizzo e-mail perlagente@virgilio.it o consultare il gruppo di Facebook "Per la gente con la gente San Leonardo". Kultura Društvo Rečan ima že 40 liet diela za sabo Rodiu seje iz želje po spoštovanju naše slovienske kulture Rečan ima 40 liet! Al jih kaže? More bit. Pa pomislita, de je buj star, ima dost liet vic. Vemo, de uradno so ga karstil na 19. aprila 1969 du Cedade, kar par nodarje Cevaro se je zbralo 13 Benečanov. Srečna številka. Pa Rečan je začel dielat dost liet priet. Ni imeu imena, kuk moreta pomislit. Ob začetku šestdesetih liet, tle po Rečanski dolin - za glih jo poviedat mi Rečan nismo dost nucal telo ime - je naraščala močna želja do spoštovanja naše slovienske kulture. Je bluo puno mladih, ki so mislili s svojo glavo in ki takratni nacionalisti niso bli v stanu daržat tu jarme. Vam mladim, ki ne poznate globoko naše bližnje zgodovine, je potriebno poviedat, de tenčas, in še dost liet potle, tle par nas je ra-girala »Gladio«, kije bla na tajna organizacija. Se je ču-lo, de obstaja, pa nobeden jo ni poznu; in je miela en sam cilj: pregnat naše judi po sviete in podkopat slovien-ščino. Teli mladi so začel pri-pravjat majhane prireditve, konference in zbori so začel nazaj piet. Vsa tela razgibanost je krožila okuole lieške fare. Tle, tedanji škof Zaffonato, je biu pošju nega mladega laškega faria, Romanin, ta z Qualsa. Mu je biu naročil, de muora »mettere a posto le cose«, tuole je pomenilo končat tiste dielo, ki so ga bli začel nih deset liet prej, kar so pregnal pre Artura Bla-sutto iz Viškuorše in ga nadomestil s furlanskim far-jam. Tel mlad far, ku je par-šu, je zastopu de reči so ble zlo drugač, ku so gledal pre- Nacionalisti, parvo zmedeni, potle razjezeni, so začel napadat tele dva farja, in tiste ki so z njimi sodeloval. Napadi so bli nesramni in donas nerazumljivi, so namazal use ziduove z neumnimi napisi, so jasno pravli in pisal na letakah »Ve la faremo pagare«. naredit du Vidne. Z veliko težavo, ker predsodku jih ne preženeš takoj, je počas zastopu, de kar so mislili in pravli slovienski farji je bla resnica, in de nacionalisti in Gladio so bli pa-klenska stvar. Malo liet potle se je uar-nu v Benečijo še Rino Mar-chig, mlad far, resen, očarliu, idealist in pesnik. In barčica je začela hitro plut. Ena od prvih prireditev društva v lieški cierkvi je Beneška pastoralka izleta 1970 Pa upor je biu močnejši in zgodovina pri nas je zbrala novo pot. Rečan je napravu stuojke reči. Omenimo samuo te nar buj važno, veliko in poznano : Senj am Beneške piesmi. Tu telim sejme Benečija pokaže svoj te narlieuš obraz, znanost in iznajdljivost. Desetine in desetine pesniku in glasbeniku so pokazal, lieto za lietan, ki vajajo in ki za no bogatijo imajo u sebe. Te narbuj imenitni razumniki so sodelovali na sejmu. Od Izidorja Predana do Rinalda Luščaka. Tele zadnji, globok pesmik, plemenit, eleganten klavirski akorder, je uporabu usako priložnost za zahvalit Društvo. »Če bi meu možnost, ankrat, ki reči san biu mu napisat«. Dost krat pozabimo, de Rinaldo je štiet ku adan te narbuj resnih slovenskih pesniku v narečju. Prejšnji tiedan so pred-stavli tu Špietre CD s piesmi Kekka Bernjaka, ki gaje na-pravla skupina BK Evolu-tion. Kar resne stvari uza-mejo tu roke tisti ki znajo, ki se morejo miert na visoki ravni, kakovost, kvaliteta se pokaže. Priznanje velikemu skladatelju, kije biu naudu-šenec, nimar prisoten in delaven. Rečan tajšne stvari je napravil in jih bo nadaljeval. Na koncu pa je trieba navest tiste parjatelje, ki so prenesli brieme predsedni-štva. Omenimo samuo nje, zak judi, ki so sodeloval, pomagal in dielal, jih je vic stuo, an jih samuo zahval-mo, brez nobednega posebnega pričevanja. Vsi vesta, de donašnji predsednik je Alessandro, ki je predsedoval parvič od 1987 do 1988, njega pred-kodnik je bil Aldo Clodig - že predsednik od 1976 do 1980 - priet Renzo Rudi, Lidia Za-brieszach, Mario Dreszach -ki nas je zapustu lansko lieto - Iole Namor, Pio Cana-laz, Augusto Lauretig, Mario Bergnach, Paolo Tomasetig, in pre Azeglio Romanin - te parvi -. Al sta znal, de Rečan ob-javla diela samuo po slo-viensko? (f.b.) A Oborza per il bisogno di silenzi e natura Onorìna Guiotto ha scelto il paesino nel comune di Prepotto per le sue opere pittoriche La vecchia, fatiscente fontana al centro del paesino di Oborza, un tempo punto di incontri, di attività quotidiane come l’abbeveraggio degli animali, la raccolta dell’acqua, il ritrovo serale per lo scambio di quattro chiacchiere, un pettegolezzo e giochi di bimbi... è rinata a nuovo splendore: un delizioso gioiello che scintilla al sole per la delicata armonia dei suoi decori blu indaco in tenue campo giallino e con la piccola icona incastonata nella colonna di pietre fugate con il suo sant’Antonio benedicente la comunità dei pochi abitanti rimasti. L’opera è di Onorina Guiotto che da circa tre anni è approdata qui per assecondare una sua ricerca interiore, un bisogno di spazi e di silenzi a contatto con una natura incontaminata, fonte di ispirazione e serenità. Onorina è un personaggio particolare, un’artista eccellente alla quale è opportuno dare un giusto rilievo, divulgarne la conoscenza proprio per le sue doti, la sua dinamicità artistica ed interiore che la portano ad operare in svariati campi con successo. Nata nell’antica città di Palmanova, è una di quelle za, una parete, un angolo o la facciata della sua casa, anche con pochi tocchi, in un’opera d’arte unica ed irripetibile. Tra breve darà spazio a brevi seminari e corsi nella sua abitazione di Oborza per mezzo dei quali metterà a disposizione di chiunque desideri partecipare ed imparare, le sue notevoli doti artistiche. Rosita Il volume Mi smo tu è stato presentato dal prof. Roberto Dapit La comunità slovena vuol farsi conoscere Presentato anche il CD dedicato a Checco dalla prima pagina In particolare ai giovani la presidente Dorbolò ha illustrato l’ambizioso progetto europeo Lingua - Jezik che ha come partner la comunità italiana in Istria e prevede tra l’altro la realizzazione a S. Pietro di un centro multimediale che dovrebbe fungere da punto d’incontro e di riferimento per coloro che amano la nostra lingua e per coloro che desiderano conoscere la nostra cultura ed il nostro territorio. Il prof. Roberto Dapit dell’Università di Udine ha poi illustrato i contenuti della pubblicazione. “Non so se ci si rende conto della ricchezza e delle potenzialità di questo territorio”, ha sottolineato più volte, sia in riferimento all’esperienza dell’educazione bilingue, unica in Italia, che a proposito del stampa periodica plurilingue, alla produzione letteraria dialettale che è in linea con altre esperienze italiane ed europee e vanta autori eccezionali. Si è poi soffermato sulla questione linguistica, sulle prospettive che apre la scuola bilingue, su quanto la situazione sia critica in alcune parti del territorio come ad esempio a Resia, dove la competenza attiva dei più giovani in dialetto è scarsissima. Da qui l’invito a non abbandonare la lingua ereditata, a conservare il plurilinguismo e ad acquisire la lingua standard slovena che offrirà ulteriori opportunità. Altro tema importante toccato è stato quello delle attività culturali ed in particolare del gruppo BK evolution che “rappresenta la fusione tra passato e presente” ed “è il nucleo più vi- ntolo di ponte verso est, ma vo della contemporaneità in anche riguardo i manoscritti sloveni antichi di Castel-monte, Cergneu e Udine che sono fondamentali per la storia e la lingua slovena, oppure la preziosità delle feste tradizionali come il carnevale che gli esperti continuano a studiare. Qui si conservano forme eccezionali di cultura che continuano ad esistere rinnovandosi, ha detto il prof. Dapit. Forse non piacerà agli studiosi, ha aggiunto, ma il processo di trasformazione del carnevale gli permette di conservarsi. Dapit ha fatto cenno alla Benecia”. Ed i veri protagonisti della serata sono stati proprio loro, Anna Bernich, Alessandro Bertossin, Luca Cli-naz, Igor Cerno, Davide Clodig e Davide Tomasetig che costituiscono il gruppo BK evolution. Con l’omaggio a Checco ed alle sue canzoni, ci hanno offerto un’ora di buona musica, ricca di emozioni, molto ben interpretata da Igor e ci hanno fatto apprezzare ancora di più la poesia di Checco della cui profondità forse solo ora siamo pienamente consapevoli. J = cca 110 »=§« Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi rt J m cca 110 È Il canto n. 7 è esclusivo di Subit, l’informatore è Binutti Luigi. (Subid - Subit) Mamka žalostna an bui userdita vachtati muorem al-bo ležala uso uoknace se streslo ljubica je ustala hitro moj fantič stop na čandreico di kup ai se spravit di mamka moja čula ne bo Mamka je čula je prišla sam kamro. Dua je bilu k’je mene sbudilu? Naš mačak je bilu k’je miši lovilu Mamka userdita jo prime za kite jo udar za lauò zakai boš lahala takuo. (La mammina è dispiacente e di più arrabbiata / devo vigilarla se dorme di notte / la finestra ha scricchiolato / l’amorosa si è alzata / su presto, mio giovinotto / monta sulla seggiolina / che insieme ci mettiamo / che la mia mamma non senta. / La mamma ha sentito / è andata in camera / chi era che mi ha svegliato? / Il nostro gatto era / che prendeva i topi. / La mamma è arrabbiata / la prende per le trecce / le dà per la testa / perché hai da dirmi quelle bugie.) “La maestra Steccati e il prof. Ma-tičetov”, Bruna Balloch, pubblicato su Mlada lipa, 10 rare artiste che si muovono spinte unicamente dalla vocazione. Senza preoccuparsi del mercato, delle tendenze alla moda e dei richiami sempre più forti di una società che ritiene la vendita più importante della creatività, l’apparire più dell’essere. Un’artista pura che ha seguito per anni un percorso tortuoso e bizzarro fino ad approdare alla scoperta del puro piacere di esprimersi ecletticamente passando dalla decorazione all’affresco, dalla fotografia alla pittura. Dopo aver frequentato l’Accademia di Brera, Onorina Guiotto ha studiato all’interno delle mura del Castello Sforzesco di Milano, proprio nello stile di una bottega rinascimentale, eguagliata in Europa solo dall’Accademia di Salisburgo e il centro di arti figurative di Parigi. Qui si è diplomata in decorazione e affresco e qui ha ricevuto una “medaglia in merito” che da 30 anni non veniva conferita. Può rivolgersi a lei chiunque desideri un’opera di pittura o trasformare una stan- Kronaka AVV SO AGL ABBONAT NAROCN KOM 15 maggio è il termine ultimo per mettersi in regola con l'abbonamento 2009. Dopo questa data, in caso di mancato rinnovo, l'abbonamento verrà cancellato. 15. maja zapade zadnji rok za izplačilo naročnine za leto 2009. Če je ne boste poravnali, bomo po tem datumu naročnino ukinili. A Capriva Natalia beffata sul traguardo Domenica 3 maggio Beatrice Bartelloni e Katy Altobelli hanno confermato la supremazia regionale del Team Isonzo femminile. Come lo scorso anno, dalla prova regionale di ciclismo, disputata sul bellissimo circuito di Capriva, è uscita uno splendido risultato con la conquista di due maglie su tre: Catherine Altobelli si è aggiudicata l'ambito titolo tra le esordienti del primo anno e Beatrice Bartelloni si è confermata "regina" delle ragazze Allieve del Friuli Venezia Giulia. C'è mancato pochissimo poi al tris visto che Natalia Ciccone è stata beffata sul traguardo per pochissimi centimetri dalla più smaliziata Maila Andreotti. La gara delle Esordienti è vissuta su una fuga a quattro in cui si è ben inserita Katy Altobelli. Al traguardo per lei la quarta posizione ed il titolo regionale. Dietro il gruppo quattordicesima Dora Ciccone. La gara delle Allieve è stata caratterizzata da numerosi allunghi e tentativi di fuga che hanno mantenuto alta la media e provocato una forte selezione nel gruppo che si è presentato compatto all'arrivo. Prima vittoria stagionale per Chiara Pierobon e ottimo terzo posto per Beatrice Bartelloni che conferma il titolo di campionessa regionale Allieve. Nel gruppo anche Natalia Ciccone, diciassettesima, ed Elena Altobelli, ventiquattresima. Sabato 9 maggio Catherine Altobelli a S. Marco di Mere-to ha conquistato la maglia di leader del Triveneto. Oltre 70 le Esordienti su un tracciato completamente pianeggiante di 28 km. Dora Ciccone si è aggiudicata il traguardo volante posto al termine del secondo giro. Sul rettilineo d'arrivo il gruppo si è presentato compatto, una brutta caduta a 400 metri dall'arrivo ha visto poi coinvolte numerose atlete tra le quali Francesca Querini e Dora Ciccone che hanno visto svanire le possibilità di disputare la volata. Catherine Altobelli è riuscita a conquistare un preziosissimo secondo posto, passando così in testa alla classifica del Campionato Triveneto dopo due prove. La gara delle Allieve è risultata più interessante per la salita di Moruzzo. Al traguardo volante buono il secondo posto di Natalia Ciccone. In salita si è registrata la selezione. Dopo lo striscione del Gp della montagna si è formato un gruppetto di quattordici fuggitive tra le quali Elena Altobelli. La volata ha registrato il successo di Giorgia Baraldo. Terza piazza per la brillantissima Elena, che è riuscita a precedere diverse specialiste dello sprint. Il gruppo delle inseguitrici è stato regolato da Beatrice Bartelloni che ha conquistato il 15° posto in classifica. Bene anche Jasmin Laurencic, Natalia Ciccone, Caterina Roiatti e Anna Fiorissi. Laurea in medicina per Giulia Spagnut Quanti ragazzi in gamba abbiamo nelle Valli del Natisone! E anche modesti! Fra questi c’è anche Giulia Spagnut che vive a Cividale, ma i suoi genitori sono delle nostre Valli: il papà Antonino è di Cras di Pulfe-ro, della famiglia Piskulič, la mamma è Carla Clignon della famiglia Lučini di Tarcetta. Giulia si è laureata lo scorso 16 marzo a Udine con il massimo dei voti in Medicina e Chirurgia. La sua gioia la esprime molto bene nella fo- Ivanka Šjorova: s kariuolo la senjam za nje rojstni dan! “lVTimi Tona, cp mp ne boš hiipmi. ti Ham npial kari nolo Hn rifugia Snlarip. tip sn ii “Muoj Tona, če me ne boš bugou, ti dam s telim po glave!”. “Moja draga Ivanka... ka nie buojš, če ga zriežemo an kupe snemo? Nomalo kruha an an kozarc vina blizu, kaj je buojšega?”. Na 29. marca je Ivank dopunla šestede-set liet.... V Sloveniji, kar kajšan dopune 50 liet, pravejo, de se sreča z Abrahamom... Ivanka je telo parložnost “zaspala”, an sida, ki jih je dopunla 60, nje otroc so poštudie-ral ji organizat srečanje z Abrahamom... deset liet potle! Za de se sreča s telim Abrahamom, sojo pejal s kariuolo do rifugja Solarje, tle so ji diel na glavo no krono an namest ji dat v ruoke še “scettro”, soji del an salam dug an metro an dvajst centimetru! Ivanka Šjorova je bla pru vesela liepega Šenka! S ka-riuolo jo je peju zet Flavio, ki glih dva dni priet, na 27. marca, je dopunu 41 liet. Ta-kuo so nardil fešto za obadva, an je bla za-ries “obiuna”! Nie manjkalo pru nič, an de so se dobro imiel, nam kažejo same fotografije! Ki reč še? Buog vam di uživat še pu-no takih liepih dnevu v zdravju, mieru an ljubezni! to che pubblichiamo. Giulia era felice per il traguardo raggiunto, ma anche perché lo stesso giorno altre due ragazze delle nostre valli si sono brillantemente laureate come lei in Medicina: Stefania Butterà (abbiamo scritto recentemente di lei) e Francesca Canalaz. Giulia si sta apprestando ora ad affrontare la specialistica, molto probabilmente in pediatria. rava Giulia! Ad essere molto orgogliosi di te la mamma ed il papà, zia Anna (in modo particolare!), nonna Maria, cugini, zie, zii, parenti, amici.... ma anche noi del Novi Matajur, sempre molto felici di scrivere notizie così belle! Ancora una volta, complimenti e in bocca al lupo per tutti i tuoi futuri progetti! Da San Leonardo tra i terremotati dell’Abruzzo Fra le tante persone corse in aiuto alla popolazione dell’Abruzzo colpita da un terremoto spaventoso, ci sono anche Luisa Zanini ed Enrico Chiuch di Scrutto, e Marco Osgnach di Osgnetto. Fanno parte della squadra di Protezione civile del comune di San Leonardo. “È stato un modo diverso di trascorrere la Pasqua”, ci ha detto Luisa. Proprio così. I nostri tre sono partiti assieme ad altri 250 volontari del Friuli alla volta dell’Abruzzo arrivando giù il sabato santo, 11 aprile. Son rientrati a casa una settimana dopo, il 18. Luisa, Enrico e Marco dopo aver montato tende nel paese di Sant’Elia. Anche loro alloggiavano in tenda. “E siamo stati for- tunati - dice Luisa - perché quella settimana il tempo era bello, a differenza di prima dove la pioggia l’ha fatta da padrona. Siamo stati anche ad Onna - continua Luisa -, un paese completamente distrutto dove regna un silenzio surreale. La gente del posto sta vivendo questa tragedia con grande dignità e voglia di fare. Dove possono, cercano di recuperare quello che rimane della loro casa, della loro vita, e sempre accompagnati dai vigili del fuoco. Ci hanno accolti con grande calore ed il giorno di Pasquetta hanno invitato noi ed altre squadre di protezione civile a ‘festeggiare’ con loro. Hanno tanta voglia di dare una parvenza di normalità alla loro vita cambiata così radicalmente.” V Sport Risultati_____________________________ Juniores Cordenons - Valnatisone 1:0 Allievi Valnatisone - Extra 1:1 Cussignacco - Moimacco 1:4 Giovanissimi Trieste calcio - Valnatisone 4:0 Donatello - Valnatisone 4:0 Amatori Filpa - Mereto di Capitolo 0:0 Amatori Play-off Collinare Farla - Pizzeria Le Valli 1:1 Sos Putiferio - Coopca Tolmezzo 7:2 Thermokey - Savognese 2:1 Calcetto Paradiso dei golosi - Reai Feletto 13:4 Essiccatoio Dorbolò - Torsa 5:4 Pallavolo Maschile Pol. S. Leonardo - Flusystem 0:3 Pallavolo Under 13 misto Pol. S. Leonardo - Aurora Volley Arancio 0:3 Prossimo turno Allievi Ponziana - Valnatisone (17/5) Giovanissimi Valnatisone - Fontanafredda (17/05) Esordienti Valnatisone - Manzanese (16/05) Pulcini Audace/A-Extra/C (16/05) Audace/B - Extra/D (16/05) Amatori Filpa - Drag Store F.T. (16/05) Amatori Play-off Collinare Amaranto - Pizzeria Le Valli (18/05) Sos Putiferio - Pozzecco (16/05) Poi. Sclaunicco - Savognese (17/05) Pallavolo Maschile Ausa Pav - Pol. S. Leonardo (15/05) Pallavolo Under 13 misto D.M. Majanese - Pol. S. Leonardo (15/05) Classifiche Allievi Play-out San Luigi 12; Valnatisone* 11 ; Ponziana 8; Extra 6; Palmanova* 5. Giovanissimi Play-out Trieste calcio, Nuova Sandanielese 15; Pa-sianese 11 ; Pro Romans 9; Fontanafredda 7; Valnatisone 6. Amatori UISP 2. fase Mereto di Capitolo 8; Filpa 6; Drag Store F.T.*, Bagnarla Arsa* 2. Amatori Collinare Play-off G6 Sos Putiferio 2; Gunners*, Pozzecco*, Coopca Tolmezzo 0. Amatori Collinare Play-off G7 Jalmicco, Sclaunicco 1; Termokey*, Savognese* 0. Amatori Collinare play-off G8 Amaranto 2; Pizzeria Le Valli, Farla 1, Sedilis 0. Calcetto UISP finale Paradiso dei golosi 44; Merenderos 35; Reai Feletto 30; La Viarte 28; Boca Juniors 27; Santa Klaus 25; Cussignacco 22; Pizzeria da Raffaele 19; Copia & Incolla 17; Santa Maria, EAP Udine, Città di Carlino 16; Artegna 15. Calcetto Collinare (play-off) Essicatoio Dorbolò 4; Torsa, Dlf Abramo Impianti 1. * Una partita in meno. La Coopca Tolmezzo in formazione incompleta surclassata airesordio (7-2 il risultato) dalla squadra savognese Play-off Amatori, Sos Putiferio a valanga Pari degli Allievi, i Giovanissimi regionali a mani vuote dalla trasferta di Trieste - La Filpa impatta con il Mereto Sabato 16 maggio alle 17 a S. Pietro al Natisone si disputerà la tredicesima edizione del Trofeo “Angelo Mocarini” valido per l'assegnazione del titolo regionale. Ad affrontarsi saranno le vincitrici dei rispettivi campionati locali degli Juniores. La Valnatisone non è riuscita nell'impresa di battere il Cordenons, che affronterà il Flaibano. Gli Allievi regionali della Valnatisone hanno affrontato l’Extra di Codroipo chiudendo in parità. Non è stata sufficiente ai ragazzi guidati da Luca Pressacco la rete siglata da Riccardo Miano al 15' della ripresa. Da segnalare anche la traversa centrata da Michele Passariello su azione di calcio d'angolo che avrebbe potuto chiudere la gara. Gli ospiti hanno recuperato il divario ad un quarto d'ora dalla fine. Nel recupero a Cussignacco i Provinciali del Moimacco, grazie alla doppietta di Matteo Feletig e le reti di Piccaro e Duri, hanno travolto gli udinesi chiudendo a quota 47 in classifica. I Giovanissimi regionali della Valnatisone sono ritornati a mani vuote dalla trasferta contro la Trieste calcio. Stessa musica per gli Sperimentali che nell'ultimo recupero sono stati superati dal Donatello. Gli Esordienti della Val- Juniores, recupero fatale CORDENONS 1 VALNATISONE 0 Valnatisone: Novica Ra-diceski, Riccardo Cedar-mas, Alberto Vogrig, Prince Korankye, Alberto Buiatti, Luca Passariello (Ruben Chiabai), Michele Miano, Simone Pauluzzi, Giovanni Tropina, Mirco Venica, Manuel Primosig (Andrea Scaunich). A di- sposizione: Alessandro Filao-ro, George Boateng, Davide Conzut. All. Pietro Dorigo. Allo scadere della gara, quando oramai i protagonisti aspettavano di battere i calci di rigore per decretare la finalista del trofeo Mocarini che si giocherà sabato 16 maggio alle 17 a S. Pietro al Natisone, la Valnatisone ha visto sfumare la possibilità, a natisone hanno giocato con l’Assosangiorgina andando in gol due volte con David Vuk e Fabiano Bledig. Grande prestazione dei Pulcini dell'Audace corsari sul campo della Forum Julii grazie alla quaterna realizzata da Oviszach, alla tripletta di Alessio Drecogna zo La squadra di 1. divisione maschile della Polisportiva S. Leonardo ha perso con la Flusystem per 3-0. Il penultimo appuntamento del campionato sarà a Cervignano venerdì 15 maggio, alle 20, contro la Ausa Pav. La formazione della Under 13 misto ha perso (3-0) con la capolista Aurora Volley Arancio di Udine. Venerdì 15 maggio, alle 17.30, si giocherà l’incontro casalingo con la D. M. Majanese. Classifiche Prima divisione maschile Pippoli Team Up. 68; Us. Friuli 60; Aurora Volley 52; P. Blu Volley 49; Aspa Lg Computer 45; Flusystem 44; Caffè Sport 41; Rojalese* 37; Mcf Pasian di Prato 31; Stella Volley* 24; Polisportiva S. Leonardo, Volley Ball* 17; Volley Codroipo* 13; Edildue Ausa Pav 0. Under 13 misto Aurora Volley Arancio Udine 21; B. S. Fiumicello 17; Bevande Gemonesi 10; Palmanova 8; D. M. Majanese 7; Polisportiva S. Leonardo 3. cinque anni di distanza, di giocarsi la finale. La rete messa a segno da Valeri al 48' della ripresa, allo scadere dell’ultimo dei tre minuti di recupero, ha condannato i valligiani. In precedenza la squadra si era procurata una ghiotta occasione con Giovanni Tropina con il pallone buono a pochi metri dalla porta pordenonese sguarnita, il tiro ha però centrato la traversa vanificando il possibile successo. Nel gioco del calcio succede spesso che chi sbaglia paga, anche in questo caso la regola è stata confermata. Toccherà al Cordenons contendere al Flaibano (3-1 sull’Opicina) il prestigioso trofeo. In una gara unica, per entrambe le vincenti è risultato determinante ai fini del risultato il fattore campo, così a Cordenons dove la direzione arbitrale, in alcuni frangenti troppo “casalinga”, ha provocato qualche protesta da parte della panchina valligiana. Tre giorni di sport a Merso di Sopra Antonio Bortolotti degli Allievi della Valnatisone ed alla rete siglata da Cristian Pecchia. Note positive anche dalle squadre A (gol di Michael Carlig) e B (Federico Duga-ro). Nella seconda fase del campionato UISP a Podpo-lizza di Pulfero la Filpa ha pareggiato contro la capolista Mereto di Capitolo. Sono stati definiti i calendari dei play-off del campionato amatoriale del Friuli Collinare. Le formazioni valligiane sono state inserite in gironi di quattro squadre. Del girone G6 fanno parte Sos Putiferio, Coopca Tolmezzo, Gunners '95 Po-voletto e Pozzecco di Ber-tiolo; nel girone G7 rientrano Savognese, Jalmicco calcio, Polisportiva Sclaunicco e Termokey Teor; nel girone G8 Bar Pizzeria le Valli, Farla, Amaranto Udine e Sedilis. Al termine degli incontri la prima classificata di ogni girone si qualificherà al turno successivo. Nel girone G6 esordio tennistico della Sos Putiferio di Savogna che ha superato la Coopca Tolmezzo, salita nelle Valli in formazione incompleta, con soli nove calciatori. Le reti savognesi sono state messe a segno da Tre giornate di Sport, sabato 30, domenica 31 maggio e martedì 2 giugno, presso il centro sportivo di Merso di Sopra a S. Leonardo. Le organizza l’Asd Audace con il patrocinio del Comune di S. Leonardo e della Provincia di Udine. Durante la Festa dello Sport senza confini “Austria-Italia-Slovenia”, si disputerà il 3° trofeo internazionale di calcio riservato alle categorie Esordienti e Pulcini “Memorial Michele Podrecca”. Questo il programma della manifestazione. Sabato 30 maggio alle 9 inizierà il torneo riservato ai Pulcini. Alle 15.30 prenderanno il via la quinta prova del trofeo Junior bike, gara promozionale di MTB riservata ai ragazzi dai 7 ai 15 anni, ed il raduno mountain-bike per bambini fino a sei anni. Il programma di domenica 31 prevede alle 10 il torneo di calcio categoria “Primi calci” ed alle 13 l’inizio del torneo Esordienti. Alle 18 si terranno le premiazioni. Martedì 2 giugno, alle 8, partirà la gara promozionale di staffetta Cavallo-MTB-Corsa-Orienteering. Al termine le premiazioni. Nelle tre giornate funzioneranno chioschi e giochi per bambini. Per ulteriori informazioni www.gsaudace.it. o 333 7789795. Luca Mottes, Massimo Con-giu, Patrick Chiuch (doppietta), Matteo Trinco, Andrea Cattarossi e un autogol. Nel girone G7 la Savognese ha affrontato la Termokey squadra dell’Eccellenza. Una buona prestazione dei savognesi in gol con Walter Rucchin, rimontati e superati di misura dai padroni di casa. Nel G8 la Pizzeria Le Valli ha esordito con un pareggio a Cornino di Forgaria, andando in gol con Alessandro Corredig. Nel campionato UISP di calcetto si è chiuso trionfalmente il campionato del Pa- radiso dei golosi che nel recupero ha travolto la Reai Feletto, terza della classe. Stessa musica nel Friuli collinare per l'Essiccatoio Dorbolò che non ha avuto avversari piazzandosi al vertice del proprio girone a punteggio pieno. Paolo Caffi SPORT PO SLOVENSKO -SNEG M0KČR SNEG VLAŽEN X(J METHl Dva zidarja sta se pogovarjala. - Al imaš kake težave za organizat lietošnje počitnice? - je poprašu te parvi te drugega. - Oh, sigurno de ne! -je hitro odguoriu te drugi - Mu oj imprežar je odloču, kada iti, an moja žena pa kam! ★ ★ ★ - Mama, v dvojezični suoli me vsi parjemajo po rit, me vsi kličejo “debela glava”! - je jau užaljeno Bepinac, ko se je varnu an dan damu. - Ne, ne, nie ries sin muoj, ti imaš adno glavo normalno! - mu je v tolažbo odguorila mama - An seda bieži du kliet an parnesi mi pet kilu kompierja. - An kam jih denem? - Tu tu oj klabuk! ★ ★ ★ - Tata, kar sem se ro-diu, kduo mi je dau pamet? - Mislem, de ti jo je dala toja mama zatuo, ki ist jo imam šele mojo! ★ ★ ★ - Tata, zaki si oženu mamo? - Oh, sin muoj, ka’ se tudi ti tiste vprašaš? ★ ★ ★ - Nono - je poprašu Perinac - odkod pridem jest? - Te je parnesla štorklja, čikonja. - An ist nono? - je po-prašala mala Jožica. - So te ušafal tam pod kapuze! Kadar dva navuoda sta ostala sama, Perinac je jau Jožici: - Ki misleš, al mu povemo, kuo se rode otroc? ★ ★ ★ - Moja draga, pogledi kajšne lepe postrove sem donas ujeu v Ne-diži! - Nu, nu, na stuoj lagat, ku saldu. Moja par-jateljca mi je poviedala, de te je videla v ribarnici (pescheria). - Oh ja, je ries zatuo, ki sem biu ujeu tarkaj postrovi, de sem jih muoru predat v ribarnico vič ku pu! ★ ★ ★ Ku vsako nediejo, Giovanin je ustu že zguoda an šu ribe lovit. Pa ku je vargu te parvi tarnak v vodo, je začeu tajšan velik daž, de se je muoru nazaj varnit damu. Počaso počaso se je slieku an brez paržgat luči za na zbudit žene Milice, se je parluožu h nji v pastiejo. - Oh Bepino, ka si že paršu? - je pošepetala Milica tu sne - Pomisli, de muoj kaštron Giovanin je šu ribe lovit po telim dažu! Kronaka------------------------------11 Ciao vsiem, ist san Francesco, te narbuj mikan velike “tribù Domeniš”. Takuo ki vam kaže fotografija, jabuka na pade deleča od drievja an takuo tudi mene mi je všeč gost na ramoniko ku mojemu tatu Gabrielnu an moji mami Antonelli! An kakuo san godu na poroki od mojega strica Alessandra an moje tete Lorene.... še bruozar, de so me imiel! Obedan nie mu viervat, de san takuo pridan, pa kar so me čul, kuo san jo godu... so mi vsi j al, de san pravi mojster ramonike! Alessando an Antonella sta se oženila v kraju Porpetto v torak 5. maja an smo nardil pru lepo fešto! Maj je pru naš miesac, sa imamo puno prazniku v naši družini: moja sestra Cristina se je rodila na 3., muoj kužin Kevin na 4., noni Franca an Armando sta se “kako” beto od tega oženila na 11. an takuo glih tele dni imajo oblietinco (še puno bet takuo napri jim vsi želmo!), nona Franca do-pune beta na 17. an ist bom Religiosità popolare nella Valle del Tudrio Quaresima, settimana santa e Pasqua sono ormai trascorse da tempo, ma rimane viva nel ricordo degli abitanti di Bordon, Ciubiz, Oborza, Codromaz, la Via Crucis di rara suggestione e vissuta con intensità e commozione perché organizzata da loro stessi in assenza di padre Tarcisio, seriamente ammalato, o di qualche suo sostituto. Non vogliamo rinunciare - si è detto - a questo momento di forte e sentita spiritualità con modalità che hanno radici profonde nelle nostre tradizioni e nella religiosità popolare - ed ecco “fiorire" come d’incanto lungo la via Bordon - Ciubiz, a margine dei boschi, le 14 “stazioni", piccoli altarini con qualche fiore ed una fiaccola ad illuminare la sera particolarmente tiepida e brulicante di stelle. Una trentina e oltre i convenuti, e sono tanti considerato l’esiguo numero di abitanti delle piccole frazioni, e seguono con silenziosa devozione perché tutti si sentono protagonisti in mancanza di un sacerdote ed è significativo vederli pronti a partecipare alle letture e ad intonare canti, sopratutto i giovani. Ci attende la chiesina di Ciubiz tutta illuminata per l’ultima “stazione”, quella della Risurrezione. Un ultimo canto alla Vergine conclude l’incontro e prova che in carenza di sacerdoti, con un pò di buona volontà, anche i laici possono impegnarsi a fare la loro parte per mantenere viva la fiammella della fede. Arrivederci - in tanti - al prossimo anno. (Rosita) punt telo dugo lišto je manjkala samuo še poroka mojga strica Alessandra an moje tete Lorene! Seda na bom vič pisu, saj sam vam poviedu zadost. Samuo novičam želim srečno an ve- zaries puno, puno rad! še adno rieč doložem: našim selo življenje, zak jih imam Francesco Domeniš “Maj, poseban miesac za našo družino!” Rojstni dnevi an poroka mojega strica imeu dvie beta pa na 27. ... Za do- ŠPETER Nokula Žalostna novica V čedajskem špitale je umarla Lidia Petricig, uduo-va Filaoro. Imiela je 77 bet. V žalost je pustila hčere an zete, navuode, pranavuoda, sestro, kunjade an vso žlahj-to. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Barnase v četartak 7. maja popudan. Špietar Dva pogreba v vasi Zapustila je tel sviet Ameba Mullig. Učakala je 82 bet. V žalost je pustila hči Viviano, drugo žlahto an parj atelje. Mimi, takuo so jo vsi klical, seje rodila v Franciji, iz tele dežele je šla živet v Milan an iz telega miesta, kakih dvajst bet od tega, se je novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine bla varnila v rojstne kraje nje družine, v Špietar. An pru v Špietre je biu nje pogreb v četartak 7. maja. Dva dni potle, ki smo se poslovil od Amebe Mullig, smo se v saboto 9. maja popudan, še ankrat zbrali v špietarski cierkvi an potle v britofe za dat naš zadnji pozdrav še adni naši vasnjan-ki. Klicala se je Valentina lussa, uduova lussa. Umarla je v čedajskem špitale an z nje smartjo je v žalost pustila sinuove Giovanna an Lorenza, hči Annaroso, ne-vieste, zeta, navuode, kunjade an vso drugo žlahto. DREKA Laze / Čedad Zapustu nas je Antonio Cicigoi Zapustu je tel sviet tudi Antonio Cicigoi. Imeu je 85 bet. Biu je iz Laz, Škabalo-nove družine. Ta par Škaba-lone so tudi klical naši ljudje njega oštarijo, ki jo je daržu kupe z njega ženo puno, puno bet v Čedade. Zena mu je umarla kako beto od tega, že puno bet imajo drugi v rokah njega oštarijo, pa na vrateh je še napisano “da Toni”. Priet, kuje imeu oštarijo, je Toni dielu tudi v Bel-gij izživeti jev Čedade an tle v telim miestace je biu tudi njega pogreb v četartak 7. maja popudan. Za njim jočejo hči Gra- ziella an sin Marino, Giuseppe, Sandra, Valentina, Andrea an vsa žlahta. Praponca Zapustila nas je Vidja Guostova Je bluo na 28. februarja lietos, kar vsa nje družina, vasnjani, parjatelji so se zbral prau v liepim številu v špietarskem rikoverje za se veselit z Vidjo Guostovo (Luigia Medveš) iz Prapon-ce, ki tisti dan je dopunla 100 bet. Fotografije so nam kazale, kakuo se je dobro daržala. Težkuo ji je bluo dat vič ku 80 bet! Rodila se je bla v veliki družini, kjer je bluo sedam otruok. Vsi so bli šli zavoj o diela po sviete, ona je bla ostala tan na duome. Diela-la je grunt, na njivi, v host... na varh tega se je bla na-vadla tudi šivat: bla je ški-nja, žnidarca. An do beta 1964 je tudi skarbiela za njih mamo. Je imiela tudi adne-ga sina, Giannija, pa tudi on je muoru iti po sviete. Kar se je varnu damu z njega družino je pa on skarbeu za njo, dokjer, kako beto od tega nie šla Vidj a v špietarski rikovero. Tudi tle so jo vsi hodil pogostu gledat an le-puo skarbiel za njo. Za venčno je zapustila tel sviet kak dan od tega, zadnji pozdrav smo ji ga dali par svetim Štuoblanke v pan-diejak 11. maja popudan. Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst /Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evrov • Druge države: 40 evrov Amerika (po letalski pošti): 62 evrov Avstralija (po letalski pošti): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v USPI Associato alPUSPI SP I PRI TEŽAVAH S KRČNIMI ŽILAMI IN ODPRTIMI RANAMI SE OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI V PORTOROŽU - dr. sci. med. J. Zimmermann, specialist kirurg. Brezplačni specialistični pregledi Štandrež (GO), Via del San michele 141, torek 16h -20H; Trst, Via dell’Istria214, sreda 16h - 20h. tel. 00386 31 837 218 Zbuogam Maria Buog ji je dau učakat 103 bet, an še kar v dobrem zdravju. Pokhcu jo je h sebe na 2. maja. Khcala se je Maria Cicigoi. Rodila se je v Kristusovi družini na Lažeh na 29. aprila beta 1906 takuo, de je bla glih dopunla 103 bet. Bla je zadnja vsieh bratu velike družine. V žalosti je zapustila hčere Gabriello an Ginetto, zete Giuliana an Lina, navuo-do Gabrielo an pranavuoda Erika, an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v CAI Sottosezione “Val Natisone” 17 maggio 2009 BRINIZA (1636 m., Alpi Giube) Difficoltà: Escursionisti - Escursionisti esperti Dislivello in salita: 1000 metri circa - Tempo in salita: 3 ore circa Ore 7.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'usdta.(TeI. 0432 727428) Per informazioni: Gianluigi P. (0432 723378), Michele (0432 725155) PRODAJAMO hišo na Zverincu (Gar-mak). VENDESI casa a Sverinaz. Info: 0432/725048 CERCHI casa a lungo o breve periodo? Telefona allo 0432 / 730412. Lascia un messaggio, sarai richiamato. Čedade, kjer je biu nje pogreb v torak 5. maja popudan. SOVODNJE Tarčmun 13. maja 05 -13. maja 09 Šlo je napri že štier beta, odkar nas je zapustu Gildo Petricig iz Tarčmuna. Rodiu se je biu v Blažetovi družini, za zeta je biu šu v Polaušca-kovo hišo. Z ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo hčere Pia an Sonia, sin Marco, zeti an neviesta, navuo-di an vsa druga žlahta. 12 novi matajur Četrtek, 14. maja 2009 Kronaka Triajur nie samuo športna manifestacjon, gara, kjer lie-tajo z mountainbike an par nogah, Triajur je tudi se-njam, še posebno v Mašeri, kjer gara pride h koncu. Pa-stašuta za vse, ramonike, piesmi an puno veseja. Lietos je pru zvestuo uživala tel poseban senjam tudi Gabriella Paruzzi, ki je nagradila, premjala športnike. Vesela je bla, zak sojo vsi toplo sparjeli, še buj vesela pa je bla, kar pred njo so se parstavli otroc, ki hodejo v šuolo v Sauodnjo, an ji šen-kal dva kuadra. Notarje bla ona narisana, diženjana: na adnim, ko uz-digava kopo pruot nebu, an na drugim pa grede, ki teče s šijam. Vsi so jih pohvalil an takuo tudi oni, ku športniki, ki so letal, so na parvi maj Na Triajur v Sauodnji protagonisti tudi suolaci Nardil so kuadre za Gabriello Paruzzi preživiel poseban dan, ki za Sigurno ostane v njih spomine tudi, kar bojo velik! Zaries pridni! Chiara assieme ai bambini della scuola elementare di Savogna in attesa di consegnare uno dei quadri da loro preparati per Gabriella Paruzzi Planinska družina Benečije Nedelja 17. maja Čmivarh - Prosnid - Robedišče - Čmivarh 4 ure lahke hoje, primerna za družine 4 ore di camminata, adatta anche alle famiglie ob 8.30 - zbirališče v Crnimvarhu / ritrovo a Montefosca ob 9.00 - odhod - partenza ob 11.00 - prihod v Prosnid / arrivo a Prossenicco ob 12.30 - prihod na Robedišče, pastašuta, jota in ...veselica / arrivo a Ro- bedischis, pastasciutta, jota e ...festeggiamenti! Popoldne: povratek v ČČarnivarh / Rientro a Montefosca nel pomeriggio Vabimo vasnjane iz Prosnida, Robedišč in okolice, naj se udeležijo pohoda in pašte! / Invitiamo i paesani di Prossenicco, Robedischis e dintomi a unirsi a noi! odg. Dario 0432/716351 - Alvaro 320/0699486 - Dante 0432/717001 Sopra: Stefano e Deney consegnano uno dei lavori da loro preparati assieme agli altri compagni di scuola alla campionessa, oro olimpico, Paruzzi. Qui in parte: una piccola parte degli atleti, paesani ed altri convenuti a Masseris per le premiazioni e per la bella festa a conclusione della Triajur 2009 VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it i O £> i O O Četrtek, 14. maja V spodnji nižini in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, pihal bo zmeren južni dojugovzhodni veter. Od zgornje nižine proti hribom bo dopoldne prevladovalo zmerno oblačno vreme, tekom dneva bo nekaj več spremenljivosti tudi s krajevnimi plohami. Petek, 15. maja Zgodaj dopoldne b overjetno še prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme, tekom dneva pričakujemo hitro poslabšanje, pooblačilo se bo in se bodo pojavljale tudi močne padavine in nevihte. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 13/16 14/17 Najnižja temperatura (°C) 14/17 15/18 Najvišja temperatura (°C) 23/26 20/23 Najvišja temperatura (°C) 19/22 21/24 Srednja temperatura na 1000 m: 13°C Srednja temperatura na 1000 m: 10°C Srednja temperatura na 2000 m: 7°C Srednja temperatura na 2000 m: 4°C SPLOSNA SLIKA V četrtek bodo nad našo deželo v višjih plasteh ozračja dotekali jugozahodni tokovi, ki bodo predvsem v Alpah vlažni in labilni. Vpetek nas bo dosegla atlantska fronta. OBETI V soboto dopoldne bo še oblačno in deževno, pojavljale se bodo nevihte. Popoldne se bo verjetno vreme nekoliko izboljšalo. V nedeljo bo vreme še spremenljivo tudi s kakšno ploho. . . Zmanjšana Megla vidljivost Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. 0&es£rcr£)^ - Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) I ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s i 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Planinska družina Benečije Nedelja 24. maja S KOLESOM V KOBARID IN BICI A KOBARID ob 9.00 - zbirališče pred dvojezično šolo v Spetru / ritrovo scuola bilingue S. Pietro ob 9.15 - odhod / partenza ob 11.00 - prihod v Kobarid kamp Koren in kosilo / arrivo a Kobarid campeggio Koren con pranzo al sacco, possibilità di ristoro anche presso il campeggio ob 12.30 - po želji ogled slapa Kozjak / breve escursione alla cascata Kozjak Popoldne: povratek proti domu / rientro a casa Čelada za otroke je obvezna/casco obbligatorio per i bambini - Starši odgovarjajo za otroke /1 bambini devono essere accompagnati da adulti - Organizatorji odklanjajo katerokoli odgovornost za morebitne nesreče / Gli organizzatori declinano ogni responsabilità per eventuali danni a cose e/o persone - Ce bo slabo vreme, izlet odpade / In caso di maltempo l’escursione non avrà luogo Info: Igor in Flavia 0432 72 7631 Sobota 23. maja TEK PRIJATELJSTVA _ ig lu» Iz Sužida (Slo) do Nokule (I) ob 8.15 zbirališče v Sarženti, prihod v Sužid in štart teka ob 9. uri Info: Igor 0432 727631 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 17. MAJA Q8 Čedad (na poti pruoti Šenčurju) Ažla (kjer so fabrike) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 15. DO 21. MAJA Čedad (Minisini) tel. 731264 - Škrutove 723008 Njivica 787078 - Manzan (Brusutti) Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Podbonesec: od 18. do 24. maja