Benetke: goriški slovensko-italijanski film na Lidu Na Matajurju postavili astronomski observatorij V Krminu huda nesreča pri delu Primorski Št. 206 (20.8B4) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 3. SEPTEMBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Jasno o Viscu, terminal naj počaka SandorTence Slovenija je opozorila Italijo, naj poskrbi, da nekdanje taborišče v Viscu v Furlaniji ne bo izginilo v pozabo. Premierka Alenka Bratušek je s tem opozorilom kolegu Enricu Letti izpolnila javno obljubo, ki jo je na četrtkovi prireditvi v tržaškem Kulturnem domu dala Borisu Pahorju. To je nedvomno dobra novica s sinočnjega srečanja predsednikov vlad Slovenije in Italije v sklopu blejskega Strateškega foruma. Slovenija je s tem konkretno izkazala pozornost Pahorju ter plemenitim civilizacijskim idejam, ki jih pooseblja stoletnik. Manj spodbudne pa so novice oziroma »ne novice«, ki zadevajo žaveljski uplinjevalnik. Če smo dobro razumeli splošne besede predsednika italijanske vlade in molk njegove gostiteljice, se stvar nikakor ni premaknila z mrtve točke in vsak ostaja na svojih stališčih. Mogoče bomo kaj več o tem izvedeli sredi prihodnjega tedna v Benetkah, kjer se bosta Bratu-škova in Letta srečala s predsednikom hrvaške vlade Zoranom Milanovičem. Drugače je srečanje v nekdanji Titovi vili potrdilo zelo dobre odnose med državama ter osebno prijateljstvo, ki povezuje oba mlada ministrska predsednika. Oba si želita drugačno Evropsko unijo, ki ne bo samo, kot to počenja danes, »stiskala« državljanov, temveč jim bo tudi nudila perspektive za prihodnost, posebno mladim, kot je na mednarodnem blejskem forumu večkrat poudaril Letta. BLED - Na srečanju Bratuškova in Letta tudi o taborišču v Viscu in Slovencih v Italiji Brez sklepa o tržaškem plinskem terminalu Zaključila se je Draga 2013 OPČINE - V parku Finžgarjevega doma na Opčinah so se v nedeljo zaključili 48. študijski dnevi Draga 2013, ki jih je priredilo Društvo slovenskih izobražencev, potekali pa so v znamenju predavanj Branka Cestnika o vesoljni in slovenski Cerkvi na razpotju petdeset let po Drugem vatikanskem koncilu in Aleša Maverja o Sloveniji pred ponavljanjem razreda oz. o soočanju s padanjem slovenskih nacionalnih mitov. Ob tem so podelili tudi drugo Peterlinovo nagrado, ki je šla v roke koroškemu kulturnemu delavcu in častnemu predsedniku Krščanske kulturne zveze iz Celovca Janku Zerzerju ter Zvezi cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, tradicionalno mašo za udeležence Drage pa je daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Na 4. strani BLED - Nobene odločitve o tržaškem plinskem terminalu in želja Slovenije, da bi Italija pred pozabo zaščitila nekdanje fašistično taborišče Visco v Furlaniji. Tako lahko v strnjeni obliki povzamemo sinočnje srečanje med predsednico slovenske vlade Alenko Bratušek in njenim italijanskim kolegom Enricom Letto, ki je bil eden od častnih gostov Blejskega Strateškega foruma, ki je tokrat posvečen spremenjeni Evropi v spremenjenem svetu. Letta je o Sloveniji ni govoril samo kot o prijateljski državi, temveč tudi kot o veliki zaveznici v Evropski uniji. Napovedal je, da bo Rim v Bruslju, še bolj kot doslej, podprl slovenske ukrepe za izhod iz gospodarske krize, Bratuško-va pa od Lettove vlade pričakuje tudi čimprejšnji sklic vladnega omizja za slovensko manjšino. Na 3. strani TABORNIKI - Rod modrega vala 60 let rasti Jubilej obeležili z razstavo in slavnostnim programom ob tabornem ognju SOLKAN-PODGORA - 28. Soška regata Po smaragdni lepotici veslači vseh starosti Začenja se jesenski seminar za šolnike Na 2. strani V Zgoniku bo v petek že 9. Koncert za mir Na 5. strani Na Krasu rdeče zastave s helebardo Na 5. strani S konkretnimi predlogi proti jezu na Soči Na 10. strani Na Kogojevih dnevih tudi Boris Pahor Na 10. strani T ODPRTO TL DI ČEZ POLETJE VSAK DAN OD 9: tm karsi ka. si j lnkova i . se2a % a o »TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAK »POMLAJEVANJE KOŽE L * ODSTft AN J E VAN J E fe I O S ) ŽILNIH NEPRAVILNOST* •ODSTRANJEVANJE PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI SaJorr IniO- cen Ul. Petra Kozlerja 18, Sežara 00386 41 97 3 S 5 U BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE 9771124666007 2 Torek, 3. septembra 2013 ALPE-JADRAN / TRST - Danes dopoldne v Slovenskem stalnem gledališču Začenja se tradicionalni 48. jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji Ob 9. uri uvodno predavanje, ob 11. uri otvoritev - Od jutri do petka srečanja v 13 ciljnih skupinah TRST - V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se bo danes dopoldne začel že 48. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Tradicionalno izobraževalno srečanje, ki ga po mednarodnem dogovoru prireja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije v sodelovanju z Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino, program pa pripravi pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Andreja Duhovnik Antoni, bo letos trajalo do petka, namenjeno pa bo približno 450 šolnikom, ki bodo imeli na voljo trinajst ciljnih skupin. Na današnjem odprtju se bodo spomnili stoletnice ustanovitve slovenske gimnazije v Gorici kot prve državne gimnazije s slovenskim učnim jezikom. O tem bo govor v otvoritvenem predavanju, ki ga bo ob 9. uri podal novogoriški zgodovinar Branko Marušič, medtem ko bo ob 11. uri slavnostna otvoritev s kulturnim programom, pozdravnimi govori in sprejemom. Seminar bo stopil v živo v naslednjih dneh, ko bodo priznani strokovnjaki, pedagoški svetovalci ZRSŠ in vabljeni gostje za specifična področja predstavili strokovna dognanja in primere dobre šolske prakse. Tako bo jutrišnji dan posvečen vzgojiteljicam in učiteljem s Tržaškem: prve se bodo zbrale v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, drugi pa v prostorih openske Osnovne šole Franceta Bevka. V četrtek bo dogajanje potekalo tako na Nižji srednji šoli Frana Levstika na Proseku kot v dvorani ZKB na Opčinah, kjer se bodo zbrali profesorji nižjih in višjih srednjih šol v FJK, medtem ko se bodo vzgojiteljice in učitelji z Goriškega in iz Benečije zbrali v petek v prostorih NSŠ Ivana Trinka v Gorici. Prizor z lanskega jesenskega seminarja za slovenske šolnike arhiv kroma NADIŠKE DOLINE - V okviru gorskega praznika odprili astronomski observatorij Matajur bogatejši za pomemben center za znanstveno raziskovanje in astronomijo MATAJUR - Matajur je od sobote bogatejši za pomemben center za znanstveno raziskovanje in astronomsko opazovanje, ki predstavlja obenem tudi dodatno turistično atrakcijo na enem izmed najlepših predelov v Na-diških dolinah. V okviru tradicionalnega gorskega praznika, ki je potekal konec prejšnjega tedna, so namreč po petnajstih letih na pobočju Matajurja odprli astronomsko opazovalnico. Odprtja observatorija, ki stoji nekaj metrov stran od koče Pelizzo, so se udeležili Lu-ca Donati, predsednik združenja Afam iz Remanzaga, ki bo upravljalo astronomsko opazovalnico, župan Občine Sovodnja Germano Cendou, videmski pokrajinski odbornik Marco Quai, začasni komisar (v odstopu) gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda in deželni svetnik Giueppe Sibau ter njegova kolega iz deželnega sveta Roberto Novelli in Silvana Cremaschi. Prisotna sta bila tudi špetrski župan Tiziano Manzini in vi-demski pokrajinski svetnik Fabrizio Dorbolo. »Danes je za Sovodnjo, pa tudi za vse Nadiške doline pravi praznik. Odprtje tega središča je za našo skupnost pomemben dosežek, ki bo nedvomno prispeval k razvoju teritorija,« je v svojem pozdravnem nagovoru povedal Germano Cendou in zagotovil, da bo njegova uprava sodelovala z združenjem Afam, ki je dobro poznano tudi na svetovni ravni. Sovodenjski župan se je spomnil tudi pokojnega ustanovitelja združenja Afam Giovannija Sostera, ki je astronomski opazovalnici podaril večji del naprav. Giuseppe Sibau, za katerega je bil to verjetno zadnji uradni nastop v vlogi komisarja gorske skupnosti, pa je izrazil veselje nad dejstvom, da je prišlo med njegovim mandatom do uradnega odprtja dveh tako pomembnih središč, kot so observatorij in prostori na sedežu gorske skupnosti v Špetru, kjer bodo uredili etnografski muzej slovenske skupnosti v Nadiških dolinah. »Prepričan sem, da morajo inštitucije podpirati take pobude, ki lahko prispevajo k turističnemu razvoju tega območja.« Marco Quai je nato v imenu Pokrajine Videm čestital krajevnim upraviteljem, ki »so si v tem obdobju go- Predstavniki oblasti na odprtju astronomskega observatorija na Matajurju nm spodarske krize zagotovili evropska sredstva za uresničitev prestižnega načrta v enem izmed najlepših krajev v Ju- PISMA UREDNIŠTVU Odprto pismo v Piščance - Pischianze Spoštovani gospod Adriano Ciak, pravkar sem prebrala vaše pismo uredništvu Primorskega dnevnika z dne 29. avgusta 2013 z naslovom Piščanci, kjer se sprašujete »Kdaj bomo nekoč in sedaj živeči v Piščancih doživeli, da bo tržaška občina postavila dve cestni tabli z nazivom Piščanci - Pischianzi ...«. Med drugim in malo niže pa pravite, da bi bilo zanimivo zvedeti, kateremu fantazistu je prišla na misel spačenka »Pischianzi«. Po mojem mnenju - po poklicu sem prevajalka - je šlo za precej podobnega pre-krščevalca brez kančka fantazije kot je bil tisti, ki je poitalijančeval vaš, domnevam, slovenski priimek (Cah? Ali pa z začetno črko Č?). Za naše sosede sta zaporedni črki šč od Piščancev neizgovorljivi, nimajo znaka zanju, imeli so na izbiro, da iz njih naredijo, recimo, Piscanze, Piscianze, Pisc-hianze, Pissanze pa še kaj še bolj revnega. Če bi se odločili za Piscianze bi začetek utegnil zveneti domala nespoštljivo za krajane, saj italijanski glagol pisciare pomeni scati. No, ti, ki so poitalijančevali in se drža- lijskih Alpah«. V imenu Dežele Furlanije Julijske krajine pa sta spregovorila svetnika Roberto Novelli in Silvana Cre- li še nekako slovenske dikcije in izraza niso bili še najhujši potujčevalci, saj je prvotno ime prav sililo v oči, da si vedel pri priči, s kom imaš opravka. Navsezadnje bi tudi naselje lahko prekrstili kot so kasneje nešteto piščančjih krajanov v ... blago-doneče Pisanije, o katerih bi redkokdo posumil, kaj šele mislil, da gre za čistokrvne zamejce s prvotnim priimkom Piščanec ali Piščanc. Če samo odprete tržaški telefonski imenik, je teh spornih (beri po laško prikrojenih) priimkov, rahlo variiranih za celo stran: Pisani, Pisano, Pisanelli, Pisaniel-lo, Piscanc, Piscanec, Piscanez, Pischianz, Piscianz. Naletiš tudi na kar nekaj variant vašega priimka: Ciak, Ciac, Ciacchi in Ciac-ci in morda tudi Cah. Prav tako Miličev: Milli, Milio, Millich, Emili, Milič itd. Ko-lonialističnega posiljevanja ni bilo tako rekoč ne konca ne kraja in se je na žalost raztegnilo kot odvečna vlečka v današnje dni. Saj drugače ne bi bilo sploh treba, da se še vedno bodemo zaradi enojezičnih ali dvojezičnih napisov in se sprašujemo, kateri fantazist nam jih je skoval ali sfižil. Ko pa vemo natančno, kdo je bil. In tudi to vemo, da smo na to, tudi ko ni bilo več treba, kot ovce pohlevno pristali, kar ni sploh v našo čast. maschi. Slednja, ki je zelo navezana na te kraje, je potrdila namero deželne uprave, da bo aktivno skrbela za razvoj goratih predelov. »Zato so potrebni ukrepi, ki bodo obvarovali naravo in okolje, a bodo obenem zagotovili danes nujne storitve, kot sta na primer širokopasovni dostop do interneta in možnost uporabe mobilnih telefonov na celotnem ozemlju,« je še dodala. Novelli pa je poudaril, da je treba, ko se govori o gorah v naši deželi, pomisliti tudi na Nadiške doline in ne samo na Karnijo. Deželni svetnik iz Čedada je prav tako kot Sibau spregovoril tudi o pozitivnih učinkih za turizem, ki jih bo lahko imelo z znanstvenega vidika tako pomembno središče, kot je astronomska opazovalnica. »Z razvojem turizma bodo prišle tudi nove možnosti za zaposlovanje, do tega pa mora vsekakor priti ob spoštovanju narave in okolja, je še dejal Novelli. (NM) Ko prebiram take članke, gospod Adriano Ciak, se samogibno spomnim na italijanskega zelo dragega prijatelja, s katerim se strašno rada pogovarjam, ker je bister in polemičen kot le kaj, še bolj jezikav kot jaz, ki sem naravnost zaljubljena v polemike in polemičarje, ne glede, če se z njimi strinjam. Saj mi kar naprej postavlja malce in zelo nerodna vprašanja o marsičem, in če le more, mi ne prizanese nobene. Ko začne po tržaško: Dime, Jolka ... nategnem ušesa, ker vem, da je že ošilil puščico in jo bo vsak hip sprožil. V naglici lahko pomislim le, kam naj pomaknem ščit, da prestrežem naperjeni udarec v živo. No, vas bi prav gotovo dokaj ironično vprašal, in jaz se mu tokrat pridružim: Zakaj je nekemu Adria-nu Ciaku toliko do dvojezičnosti na cestnih tablah in signalih, osebno pa, sodeč po imenu in poitalijančenem priimku, ga ne moti, da daje vtis stoodstotno asimiliranega rojaka, ki se počuti že povsem Italijana? In ne gre sploh za osamljen primer, prej nasprotno. Fe tante vite, Jolka, bi mi prijatelj metal v obraz, per sta benedeta segnaletica, e se apro i vostri giornai, če odprem vaše časopise, je več poitaljiančenih novinar- KRIŽNA GORA Odkrili spomenik primorski himni AJDOVŠČINA - Slovenski otroci in mladina vedo premalo o naši zgodovini, je v slavnostnem govoru na slovesnosti ob odkritju spomenika pesmi Vstajenje Primorske (na posnetku) dejal pisatelj Boris Pahor. Na Križni gori nad Ajdovščino je pred 70 leti Lev Svetek Zorin napisal besedilo pesmi Vstajenje Primorske, ki je ob uglasbitvi Rada Si-monitija postala primorska himna. »Primorska je dala zgled svobode ne le Sloveniji, pač pa celi Evropi. Prav na Primorskem se je začel fašizem in tu najprej pokazal svoj pravi obraz,« je v slavnostnem nagovoru dejal Pahor. Prvi so se fašizmu na Primorskem uprli mladi na Tržaškem in Goriškem, česar Evropa še ne ve in bi ji to morali povedati, je še dejal Pahor, ki svoje grenke izkušnje iz časa fašizma rad deli mladim po Evropi. O pomenu pesmi Vstala Primorska, ki jo je prav na mestu spomenika 7. februarja 1944 napisal Lev Svetek Zorin in jo še istega večera prvič prebral v javnosti na partizanskem mitingu, je opozoril tudi ajdovski župan Marjan Poljšak: »Himna Vstala Primorska širi naše bratstvo, medsebojno solidarnost, narodno zavest, hrabrost in prepričanje, da je politični boj za nov družbeni red nujen za obstoj slovenskega naroda.« V kulturnem programu, ki ga je spremljajo okrog 2000 udeležencev prireditve, so nastopajoči obudili spomin na čas primorskega upora in nastanka primorske himne. Spomenik sta odkrila Marjan Poljšak in predsednik krajevne skupnosti Col Janko Mikuš (STA) MIA jev kot slovenskih, le priznaj. Ali so pravi Italijani in jih vi le prevajate? Če berem samo imena in priimke na osmrtnicah, se sprašujem, o kom sploh teče beseda. Moj odgovor: Od kdaj pa bereš naš lokalni tisk, saj slovenščine ne znaš niti za silo. Jih ne berem, le prelistam včasih. Od takrat ko so me opozorili na to in ono, ki vas dovolj ilustrira. Niste sploh dosledni, verjemi mi. Saj poznaš naš pregovor: Predicate bene e razzolate male.(Eno govorite, drugo pa počenjate.) Pa še res je. Pa kaj nas špijoniraš? Te vsaj dobro plačajo? Ne sprevračaj stvari, mene to in ono zanima od vseh nas, saj drugače se s tabo ne bi niti družil, kaj šele prereklal. Z upanjem, da moje pismo ne bo zletelo v koš in v pričakovanju na vaš odgovor, vas prav prisrčno pozdravljam Jolka Milič / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 3. septembra 2013 3 BLED - Srečanje Alenke Bratušek in Enrica Lette v sklopu Strateškega foruma Slovenija: Taborišče Visco ne sme v pozabo Brez sklepa o žaveljskem uplinjevalniku Italijanski premier o sosednji državi kot zavezniški državi - Kdaj bo sklicano manjšinsko omizje? BLED - Nobene odločitve o tržaškem plinskem terminalu in želja Slovenije, da bi Italija pred pozabo zaščitila nekdanje fašistično taborišče Visco v Fur-laniji. Tako lahko v strnjeni obliki povzamemo sinočnje srečanje med predsednico slovenske vlade Alenko Bratušek in njenim italijanskim kolegom Enricom Let-to, ki je bil eden častnih gostov Blejskega strateškega foruma (BSF), ki je tokrat posvečen spremenjeni Evropi v spremenjenem svetu. Pred srečanjem v Vili Bled s prelepim razgledom na jezero, rezidenci pokojnega predsednika Tita, se je Letta sestal s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem. Govorila sta o prihodnosti Evrope in tudi o velikem mednarodnem kriznem žarišču, ki ga predstavlja Sirija. Letta je o Sloveniji govoril ne samo kot o prijateljski državi, temveč tudi kot o veliki zaveznici znotraj Evropske unije. Napovedal je, da bo Rim v Bruslju, še bolj kot doslej, podprl ukrepe za izhod iz gospodarske krize, ki jih je že in še bo izvedla vlada premierke Bratuškove. Italijo zanima potek privatizacije slovenskih državnih podjetij, o konkretni udeležbi Rima v tem postopku pa je bil Letta zelo splošen. Izpostavil je le, da podjetje Save, ki zelo uspešno upravlja letališči v Benetkah in Trevisu, kaže precejšnje zanimanje za partnerstvo z ljubljanskim letališčem. Na tem področju je bil gost iz Italije precej bolj previden in nedorečen kot na junijskem rimskem srečanju s slovensko ko- Alenka Bratušek in Enrico Letta sta našla čas tudi za kratko vožnjo s tradicionalno pletno po Blejskem jezeru ansa legico. V Milanu bo italijanska vlada pred koncem leta vsekakor priredila poslovno konferenco, na kateri bodo zainteresiranim italijanskim podjetjem prikazali privatizacijske postopke v Sloveniji. Predsednika vlad sta bila zelo previdna in splošna tudi kar zadeva žavelj-ski uplinjevalnik. Letta je priznal, da gre SLOVENIJA - Obisk Fischerja pri Pahorju Krepitev že tako dobrih odnosov med državama LJUBLJANA - Avstrijski predsednik Heinz Fischer je včeraj zaključil dvodnevni uradni obisk v Sloveniji. Drugi dan obiska Fischerja in njegove soproge se je pričel s sprejemom avstrijskega predsedniškega para v predsedniški palači v Ljubljani in pogovori med obema predsednikoma ter delegacijama. V izjavi za medije, ki je sledila pogovorom, sta Pahor in Fischer izpostavila odlične odnose med državama. Avstrija je tretja najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije in prva med tujimi investitorkami. Ker ima Slovenija z avstrijskimi investitorji večinoma zelo dobre izkušnje, je Pahor Fischerja tudi opozoril na paket privatizacije, ki ga pripravlja slovenska vlada. Veliko pozornosti sta sogovornika namenila tudi vprašanju slovenske gospodarske in finančne krize. »Verjamem in si želim, da bi Slovenija svoje težave kar najbolje rešila,« je dejal Fischer. Avstrijski predsednik je med drugim spomnil, da se Avstrija zelo zanima za majhno nemško skupnost v Sloveniji, s katere predstavniki sta se s Pahorjem tudi srečala v nedeljo v Kočevju. Po Fischerjevem mnenju sta predsednika s tem pokazala, da državi »spoštujeta vsakršne manjšine«, to pa je tudi pomembno sporočilo za Evropo. V delegaciji avstrijskega predsednika je bil tokrat prvič tudi koroški deželni glavar. Peter Kaiser je v odgovoru na novinarska vprašanja med drugim izpostavil forum za dialog, v katerem so predstavniki slovenske manjšine, deželnih oblasti in domačih združenj rešujejo odprta vprašanja. Kaiser je ozračje v forumu označil za zelo konstruktivno. Je pa priznal, da vprašanje uradnega jezika še ni rešeno tako, da bi bilo zadovoljivo za vse. A tudi na tem področju s časom in dialogom pričakuje napredek. Kar se tiče slovenskega jezika v celovškem deželnem zboru, pa je Kaiser spomnil, da je sam ob izvoliti del govora povedal v slovenščini, kasneje so se podobno odločili še posamezni poslanci. »Pomembno je, da je jasno, da je jezik parlamenta nemški,« je poudaril Kaiser, a dodal, da v primeru, ko gre za kratke povzetke, ne bi smeli biti »bolj papeški od papeža«. Fischerja je v Ljubljani sprejel tudi predsednik DZ Janko Veber, na Bledu pa še slovenska premierka Alenka Bratušek. Sogovornika sta izpostavila pomen dobrega sodelovanja med državama na vseh ravneh ter se zavzela za nadaljnjo krepitev političnega in predvsem gospodarskega sodelovanja. za zelo kontroverzno vprašanje in da Italija dobro ve, da Ljubljana nasprotuje terminalu. Izrazil je upanje, da bosta državi tudi za ta problem našli primerno rešitev, o kateri naj bi se v bližnji prihodnosti pogovarjala pristojna gospodarska ministrica Samo Omerzel in Flavio Zanona-to. Bratuškova je soglašala z besedami VODITELJI NA SBF Evropa počasna pri odzivanju na spremembe BLED - Evropa se sooča s spremembami, a je pogosto prepočasna in premalo učinkovita v odzivanju nanje, so opozorili udeleženci včerajšnjega glavnega panela Strateškega foruma Bled. Voditelji so precej pozornosti namenili viziji, kakšna naj bi bila EU v prihodnje. Slovenski in avstrijski predsednik Borut Pahor ter Heinz Fischer in italijanski premier Enrico Letta pa so tudi opozorili, da bo leto 2014, ko bodo evropske volitve, ključno. Borut Pahor verjame v združene države Evrope, vendar ne v obliki talilnega lonca, temveč ob spoštovanju različnih identitet evropskih držav. Poudaril je, da lizbonska pogodba ni dovolj za prihodnost Evrope, zato je nujen nov temeljni dokument, ki mora biti ponujen vsem članicam v odločanje. Za Enrica lLetto pa bodo evropske volitve priložnost, da se Evropa odloči za nov način izbiranja svojih najvišjih predstavnikov, predsednikov Evropske komisije in Evropskega sveta. Prepričan je, da bi moralo odločanje o najvišjih predstavnikih bolj odražati voljo ljudi, namesto da odločajo voditelji v Bruslju na nočnih sejah. Heinz Fischer se je strinjal, da je nujna vizija prihodnosti skupne Evrope, a je pri tem potrebna tudi prava časovnica, da bodo ljudje to idejo razumeli in jo sprejeli ter je ne bodo zavrnili. Udeležence sta uvodoma nagovorila tudi zunanji minister Karl Erjavec in premierka Alenka Bratušek. Slednja je poudarila, da se bo z izzivi lahko soočala le močnejša in bolj povezana Evropa, kar pa ne pomeni nove zakonodaje, temveč poenostavitev postopkov in zmanjšanje administrativnih bremen. svojega gostitelja, tudi o plinskem terminalu pa bo govor 15. septembra v Benetkah na tristranskem vrhu Italija-Sloveni-ja-Hrvaška, na katerem bo Zagreb zastopal predsednik vlade Zoran Milanovic. Na srečanju državnih delegacij, ki je sledilo sestanku »na štiri oči«, je slovenska delegacija opozorila Letto in njegove sodelavce na problem zapuščenega nekdanjega taborišča v Viscu, kjer so bili do kapitulacije Italije 8. septembra 1943 zaprti predvsem Slovenci. Premierka Bra-tuškova je tako izpolnila obljubo iz tržaškega Kulturnega doma, kjer jo je Boris Pahor pozval, naj svojim italijanskim sogovornikom predstavi ta problem, s katerim se na slovenski strani direktno ukvarja veleposlanik v Rimu Iztok Miro-šič. Območje nekdanjega taborišča v južni Furlaniji je namreč javno dobro (v it. demanio), zato ima obrambno ministrstvo pomembno, če že ne odločilno besedo v zvezi z usodo taborišča, ki je tako pri srcu Pahorju in združenju Terre sul confine (Ozemlja na meji) profesorja Fer-ruccia Tassina. Bratuškova od Lettove vlade pričakuje tudi čimprejšnji sklic vladnega omizja za slovensko manjšino, ki ga bo v sklopu notranjega ministrstva vodil podminister Filippo Bubbico. Slovenija računa, da se bo to omizje v novi sestavi sestalo še ta mesec. Predsednika vlad sta se na prizorišče večernega sestanka pripeljala s pletno, s katerim sta obiskala Blejski otok. Z otoka je bilo slišati dva udarca slovitega cerkvenega zvona, s katerima sta politika, kot po tradiciji, izrazila dobre želje zase in najbrž tudi za Slovenijo oziroma Italijo. Kot se spodobi, sta njuni želji ostali tajni, saj se v nasprotnem primeru ne bosta uresničili ... Sandor Tence HM i 1 ■ ■OLETN Hthuj. NA POČITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM Bavarski Primorski marko kerpan m Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). / TRST Torek, 3. septembra 2013 4 JBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DRAGA 2013 - 48. študijski dnevi so se v nedeljo na Opčinah sklenili z dvema predavanjema Slovenska zmerna linija izvajanja koncila Padanje mitov o nezmotljivosti domače elite Branko Cestnik o sončnih in senčnih plateh Cerkve na Slovenskem - Aleš Maver: V javnem prostoru naj se vojaška logika zamenja s civilno 48. študijski dnevi Draga 2013, ki so v organizaciji Društva slovenskih izobražencev od petka potekali pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, so v nedeljo dosegli svoj vrhunec in hkrati tudi konec. Nedeljsko dogajanje sta zaznamovali v prvi vrsti dopoldansko in popoldansko predavanje, ki sta ju podala dva od najbolj pozornih opazovalcev dogajanja v Cerkvi in slovenski družbi: gre za redovnika, duhovnika in teologa p. Branka Cestnika ter za urednika katoliške revije Tretji dan in spletnega portala Časnik.si Aleša Maverja, ki sta govorila o Cerkvi na razpotju petdeset let po Drugem vatikanskem koncilu oz. o Sloveniji pred ponavljanjem razreda. Pastoralni in ekumenski koncil Za Branka Cestnika obstajajo različna tolmačenja Drugega vatikanskega koncila, od »naprednega«, po katerem se koncil ni še začel niti izvajati, do »konservativnega«, po katerem je bil koncil katastrofa. Vendar, je dejal predavatelj, je bil koncil predvsem pastoralen in eku-menski, saj ni bil dogmatičen in na njem niso preganjali kakih heretikov, ampak so se ukvarjali s tem, kako neko resnico podati, s tem pa se je Cerkev postavila v držo ponižnosti in iskanja pristopa. Koncil je bil tudi dialoški, saj je prišlo do sestopa z rimskega prestola in uveljavitve definicije Cerkve kot božjega ljudstva, po-koncilski konservativni zasuk pa je predvsem posledica spoznanja papežev, da se za krizo Cerkve skriva globlja kriza vere oz. kriza Boga. Kar zadeva slovenski prostor, je bila glede izvajanja koncila izbrana neka zmerna linija, je poudaril Cestnik, ki je za zlato dobo uresničevanja koncilskih smernic označil čas med leti 1965 in 1991, torej še v dobi komunizma, z nastankom mladinskega gibanja, duhovne ritmične glasbe in taizejskimi romanji ter ne nazadnje s podporo opciji za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. V 90. letih prejšnjega stoletja je prišlo do sinode slovenske Cerkve, v zadnjih 10-15 letih pa se je nenačrtovano začela nova evangelizacija z razcvetom zakonskih skupin in župnijskih Karitas, župnijski pastoralni sveti pa so postali bolj zreli in samozavestni, je dejal Cestnik, ki pa ni šel mimo senčnih plati polpreteklega dogajanja v slovenski Cerkvi, od nagnjenosti k sporu in vpletanja v kulturni boj do zmotnega prepričanja, da bo ekonomska moč prispevala k evangelizaciji. Cerkev potrebuje novo politično teologijo, izogniti se je treba skrivaštvu in užalje-nosti, ob zavesti krize vere pa se je treba odločiti za osebno vero in spreobrnjenje ter preiti na bolj oznanjevalen in misijonarski pastoralni model. Cestnik se je pri tem oprl na nedavni cerkveni dokument Pridite in poglejte, kjer se poudarjajo pomen dialoga, dalje sočutja, solidarnosti in usmiljenja, nazadnje pa še sprave in odpuščanja. Od vojaške logike k civilni Aleš Maver je svoje predavanje posvetil predvsem padcu nekaterih mitov, ki smo jih Slovenci imeli za samoumevne, do katere prihaja v zadnjih letih. Gre predvsem za t.i. »cankarjanski model«, po katerem je tuje vselej nevarnost in grožnja, zato je treba paziti, da so ključni vzvodi in viri v domačih rokah, zaradi tega pa obstaja pripravljenost, da se domačim elitam odpusti marsikaj oz. da se jih dejansko ima za nezmotljive. Slovenska elita, ki je zavladala po drugi svetovni vojni, pa je svoj dominantni položaj dosegla tudi z zmago v ep- skem spopadu, ki je bil tudi državljanski in kjer je prišlo do zavestne odločitve, da se vsaj začasno pripusti zločin kot nujno sredstvo boja za zmago, večina slovenske javnosti pa je kot manjše zlo sprejela razlago, da je elita tudi v tem primeru ravnala pravilno. Iz tega izhaja tudi bistveni problem neravnovesja v slovenskem javnem prostoru, vendar se tudi ti miti počasi nezadržno rušijo, v Sloveniji pa je bil z lanskimi vstajami odziv na to prav tako pravljičen in mitološki. Za izhod iz tega položaja je Maver, ki se je pri tem oprl na knjigi Jugoslavija moja dežela Gorana Vojnovica in Angel pozabe Maje Haderlap, navedel potrebo, da se v javnem diskurzu še vedno prevladujočo vojaško logiko nadomesti s civilno, ki v ospredje ne bo več postavljala nezmotljivega junaka, ampak navadnega človeka oz. žrtev. Začnimo končno razmišljati kot civilisti, je zaključil Maver. Ivan Žerjal Občinstvo na nedeljski Dragi ter predavatelja Branko Cestnik (zgoraj) in Aleš Maver Nagrado za ZCPZ je dvignil predsednik Marko Tavčar kroma Nagrada je šla v roke tudi Janku Zerzerju (drugi z leve) kroma DRAGA 2013 - Z nedeljskega dogajanja v parku Finžgarjevega doma Peterlinova nagrada Zerzerju in ZCPZ Nadškof Uran med mašo o pomenu ponižnosti Nedeljski popoldanski sklepni del Drage 2013 se je začel s prisrčno slovesnostjo, na kateri so predstavniki Društva slovenskih izobražencev in svojci ustanovitelja Drage Jožeta Peterlina podelili drugo Peterlinovo nagrado, ki je tokrat šla v roke častnemu predsedniku Krščanske kulturne zveze iz Celovca Janku Zerzerju in Zvezi cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ki letos obhaja 50-letnico ustanovitve. Zerzer, ki je dolgo obdobje predsedoval KKZ, si je priznanje zaslužil, ker je delal nesebično in požrtvovalno v duhu demokratičnih načel in krščanstva za ohranitev jezika, je bilo slišati v utemeljitvi, medtem ko je sam nagrajenec odlikovanje označil za priznanje KKZ, ki se od vsega začetka močno povezuje s primorskimi Slovenci, obenem je izrazil željo, da po starejši in srednji delo nadaljuje mlajša generacija. Utemeljitev za nagrado ZCPZ pa je, da je v petdesetih letih razvila bogato glasbeno in pevsko dejavnost, saj na Tržaškem deluje več desetin cerkvenih pevskih zborov in skupin, od katerih so nekatere, predvsem v mestnem središču, še edine organizirane slovenske skupine. Da je nagrada priznanje tem zborom, je poudaril tudi predsednik ZCPZ Marko Tavčar, ki se je obvezal, da se bo njegova organizacija po svojih močeh še naprej trudila za napredovanje slovenske zborovske kulture. Udeleženci Drage 2013 pa so se v nedeljo dopoldne zbrali pri tradicionalni maši, ki jo je letos ob somaševanju p. Branka Cestnika in p. Edija Kovača daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki je med pridigo poudaril predvsem pomen ponižnosti in skromnosti, ki ne pomenita bojazljivosti in pasivnega prenašanja poniževanj, ampak življenjski realizem ter spoznavanje in vrednotenje samega sebe. Ponižnost je protiutež napuhu in malodu-šju, je dejal Uran in se dotaknil tudi krize v slovenskem prostoru in tudi v slovenski Cerkvi: v temelju je to kriza vere, ki zmanjšuje upanje in ugaša ljubezen, prav ljubezen pa je edina sila, ki lahko premaga vse ovire in odpira pot v prihodnost, je dejal nadškof. (iž) ZELEZARNA - EU Komisar Tajani: O varstvu okolja odloča Rim Izvajanje državnih zakonov in normativov o varstvu okolja in torej tudi določil o oceni o nevarnosti tovarn, kot je škedenjska železarna, je v pristojnosti italijanske vlade. To je poudaril včeraj evropski komisar za industrijo Antonio Tajani, ki se je odzval na ustrezno vprašanje evropskega poslanca in člana komisije za okolje v evropskem parlamentu Andree Zanonija. Ta je Tajanija opozoril tudi na koncentracijo onesnažu-jočih delcev in na rakasta obolenja, ki so prizadela nekatere prebivalce pri Škednju. Evropska zakonodaja ne predvideva epidemioloških raziskav med ljudmi, ki bivajo blizu takih tovarn, saj so za to odgovorne vlade posameznih držav, je dodal Tajani. POLICIJA - Slovenija ga je včeraj izročila Italiji Sedel bo 23 let 33-letni italijanski državljan P. D. je v Kopru že prestal 18 mesecev tri ločene obsodbe za skupaj 17 let, 6 mesecev in 21 dni zaporne kazni. Karabinjerji aretirali hrvaškega državljana Skušaj je ukrasti avtomobil, vendar ga je lastnik opazil in poklical karabinjerje, ki so ga aretirali. 62-letni hrvaški državljan je zaradi tega od včeraj za zapahi. Lastnik avtomobila znamke Toyota je namreč prejšnjo noč opazil nekoga, ki je vdrl v njegovo vozilo in ga skušal pognati, a brez sreče. Lastnik je takoj poklical karabinjerje, hrvaški državljan pa mu je začel groziti s škarjami v roki. To so opazili tudi karabinjerji, ki so ga takoj aretirali pod obtožbo poskusa kraje v obtežil-nih okoliščinah in groženj. Slovenska policija je pri Fernetičih včeraj izročila italijanski mejni policiji 33-letnega italijanskega državljana P. D., ki je bil že več kot poldrugo leto zaprt v koprskem zaporu. P. D. bo moral zaradi raznih kaznivih dejanj prestati več kot 23 let zaporne kazni. Kriminalec je bil namreč dokončno obsojen na zaporno kazen tako v Sloveniji kot v Italiji zaradi prekrškov zoper premoženje, zaradi nakopičenih kaznivih dejanj pa bo sedel 23 let, 7 mesecev in 17 dni. Prizivno sodišče v Kopru ga je leta 2012 obsodilo na 6 let in 26 dni zaporne kazni zaradi raznih ropov in kraj avtomobilov, ki jih je opravil leta 2011 v Novi Gorici. P. D. je tudi prejel globo 18.000 evrov. V Italiji pa je P. D. v letih 2011 in 2012 opravil vrsto ropov in tatvin, zaradi katerih je nabral / TRST Torek, 3. septembra 2013 5 ZGONIK - Pred županstvom bo 6. septembra, zaživel 9. Koncert za mir Glasbeni poziv k miru Jutri bodo predstavili projekt razvoja kmetijske dejavnosti mlekarstva na Kosovu - V petek tudi sejem oblačil in modnih dodatkov Zgoniški Koncert za mir, ki ga prireja mladinski odsek kulturnega društva Rdeča zvezda s pokroviteljstvom domače občine in podporo tržaške pokrajinske uprave, je že devet let zapored priložnost za sveže razmišljanje o miru in sožitju. Zanimivo je, da se je zamisel zanj porodila skupini mladih, ki si prizadeva, da bi preko druženja ob glasbi širila vrednote miru in človekovih pravic. Predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je na včerajšnji predstavitvi dogodku namenila same laskave besede, tako kot predstavnica zgoniške občine, odbornica za kulturo in mladinska vprašanja Monika Hrovatin, ki je spomnila, da iste vrednote zasleduje tudi občinska uprava. »K pobudi so pristopile številne občine, ki nam vsako leto svetujejo 1