■'H s.! poštnina RNIK Cena cKn 1*— Gospodarska vojna med ^ Poljsko in Gdanskom JE ZAGROZILA. DA BO USTAVILA VES PROMET S SVOBOD-*1M MESTOM. — CHAMBERLAINOV A IZJAVA O GDANSKU. generaln: i av?usta. Reuter. Poljski daljnje dobavljanje svežih KOniiSar \r So nrtvl/ifiil ^ , . komisar v Gdansku je prekinil Ve^"potr!»heit.Vrn^ v službo. Izvesti hoče $ke vojne ”wi ukreP°v zaradi gospodar-tned Gdansw 86 ‘av,te v zadniern času 80 Poljaki in.P°ljsko. Pred 15 dnevi &v°je ljudi i.fr0zi^’ da bodo umaknili Gdanskom, če “stav«ll vsak promet z »te z inspektoru "6 1,0 druKače pošto-»rina v mestu pLf^upni tovarni mar" J^Hnje nakupovanj io odklonila na" Iz te te- teodarsko vojno, če e pa zagrozi| z so-ri?B odloki svobodne«0 bodo sp(>št0‘ 118 so ribičiVoJS ""f*3- Trdl se’ nsku odpovedali na- . _ rib Poljski, berlinska vlada je pa pripravljena finančno podpreti gdanski senat. LONDON, I. avgusta. Ministrski predsednik. Chamberlain je v svojem včerajšnjem govoru o zunanji politiki izjavil, da svojim prejšnjim izjavam o Gdansku nima ničesar dodati ‘In ničesar odvzeti. Dogodki, ki so se razvili po zadnji njegovi in Halifaxovi izjavi, pa dokazujejo, da se je napetost še povečala. Anglija popolnoma zaupa poljski vladi in poljskemu narodu, ki kažeta kljub zapletfja-jem občudovanja vreden mir in hladnokrvnost. rezultata, ker so Japonci vztrajali pri zahtevi, da se morajo prej rešiti gospodarska vprašanja. Pododbor štirih se j« sešel danes k novim posvetovanjem, i upanje na kak pozitiven rezultat je minimalno. TOKIO, 1. avgusta. Agencija Domaj poroča, da je japonska vlada izdelala na črt o ureditvi vprašanja policije v Tienci-nu in ga že dostavila angleški delegaciji. Odbor štirih bo imel sejo danes dopoldne »Ašahi Simbun« piše, da bodo Japonci ostali pri svojih zahtevah, da pomoga 30 japonskih orožnikov izvrševati policijsko službo v angleški koncesiji v Tiencinu. TOKIO, 1. avgusta. Reuter. Pododbor štirih angleško-japonske konference okrogle mize se je sešel danes ob 10. uri dopoldne in razpravljal dve uri. Po seji je bilo izdano poročilo, da se bodo razgovori nadaljevali popoldne. izgledi v Tokiu J^PONC^/ahtp^^i^1^ UKREP,‘ - BREZUSPEŠNA pogajanja. — § !;°NDon , HTEVAJ° policijsko kontrolo v tiencinu. be-i ^tavi o zunan«US,ai-«Y. SV0J'‘ včeraj- poseči po resnih ukrepih. Glede enake in d d°taknil tud' . 8e Je Cham- odpovedi trgovinske pogodbe s strani z Japon!to le na "“Četel tokijski I v ne T PriznanJe obstoječih dei- L,En'n ‘ P°Htlkc in Tum"' sprc1mcmbe AkJ VoiskuioČe . ne Priznanja in «Se bo ^iskani« i Stra"ke Japonski, “apatli na anSMap0nske nadaljevalo Prenel»B. i 21'T'“ * *»*> ka vlada prisiljena Anglije, kakor je bila izvršena s strani USA, je Chamberlain dejal, da se to vprašanje proučuje in so v teku tudi zadevna posvetovanja z dominioni. TOKIO, 1. avgusta. Včerajšnja popoldanska plenarna konferenca japonske in angleške delegacije, ki se je ukvarjala s političnimi, zlasti policijskimi vprašanji v Tiencinu, je ostala brez dejanskega Dramatični boj z dvema razbojnikoma v USA NEWYORK, 1. avgusta. V Campignyji v državi Illinois sta dva maskirana raz bojnika izvršila napad na poštni voz ne kega potniškega vlaka, v katerem je bih 560.000 dolarjev, namenjenih za vojaški plače. Napad je bil izvršen takoj, čim ji vlak krenil z neke male postaje. Poštn uradnik je dal znak vlakovodji, ki je po spešil hitrost. Medtem se je bil v poštnen vozu srdit boj med uradniki in razbojni koma. Eden napadalec je bil ranjen, sko čil je z vlaka in je bil nato prijet. Drugi s< je z revolverjem ubranil vse do naslednji postaje, kjer je skočil v pripravljeni avti in pobegnil. Uradniki, ki so ohranili de nar, bodo odlikovani PLAČANA V GOTOVINI Maribor, torek 1. avgusta 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pgštiVM*din. dostavljen na dom 16din, tufina '!0 din v Moskvo Odhod vojaške misije Angleška vojaška misija prispje jutri v Pariz, od koder bo odpotovala »upaj s francosko v soboto v Moskvo — Samo še dve nerešeni vprašanji v Moskvi: vprašanje posrednega napada in formule garancij — Chamber-lainova in Butlerjeva izjava — Nemški komentar PARIZ, 1. avgusta. Iz poučenega vira se je izvedelo, da bo prispela an-«®ška vojaška misija za pogajanja v Moskvi jutri v Pariz, kjer se bo sešla h ' °”terenci s francosko vojaško misijo. Na tej konferenci se bodo določile skup-Jj® angleško-francoske smernice o vseh glavnih in načelnih vprašanjih, ki se bo-® obravnavala v Moskvi. Angleško misijo bo vodil letalski general Burnet in se sestajala iz zastopnikov generalnih štabov vojske, mornarice in letalstva. Obe »siji bosta skupno odpotovali v Moskvo v soboto, dne 5. t. m. odpošiljatev VOJAŠKE MISIJE. sJj^PON, 1. avgusta. Ministrski pred-Prlllk? ^mberlain je podal včeraj ob zuna *• ,debate v spodnji zbornici izjavo o Pojta* poKtiki, v kateri je izjavil glede klešk i.S SOvtetsko Rusijo, da bosta an-tovaif ln francoska vojaška misija odpo-sta AnVi5°S'tv° še ta teden- S tem bo-vlafl ?,Ja te Francija ustregli sovjetski gajaj,’) ie želela, da bi se vojaška pobi Se , y.°dda vzPoredno s političnimi in in pav/ oba !>akta, pakt o trajni zvezi fetoča«,,0 vpiaškem sodelovanju podpisala Ji«na i« Angle§ka misija je že sestav-net. J° vodil letalski general Bur- ovw««rREšENA pr°blema- Chamberlain h b°8aianiih v Moskvi *e coski in PII" de«I, da se angleški, fran-glede enot detegati še niso zedinili Teictne„.. nega tolmačenja pojma indi-Še njso hiinaf^da’ ker dosedanje formule Dogajaice v ’ da b* zadovoljile vse tri zaVeria. • * trije se pa v polni meri prav . *?’ da more biti indirekten napad fe trRK nevaren kakor direkten, zato pr Jba poskrbeti za to, da se tudi ta Drugo vprašanje, ki tudi še ni p°Pol, k) u. 1 W te jo moma rešeno, se nanaša na formulo, kako nuditi posameznim državam garancije, ne da bi se vzbudil vtis ogražanja njihove neodvisnosti. (Tu gre zlasti za baltske dražve, ki garancije odklanjajo. Op. ur.) Ruska formula tega problema ne rešuje zadovoljivo. VSESTRANSKA DOBRA VOLJA. Da pa obstaja tako na angleški kakor francoski strani najboljša volja za čim skorajšnji sporazum, je najlepši dokaz to, da sta obe vladi pristali na odpošiljatev vojaške misije v Moskvo še pred sklepom političnega sporazuma. Dokaz enako dobre volje s strani sovjetske vlade je pa mnenje predsednika in zunanjega ministra Molotova, da nesoglasja, ki še obstajajo, niso nepremagljiva in da bodo vojaška pogajanja po vsej priliki sporazum Ie pospešila. Zato upa, da bedo vsa vprašanja angleško-francosko-ruskih pogajanj v doglednem času rešena tako, da bo rešitev v korist obstoječim prizadevanjem. BUTLERJEVA IZJAVA. LONDON, 1. avgusta. Pri včerajšnji debati v spodnji zbornici je v zvezi s Chamberlainovo izjavo govoril tudi državni podtajnik zunanjega ministrstva bilo treba najti glede problema, i Butler, ki je posebno naglasil, da mora biti vsakomur jasno zlasti eno dejstvo: da je Velika Britanija glavni iniciator in organizator fronte miru in da je dosegla njena odločna diplomacija ogromne uspehe v teku zadnjih mesecev, ko je bila izredno aktivna. Zunanje ministrstvo je bilo istočasno zaposleno s pogajanji v Tokiu. Mimo tega je bilo angažirano pri sklepanju dokončnega sporazuma s Poljsko in Turčijo, medtem pa še stalno v zvezi z zavezniško Francijo. KOMENTARJI V LONDONU. LONDON, 1. avgusta. Glavni predmet današnjih listov so včerajšnje Chamber-lainove izjave v spodnji zbornici. Listi podčrtavajo zlasti Chamberiainove besede o odpošiljanju vojaške misije v Moskvo in pravijo, da je ta sklep angleške vlade dokaz, da sporazum med Londonom in Moskvo stvarno že obstaja in da so izgledi za skorajšnjo sklenitev trojne zveze zelo ugodni. ODMEVI V NEMČIJI. BERLIN, 15. avgusta. Nemški tisk ugotavlja, da Chamberlainova včerajšnja izjava ni prinesla tiste senzacije, ki jo je napovedal del angleškega tiska. »Deutsche Allgemeine Zeitung« podčrtava, da je odpošiljanje angleške vojaške misije v Moskvo, preden je bil dosežen politični sporazum, le dokaz, da Velika Britanija popušča nasproti Moskvi v interesu svojih političnih ciljev. List pravi, da dela s tem Velika Britanija sama proti varnosti malih narodov. »Berliner Borsen-Zei-tung« je pa posebno nezadovoljna s Chamberlainovo izjavo o Gdansku in stališču Poljske. Zapiski Rickard Sandler Kakor smo že včeraj poročali, je imel v nedeljo švedski zunanji minister Riokard San-dler pomemben govor, v katerem se je dotaknil dveh važnih mednarodnih vprašanj: utrditve Alandskega otočja in garancij Finski. Glede prvega vprašanja nam je odkril, da je švedsko stališče bistveno drugačno, kakor se je prikazovalo doslej, zlasti iz nemških virov. Švedska še ni izrekla zadnje besede o Alandskem otočju in stoji na stališču, da bi imela služiti eventualna utrditev izključno le obrambi absolutne nevtralnosti tako Finske, kakor Švedske same. Vse druge namene Stockholm odklanja in je v tem smislu informiral tudi Moskvo. Prav tako, kakor Švedska ne želi, da bi se njena soseda Finska z Alandskim otočjem kakor koli zapletla v kake nemške kombinacije proti sovjetski Rusiji, tudi ne želi. da bi se ji, eventualno ceio proti njeni volji, dale kake garancije iproti Nemčiji. Sandlerjevo stališče je torej: vsa Skandinavija mora ohraniti tako nasproti državam osi kakor nasproti državam antante popolno nevtralnost, v kateri niso mogoče niti najmanjše koncesije. Ureditev cest v protektoratu »United Press« poroča, da je dobila češka vlada od nemških vojaških oblastev naročilo, da mora do najkasneje 1. septembra popolnoma urediti vse strateško važne ceste, zlasti v severnovzhodnem delu protektorata. Istočasno se pripravljajo ali na novo grade strateške ceste na Slovaškem vzdolž poljske meje. Nemška vojaška oblastva so pritegnila k tem delom tudi slovaške civilne delavce. Razveljavljena pogodba Kakor čitamo v zagrebškem »Jutar-njem listu«, je slovaška vlada sklenila s Poljsko poseben trgovinski dogovor, po katerem bi Slovaška dobavljala Poljski železno rudo, Poljska Slovaški pa premog. Še preden se je ta izmenjava pričela, je pa Nemčija prepovedala Slovaški vsak izvoz železne rude na Poljsiko ali kam drugam. Strateški pomen Albanije Fašistična revija »Gerarchia« razpravlja o strateškem pomenu Albanije in pravi, da so se vsi boji med zahodojn te vzhodom vedno odločili na Balkanu. V primeru nove evropske vojne bo korakala italijanska vojska iz Albanije proti Bosporu po stari vojaški poti, ki so jo hodili stoletja tudi Turki, le v obratni smeri. S tem pohodom bo Italija onemogočila prihod sovjetskega'črnomorskega bojnega ladjevja v vzhodno Sredozemsko morje. Razen tega bo namen tega pohoda preprečiti Grčiji, da bi se pridružila nasprotnikom Italije in Nemčije. (Po objavi v »Vremenu«.). Aretacija Nemcev v Lvovu Nemški listi poročajo iz Lvova, da so poljska policijska oblastva izvršila v Lvovu hišno preiskavo pri vseh pomembnejših pripadnikih nemške harodne manjšine, prijela in zaprla med drugimi tudi predsednika Nemškega dobrodelnega društva Niemczyka in zaplenila vse premoženje. Poljski listi pa poročajo, da je prejemalo to društvo finančna sredstva od zunaj in financiralo vso proti-poljsko propagando v vzhodni .Galiciji, zlasti tudi med Ukrajinci. TELEFON j UREDNIŠTVA UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 25-67 11.409 Maribor, 1. avgusta. V zgodovini narodov doba enega leta navadno ne pomeni veliko, za Slovence na severovzhodu Slovenije pa zadnje leto ni poteklo brez dogodka, ki bi ga mogla prezreti naša narodna zgodovina. Vsakdo mora priznati, da je bila ustanovitev dobrega slovenskega dnevnika v Mariboru pomembna stvar, velika in pereča potreba. Ko smo pred letom na današnji dan izdali prvo številko novega »Večernika«, se marsikdo ni zavedal daljnosežnosti tega našega koraka. Vse je stalo pod poraznim vtisom žalostne preteklosti in skoraj nihče ni pričakoval, da bo »Večer-nik« boljši zastopnik našega severnega obmejnega ozemlja, kot so bili njegovi časniški predniki. Veliko jih je celo bilo, ki so mu napovedovali le kratko življenje in skorajšnjo propast. Danes lahko s ponosom in samozavestjo ugotovimo, da je »Večernih« že v svojem prvem letu svojim nestrankarskim razvojem daleč presegel vse upe, ki smo jih sami stavi i vanj ob ustanovitvi. S tem je tudi razgna vse nezaupanje, ki ga je imela ob njegovem rojstvu slovenska javnost. Kot neodvisno in nestrankarsko glasilo si je priboril »Večemik« poleg obeh ljubljanskih jutranjih listov častno mesto tre tjega glavnega slovenskega dnevnika, v katerem je pa mogoče — navzlic oviram, ki leže izven moči naše publicistike svobodno in stvarno pisati, če že ne ( vsaki stvari, vsaj o veliko mislih in že Jjah, ki bi bile v korist Slovencem. To je bila tudi naša iskrena želja in namera pred letom, ko smo v uvodniku na današnji dan poudarili potrebo po vrnitvi k tradiciji onih starih časov prvega slovenskega lista v Mariboru, ko je bilo vprašanje naše narodne integritete in vprašanje narodnega obstoja ter njegove bodočnosti glavno in prvo vprašanje. Naglasili pa smo obenem, da je potreba po. dobrem slovenskem dnevniku v Mariboru se veliko večja, kakor je bila pred 70 leti. Kot tedaj, je treba sedaj posvetiti v listu vse sile osnovni misli našega narodnega obstoja in se zato »Večernik« pri- lagoden seveda novi dobi — vrača k tradicijam prvega v Mariboru izhajajočega slovenskega lista. Zlasti veliko zadoščenje nam daje dejstvo, da j>e nam je posrečilo zbrati v krogu naših sotrudnikov celo vrsto mlajših javnih delavcev, ki se prej sploh niso mogli uveljavljati, s katerimi pa raste sedaj nova generacija pozitivnih in konstruktivnih slovenskih mož. In čeprav izhaja »Večernik« sedaj še na skromnih straneh, ne zaostaja v novinarskem pogledu niti kot javno glasilo niti kot informator o tujih in domačih dogodkih za mnogo večjimi dnevniki. V preglednih, sistematično obdelanih, kratkih vesteh in zapiskih poroča o vsem, o čemer bi se lahko na široko razpisali večji dnevniki. Iz »Večernika« izve citatelj na kratko vse, kar je treba dandanes vedeti, hitreje in zanesljiveje kakor kje drugje. Kot glasnik severnega dela slovenske domovine posveča vedno svojo prvo in veliko skrb občim narodnim, kulturnim, gospodarskim in stanovskim zadevam ter potrebam naših krajev m ljudi. Že po prvem letu izhajanja lahko pokažemo na dolgo vrsto priznanj, ki potrjujejo, da je naša severna meja dobila šele sedaj vnetega zagovornika in pobudnika za vsestranske nujne življenjske in-JLSe;* £ Sxmo jih Slovenci v prvih dvajsetih letih Jugoslavije zanemarjali in prezirali v veliko lastno škodo in pogubo. Ti narodni življenjski interesi so nam tudi kazali pot skozi vse dosedanje delo in nam jo bodo v še večji meri v bodoče, ne oziraje se na male, nebistvene in pre-često celo škodljive interese posameznikov, skupin in političnih strank, nad katerimi smo bili in bomo ostali vzvišeni. Ub prvi obletnici izhajanja novega »Večernika« zato nimamo druge želje kot to, da bi bil njegov napredek tudi v drugem letu tolik, kakor je bil v prvem. Sicer pa v to ne dvomimo, kajti »Večernik« je postal tako priljubljen list, da lahko mirno računamo tudi v novem letu na prijateljstvo vseh naših cenjenih naročnikov in čitateljev širom vse slovenske domovine in še preko njenih meja. Potrudili se pa borno na vso moč, da bo zadovoljstvo naših prijateljev z ■ Večerni-kom« v bodoče še večje in popolnejše. Gibraltar žalitev Španije FALANGISTIČNI LIST »ARIBA« SE JE PRVI JAVNO OGLASIL Z ZAHTEVO PO VRNITVI GIBRALTARA ŠPANIJI. MADRID, 1. avgusta. Agencija Havas poroča: Glasilo falangistov v Madridu, dnevnik »Ariba« je objavil ob priliki 235. obletnice dneva, ka so Angleži vzeli '■Domači zaetlski \ KardinsS Hiond ob siove*“ Vrvenje, ki ga je imela Upj*®jy Špancem Gibraltar, članek, v katerem pra vi, da pomeni izguba Gibraltarja za Španijo trajno žalitev, za katero je odgovo- ga je ---------- _ „ kongresnih dneh, se je pomirijo. so se razšli, včeraj se je poslovil tu . ..a 7* mejerl pa- pežev legat kardinal Hlond. Za Rakeku je poslal knezu namestniku - . zapu^s »Ko ren ves španski narod, zlasti zaradi tega, ker ni imel nikoli dobre vlade. Dalje pravi, da se mora Španija spomniti izgube ,JUOiU1 Gibraltarja posebno v sedanjem trenutku, I ju naslednjo brzojavko: - ko imajo vsi Španci trdno vero v Cau-1 drago mi kraljevino Jugoslavijo P° o sijajni | lično uspelem mednarodnem k°n/ Kristusa Kralja v Ljubljani, sma®*. poslati ... dilla in ko so trdno prepričani bodočnosti, ki jih pričakuje Roosevelt za diktaturo ? SENZACIONALEN GOVOR PREZIDENTOVEGA SINA PO RADIU. PREPOVED VSEH FAŠISTIČNIH IN PODOBNIH ORGANIZACIJ. pustil parlament in postal absoluten gospodar položaja. WASHINGTON, 1. avgusta. Havas. Predstavniški dom je izglasoval zakon o prepovedi nošenja orožja in uniform. Prepoved je v zvezi z raznimi organizacijami, ki so se zadnje čase poskušale uveljaviti v Zedinjenih državah proti vsem predpisom. WASHINGTON, 1. avgusta. DNB. Govor, ki ga je imel po radiu Elliot Roosevelt, sin ameriškega prezidenta, je vzbudil v kongresnih krogih veliko zanimanje. Elliot Roosevelt je med drugim zahteval razpust kongresa, ker je dokazal, da je nekoristen instrument. Sodijo, da predstavljajo te besede misli prezidenta Roosevelta. Trdijo, da Roosevelt z nestrpnostjo pričakuje trenutek, ko bo lahko raz- srineČ Češka vladna vojska ŠTELA BO 280 ČASTNIKOV IN 7000 VOJAKOV, KI BODO SLUŽBOVALI 25 LET KOT POKLICNA MILICA. bodo izven Prage še v Brnu in Kralje- PRAGA, 1. avgusta. DNB. Ob proglasitvi protektorata nad češko in Moravsko je Hitler odobril predlog, da se ustanovi zbor vladnih čeških čet v obrambo reda in miru. Predsednik protektorata bo vrhovni poveljnik zbora, predsednik vlade pa bo izvrševal vse upravne posle. Poveljnik bo imel naslov generalnega in- špektorja s sedežem v Pragi. Inšpektorji17000 vojakov. vem Gradcu, kjer bodo poveljevali mešanim bataljonom, nastanjenim v raznih garnizijah po protektoratu. Člani teh čet bodo lahko le Čehi, rekrutirali se bodo iz bivših vojakov. Prostovoljci bodo obvezani na 25-letno službovanje, efektivno stanje zbora bo štelo 280 častnikov in Pričetek italijanskih vaj vzdolž francoske meje MILAN, 1. avgusta. Stefani. Drevi se bodo pričele veliku vaje suhozemske vojske v dolini reke Poda. V Milan: , ki je fredišče generalnega štaba vaj, so že prispeli general Pariani in drugi generali, med n jimi tudi general Bastico, ki bo vodil vaje na terenu. Tu se je zbralo dalje tudi okoli 100 italijanskih in tujih časni'kih poročevalcev. Vaje si ogledajo posebne nemške, španske in madžarske vojaške misije. Oboroževanje Turčije na morju CARIGRAD, 1. avgusta. Turčija je naročila v angleških ladjedelnicah štiri podmornice, štiri torpedovke velikega tipa n dva mlnonosca. Najprej bodo zgrajene podmornice. V Carigrad je pa prispel včeraj poveljnik angleškega sredomor-skega bojnega brodovja, admiral Cn-mingham na oklopni križarki »Warspi-te«. Delavski nemiri v USA CLEVELAND, 1. avgusta. Reuter. De-avci neke avtomobilske tovarne so zaprli delavnice in napovedali stavko. Prišlo je do spopada s policijo, 30 ljudi je bilo ~a.,jenih. V bojih so uporabili bombe za solzen je, delavstvo je napadlo policijo kamenjem .n opeko. Več avtomobilov, so pehali stavkokaze v tovarno, 'so stavkajoči prevrnili in zažgali. Šele po hudih naporih se je posrečilo vzpostaviti red. VRAČANJE ŠPANSKIH BEGUNCEV. PARIZ, 1. avgusta. Havas. Po sporazumu med Berardom in Jordano je bila ob priliki predaje zlata iz Francije španski Narodni banki sprožena tudi akcija za povratek španskih beguncev. Španija je dala s svoje strani zagotovilo, da se bo povratek beguncev lahko pospešil na 2000 do 2500 dnevno. , Stare*® angleške vojske v Indij LONDON, 1. avg. DNB. Državni podiaj nik v ministrstvu za zrakoplovs.vo je izjavil, da so efektivi angleških čet v Indiji znašali 1. julija 2630 častnikov in 37.660 vojakov. Stanje je v primeri z lanskim le tom precej zmanjšano, ker so prestavili nekatere čete v druge dele imperija. Pre meščen bo v kratkem še en konjeniški polk iz Indije. Neprenehoma nam je pred očmi ideal, da mora postati ne samo po vsebini, marveč tudi po svojem obsegu in po tehnični dovršenosti najpopolnejši slovenski dnevnik, ki bo v korist in srečo naši severno-vzhodni obmejni pokrajini, a tudi vsem Slovencem in Jugoslovanom. To terjata od nas položaj in čas v katerem živimo, ker bo prav od popolnega izpolnjevanja nalog sodobnikov odvisna v največji meri tudi usoda vseli tistih rodov našega naroda, ki pridejo za nami I temperatura 31.5, Adolf Ribnikar. 1 opoldne 25.4. CVETKOVIČ V CAVTATU. BEOGRAD, 1. avgusta. Ministrski predsednik Cvetkovič je včeraj na svojem potovanju po južni Dalmaciji dospel v Cav tat, kjer mu je prebivalstvo priredilo prisrčen sprejem. ANGLEŠKI KRALJ NA POČITNICAH LONDON, 1. avgusta. DNB. Kralj in kraljica sta odpotovala s hčerkama v poletni gradič Baimoral, kjer bosta prebila počitnice. NAPORI ZA NOVO HOLANDSKO VLADO. AMSTERDAM, 1. avgusta. Stefani. Kraljica Viljemina nadaljuje s konsultiranjem glede sestave nove vlade. Imenujejo se trije kandidati: katolik Dekers, bivša ministra Walter in Sayk. NOV LETALSKI NAPAD NA CUNG-KING. CUNGKING, 1. avgusta. Havas. V minuli mesečni noči je japonsko letalstvo bombardiralo Čungking. Nekaj bomb je padlo v sredino mesta, ostale pa v reko. Protiletalske baterije Kitajcev so uspešno posegle v boj. IRSKI TERORIZEM. LONDON, 1. avgusta. Havas. Scotland Yard Je aretiral 19-letno dekle, ker je prekršila odredbe proti terorizmu. Blizu Liverpoola je bilo sedem eksplozij. Prebivalstvo je vznemirjeno. Preiskava je dognala, da je prišlo do eksplozij zaradi prenatrpanosti plina v kanalizaciji, ki je bila po zadnjih poplavah poškodovana. LONDON, I. avgusta. Danes je bila podpisana že 19. uredba o izgonu irskih teroristov iz Anglije. PROHIBICIJA V INDIJI BOMBAY, I. avg. Reuter. Opolnoči bo stopil v veljavo novi zakon o prepovedi točenja alkoholnih pijač domačinom. Ev-ropci bodo dobili pijače v dovoljeni mgri V mestu je bilo zaradi tega že več zborovanj, doslej poteka življenje mirno. svojo premilo dolžnost, kralj. Visočanstvu izraze uajpris- ^ zahvale za iskreno udeležbo jugo® . ske vlade na kongresu in pri legata sv. očeta. Izražam VašeniP ^? Ijevskemu Visočanstvu svojo vdanost z željami osebne sreče 'aS^| kraljevskemu Visočanstvu, kakor L vsej kraljevini Jugoslaviji,« D°P1 »Slovenca« je kardinal Hlond nie^ u| gim dejal, da odhaja navdušen in Pr® ■ veličastnih vtisov z mednarodne^ gresa. Okvir kongresa ni mogel h«1 ^ veličasten in učinkovit, zato odhajal0 / tuji udeleženci polni občudovanja “JI najlepšimi vtisi. Poslavlja se od ^ skega naroda z iskreno željo, da hi ■kar so storili za kongres, rodilo / > i blagoslov na vseh področjih živ«& j, Zahvaljuje se Slovencem za vse ki so mu ga pripravili in ganjen “m Na veselo svidenje! — Kardinal se je s svojim kaplanom odpeljal iz ^ ljane v Pariz. j . laka? ne obstaja v 3ug®*^ „slovensko vprašanja? Pod teni zaglavjem prinaša ^ venski list« članek dr. Ivana Paviči^, pravi med drugim: »y Sloveniji «e^ staja „slovensko vprašanje” kot d«?*™ vprašanje, ker se je med Slove«01«, strani državnih oblaste v vodila od njenja dalje izključno slovenska P?11 j, slovenska narodna individualnost ie/j. šla vedno do izraza. In kar je nejše, upravo so držali Slovenci s s«, jimi ljudmi v rokah, in ti so pozna'1 -mače prilike. Na Hrvatskem }° drugače. Slovenci niso nikoli dali P° da, da bi sumili v njihovo nost, zato se njih politične in prilike gledajo z vse drugim očesom kor na Hrvatskem. Slovenci vidijo v s ■ razumu Srbov in Hrvatov samo,_P0L sredstvo, s katerim si bodo tudi oni of , pili svoj položaj v Jugoslaviji. Hrva« vidijo v sporazumu tudi cilj za d<$ tega. Pri Slovencih, ki žive komPa% kot narodna celina na izključno s’loVLj skem ozemlju, ni prišla nikoli na d«e red razmejitev grunta, kar je na r skeni, kjer bivajo Hrvati in Srbi P°L šano, drugače. Z agilnostjo so unieli 5 f venci razširiti svoj življenjski prost°r državi tudi izven Slovenije, Hrvat*/ niso mogli niti na svojem teritorija v žati prevlado v vodstvu državnih P0 .,. Tudi hrvatski ministri niso uživali za ■!, nja naroda. Pri Slovencih ima glavn°.'r.(j go sedanjost, pri Hrvatih pa dom1®«, tradicija preteklosti. Hrvati so svojo W. tično individualnost zgradili v težkih PL, likah pred stoletji, Slovenci pa noče!0 u veti od rent, temveč vežejo svojo v svobodni Jugoslaviji z usodo hrvatsK ga in srbskega naroda Veliki patrioti Poleg običajnih smrtnikov, ki ojo zemljo po prirodnem, ne :gonu, neodvisnem od osebnej ja v službi in družbi, imamo š. »patriote«, ki so tako rekoč zliti z jji Mariborska napoved. Prevladovat bo spremenljivo, oblačno, toplo in malo vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja danes zjutraj 17.3, smljo po prirodnem, notrahjf neodvisnem od osebnega V j užbi in družbi, imamn še vo, da si sploh ne morejo misliti, d® >rez njih lahko obstajala in naprede0 , Dokler vrše ti oblast v imenu drž«^ gledajo vedrega čela v bodočnost, Li jim je lepo, radostno! globok patriot*^ jih preveva, lepše jim ne more biti.« $ jim je brez oblačkov, obzorje jas«0^, sončno. To so dnevi cvetočega opt'151;. ma velikih patriotov. Oh, kako sladk0^ delati za državo... Pa pridejo dtiev*- , vržejo take patriote s prestola ob‘aof. nenadoma so spet črni oblaki nad obz jem. država je na kraju prepada, vCfj ga patriota objame val razočarani«; $ so dnevi mračnega pesimizma velikih P triotov. Njih razočaranje je veliko, man vpijejo okrog, da je država v varnosti, zanje se nihče ne zmeni, gre tudi brez njih svojo po dalje- h• f težko je velikim patriotom živeti oblasti... (»Napred«.) lovite Spominska svečanost koroških borcev Tam, kjer je bil pred 20 leti center obrambe pred Nemci, ki so pritiskali že v gornji del Savinjske doline, v Ljubnem, ‘am je priredila v nedeljo gornjegrajska krajevna organizacija Legije koroških borcev veliko spominsko svečanost. Že rano v nedeljo so se začeli v Ljubem zbirati koroški borci, ki so prihajali peš, na kolesih in v avtomobilih iz Maribora, Slovenjega Gradca, Ljubljane, • !la’ ter iz Mežišike, Šaleške ® Savinjske doline. Sprejem gostov je « pred mostom v Ljubnem, kjer so se 2 rala številna društva iz Ljubnega, med njimi Sokol, Slovenski fantje in dekleta, gasilska četa, združeni pevci, zastopniki jastev ter velika množica občinstva in ladine, ki je navdušeno pozdravljala Shajajoče borce. V prvih vrstah smo 'deli zastopnika Zveze legionarjev iz aribora podpolkovnika v p. g. Cvirna, jjastopnika Zveze Maistrovih borcev iz aribo, a g. Feldina, predsednika Legije roških borcev iz Ljubljane polkovnika ? P- S- Andrejka, zastopnika vojnih do-rovljaev iz Ljubljane g. Fona, zastopnica rezervnih oficirjev g. Zu- 7 ,nca ’n druge. Pri sprejemu jih je po-' ravil predsednik gornjegrajske krajev-,e organizacije LKB g. dr. Ervin Mejak. tod je krenil sprevod v cerkev, kjer s !e brala maša za padle borce na naši p^fttl .meji. Sledilo je na veseličnem tiie v3 na Forštu slavnostno zborova-’ kier je dr. Mejak orisal boje v pre- vratni dobi. Po slavnostnem zborovanju je bila odkrita spominska plošča na Bru-metovi hiši, kjer se je 9. maja 1919 ustanovila celjska legija z 89 frontnimi vojaki, po večini dijakov, ki so zasedli mejne gorske vrhove nad Ljubnim. Posebej pa je še podpredsednik Zveze legionarjev podpolkovnik v p. g. Cvirn omenil zasluge pokojnega generala Maistra za vso severno mejo, ki nam je priboril s svojimi borci lep kos slovenske zemlje. V osvobodilnih bojih je takrat padlo preko 300 mož. Zadnji čas bi tudi bil, da bi država poskrbela za še živeče borce, ki so se borili za našo severno mejo ter jim dala isto priznanje ter iste ugodnosti in pravice, ki so jih prejeli solunski dobro-voljcl. Kakor solunski, tako so se tudi naši koroški borci borili za isto državo. Za njim je predsednik LKB polkovnik v p. g. Andrejka poudaril hitrost, s katero je poročnik Malgaj že 6. novembra s svojo komaj 36 mož veliko četo odšel osvojevat Koroško, 10. novembra pa je tudi poročnik Rode krenil iz Celja v Maribor z 200 možmi. Za njim so govorili še učitelj Gačnik iz Guštanja, Fel-din za ZMB v Mariboru in Zupanc za rezervne oficirje iz Zagreba. Dr. Mejak pa je prečital resolucijo LKB ter zaključil slavnostno zborovanje. Na veliko narodno veselico popoldne so prišli tudi komandant celjskega polka polkovnik g. Defar Liberat, podpolkovnik V. Krasnik in komandir orožn. čete iz Celja. Marija Snežna dobi zdravstveni dom Žigmo uredniku ..Gospod urednik! — V Vašem cenj. lem* ft- 167 0staviti na šolskem prostoru, ni govora — zakaj? ne vem — je reti Spani stav'l ta predlog na dnevni kraj £ učiteljskega zbora 9. IV. 1937 in Vsj.p.'■ odb. 18. IV. Vsakokrat šo bili bo, j, . °*i za preimenovanje s pripom-Ce 0J 1 se izvršila za proslavo 1501etni-Ve. k0 /a šole in 20-letnice naše držaje D
  • lag°- .-?voje velikane Mnnl10’ da f°Stuje™° «1 njegovo sliko ufm sem . P°ka' fo mojem skromnem T V- s°lsk' VezL foljši spomenik, k” £ *6n)U Je naJ‘ e se pa ob 0‘T 11 seneral Maister in ?',» la'iov vsak bo v rJ le bl1 tudl Vo‘ j Ponosom rekel: m letih *otovo Je,rala Maistra«. In Tki ™-J ŠOl° fc'e' sliko 7 nctrim Vld' njegovo « Ka L r ^ ? edom in dolgimi brki, B se bol] vtisne v spomin. °rej je — spomenik! ^ ni IL ’narsikateremu ta sporne-v?4tj, 3 Bog « mora pač m°i° osebo sem sploh proti mrt- Ik0ni' ki V nevrcme lahko -Povsod naj bi gradili le take ^ nai n?e'., r ?o1e a,i bolnišnice, ki Velikih n?* ,e imet,a pokojnih ali živih s® J, kcr W s ten1 dokazan ^a na«p , ; t1a srno kulturni ljudje In v r i .. res spoštujemo. Po-Preitiienri, 0 ^grn°! Vse niiliove šole so n°vane po veHk*h mo/eli Sardoč Adam, št. Ilj. • 27. julija je bil sestanek pri Mariji Snežni glede osnovanja zdravstvenega doma, ki naj bi .glužil za zdravstveno po-vzdigo obmejnih prebivalcev tega predela Slovenskih goric. Sestanka se je udeležil g. ravnatelj Higienskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pirc, upravnik Zdravstvenega doma v Mariboru g. dr. Josip Vrtovec, domači zdravnik g. dr. Kapra« lov, gg. župniki okoliških far, gg. župani in občinski zastopniki občin Velka, Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Jakob ter šolski upravitelji bližnjih šol. Lokalni faktorji so kazali za novo ustanovo izredno zanimanje, predvsem so pa s hvaležnostjo pozdravili izjavo g. direktorja dr. Pirca, da bo k osnovanju in vzdrževanju doma izdatno prispevala kraljevska banska uprava in Higienski zavod v Ljubljani. Zastopniki občin so rade volje prevzeli nase skrb za izposlovanje deljenega prispevka k vzdrževanju zdravstvenega doma. S tem so bili ustvarjeni vsi potrebni pogoji za oživotvorjenje prekoristne zdravstvene postojanke na skrajni meji naše domovine ter je že sedaj povsem gotovo, da bo novi zdravstveni dom mogel začeti s svojim poslovanjem že to jesen. V domu bo dečji dispanzer in šolska poliklinika ter ubožna ambulanca. Pozneje bo priključeno domu še tudi kopališče in protituberkulozni dispanzer. Letos bo srednja vinska letina V ljutomerskih vinogradih bo letos srednja letina. Grozdje je sicer lepo, vendar ga ni toliko kakor lani. Krivda je v tem, da je v času, ko je trta najlepše cvetela, deževalo. Posebno rane sorte so zelo slabe. V štrigovskih vinogradih pa bo letina še slabša in bo ponekod dosegla komaj polovico lanskega pridelka. Vsako leto se pojavlja v zvezi z vinsko letino vse polno raznih vprašanj, ki terjajo rešitve. Vprašanje pocenitve galice se je letos poslabšalo in je galica bila vedno dražja, končno, ko bi jo pa najbolj rabili, pa je galice zmanjkalo. Ker so vinogradi precej oddaljeni od prometnih zvez in je zaradi tega prodaja vin zelo otežkočena, se že več let pojavlja vprašanje zadružne kleti v Ljutomeru. Ljutomer je center na- šega vinogradništva, pa bi nujno potreboval zadružno vinsko klet, tako, da bi vinski trgovci lahko poskušali vino direktno v Ljutomeru iz soda, ne pa iz poslanih vzorcev, ki nikoli ne odgovarjajo vinu, ki je v večjih količinah v sodih. Tudi vprašanje viničarjev dela mnogo skrbi in upamo, da bo z novo uredbo enkrat za vselej rešeno. Je pa še mnogo drugih vprašanj, kakor zasajanje opuščenih nasadov, vprašanje kletarstva itd. Naše ljutomersko vinarstvo je treba dvigniti, tako, da bodo naša znana ljutomerska vina dobila še večji sloves in osvojila domači in tuji trg. Pri tem pa je treba upoštevati, da se mora našemu vinogradništvu tudi nekaj nuditi, ne samo od njega zahtevati! o. Tri vagone soli so potrosili od Tyr-i ševe ceste do stadiona v Ljubljani za časa kongresa, da bi se po cesti tako ne prašilo. o. Gornja Radgona dobi falsko elektri-| ko. Znano je, da je Gornja Radgona z zdraviliščem Slatina Radenci dobivala j elektriko iz Nemčije. Te dni pa je banska uprav potrdila pogodbo o elektrifikaciji Gornje Radgone in obmejnih krajev od ’ strani falske elektrarne. Z deli bodo kmalu pričeli, tako da bo domača elektrika zasvetila že koncem leta. o. Tudi v Murski Soboti »črna borza«. Pred meseci smo poročali o delovanju »črne borze«, ki je imela svoje niti razpredene po celi državi. Tudi v Prekmurju so na delu ljudje, ki po zelo visokih cenah kupujejo tuje valute v spekulativne namene. Celie c Smrtna fcosn. Pred Grofijo je umrl upokojeni železničar Franc Rupš, v javni bolnišnici pa 10 letni sin upok. žel. zva-ničnika Tomislav Stopar. c Na Celjski razstavi vlada dnevno ži-živahen promet. Razstavo obišče vsak dan dosti domačinov in tujcev. V sredo zvečer bosta igrali na veseličnem prostoru dve godbi in sicer celjska vojaška godba in neka priznana kmetska godba, ki bo nu-nudila obiskovalcem mnogo zabave. c. Pekovska stavka v Celju je končala in so pomočniki zopet pričeli z delom. Popolni sporazum še sicer ni dosežen in sc bodo pogajanja nadaljevala danes. Tudi je določeno, da mora kolektivna pogodba biti danes podpisana. Ni pa izključeno, da bodo pomočniki stopili zopet v stavko, ako ne bi bilo mogoče doseči i>opolnega sporazuma. n. Nova ležišča boksita je odkril v bližini Banja Luke banjaluški geolog Ivan Jedličelk. Odkriti boksit je odlične kvalitete. c Statistika umrlih. V mesecu juliju je umrlo v Celju 36 oseb in sicer 12 v mestu 24 v bolnišnici. c Pogreba dveh znanih Celjanov sta se vršila včeraj popoldne. Na okoliškem pokopališču so položili k večnemu počitku 91 letnega učitelja v p. in posestnika Toma Graha. Pogreba se je udeležilo poleg drugega občinstva mnogo stanovskih tovarišev pokojnika. — Na mestnem pokopališču so pokopali 56 letnega Draga Žabkarja, upokojenega žel. uradnika in bivšega celjskega podžupana. Tudi tega pogreba st^ je udeležilo mnogo stanovskih tovar rišev pokojnega in drugega občinstva. Naj bo obema ohranjen časten spomin! c Združenje grafičnih faktorjev Jugoslavije je imelo v nedeljo dopoldne v Laškem občni zbor. Na občnem zboru so se poleg dnevnega reda reševale tudi razne stanovske zadeve. Predsednikom Združenja je bil izvoljen g. Slavko Kovačič iz Zagreba, podpredsednikom pa g. Makso Dachs iz Ljubljane. Tajnik Združenja je g. Kodrin iz Zagreba, blagajnik g. Vladimir Koželj iz Ljubljane. c Sestanek vseh kulturnih in narodnih društev bo danes ob 18. v posvetovalnici mestnega poglavarstva. Na sestanku bo razgovor o organizaciji obiska festivala narodnih noš na Mariborskem tednu. c Trboveljski slavčki so priredili v nedeljo dopoldne in popoldne na vabilo prirediteljev razstave koncert na Celjski razstavi. Mladi in priznani pevci so na obeh koncertih zapeli na veseličnem prostoru vrsto narodnih pesmic iz svojega bogatega sporeda in želi za svoj nastop velik aplavz. Tovarnar g. Kudiš je pri dopoldanskem koncertu pogostil mlade pevce. Obed so imeli pri gostoljubnih celjskih družinah, po obedu pa so se kopali v Savinji. Tudi v kopališču so zapeli nekaj pesmic. Po popoldanskem nastopu so se odpeljali z vlakom veseli nad uspelim izletom tja, kjer „je črni dim, črna fabri-ka pod njim“. c. Napad na kolesarja. Ko se je vozil 43 letni posestnik Ignac Smid iz Stranic pri Konjicah s kolesom po cesli. ga je v okolici Slovenske Bistrice na cesti napadel z vilami poseslnik Anton Trol iz Klopc pri Slovenski Bistrici. Zlomil mu je levo roko pod komolcem in mu prizadejal hude poškodbe na prsih. Prepeljali so Šmida v celjsko bolnišnico. c Mestna občina bo 3. avgusta oddala letošnji pridelek sadja na svojem posestvu na Dobrovi št. 7 in 8. Dražitelji naj se zberejo ob 4 .pop, na licu mesta. c Svojo ženo je nevarno poškodoval. Ko se je vračal v soboto okrog polnoči domov 36 letni delavec Ivan Krevselj iz Govc pri Šmartnem ob Paki, se je v vinjenosti pričel prepirati s svojo 33 letno ženo Frančiško. V jezi je Krevselj pograbil nož, ter svojo ženo ž njim osemkrat zabodel. Prizadejal ji je težke poškodbe in so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Krevselj jc po dejanju pobegnil in ga je v Celju aretirala policija. Izročen je bil okrožnemu sodišču. c. Sokolska gozdna šola v Soteski pri Mozirju izvede v soboto 5. avg. ob 20. borbeni prizor napad in obrana taborišča. Sodeluje vojska in tečajniki gozdne šole. c Nesreče. 26 letnemu delavcu Joželu Dolancu iz Dobovca pri Sv. Juriju pod Kumom jc pridelu strgalo meča na levi nogi. — 22 letnega Emila Eminoviča izDju-jakoviča pri Kačaniku je pri vaji poško^ dovala bomba na glavi, bomba se je pri vaji razpočila. — 24 letni delavec Ivan Rojc iz Lise se je s kolesom zaletel v neki tovorni avto. Pri tem si je težko poškodoval desno nogo v gležnju. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. Ptuj p. V soboto je bil na Ptujski gori pogreb gimnazijca Mirka Jagra. Bil je v Celju na 'počitnicah, toda s počitnic so ga pripeljali mrtvega. Na grobu mu je govoril p. Kostantin Ocepek. Pogreba se je udeležilo tudi nekaj dijakov ptujske gimnazije. n. Bolgarski junak! pridejo v Beograd. Zveza Sokolov kraljevine Jugoslavije je povabila Zvezo bolgarskih Junakov na vsesokolski zlet 1941 v Beogradu. n. Na tisoče svinj je rešil pogina. Uspešno zdravilo proti svinjski kugi je iznašel Ivan Ljubojevič iz Bjelovara. Iznajditelj, ki je rešil že na desetine tisočev svinj, prodaja zdravilo proti svinjski kugi po 20 din. S tem zdravilom se lahko reši 20 svinj. Zdravilo izdeluje iz neke rastline, ki raste v Dalmaciji. Ljubojevič dobiva stalno pisma, ki so polna priznanja tudi od veterinarjev. n. Najlažja violina na svetu. Siromašen izdelovalec instrumentov Franjo Ma-roti iz Splita je bral pred leti, da je neki Švicar napravil 320 g težko violino, da je postal zaradi tega slaven in da je dobil za svoje delo nad 1,000.000 din nagrade. Strokovnjaki so tudi izjavili, da lažje violine ni mogoče sestaviti, ker ne bi prenesla napof strun. Franjo Maroti pa se je vrgel na delo in napravil 220 g težko violino, ki vzdrži napor strun 36 kg. Tako imamo v Jugoslaviji najlažjo violino na svetu. n. Boginjo Pravice je Izkopal na svoji nflvl blizu Gnjilan v Srbiji neki kmet med' obdelovanjem. Ohranjena bronasta figura predstavlja boginjo Pravice z zavezanimi očmi in mečem. Kmet je proda’ bronasto figuro, ki je ležala v zemlji iz rimskih časov, gnjiianskemu starinarju. n. 9 vagonov pšenice in 18 konjev je uničil ogenj na posestvu Geze Rosenber-ga v Belem Manastiru. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja. Hudiča, čemu me otepaš z veslom po glavi, saj bom vseeno utonil... Maribor Večno pereče vprašanje najemnin O poglavju hišnih najemnin se je od leta do leta že mnogo pisalo in storilo glede stanovanjskega vprašanja že mnogoteri poskus. To je tudi razumljivo, ker spada ta zadeva v drugo življenjsko potrebo, in to pri nas še celo ni menda države, kjer bi bile najemnine tako visoke kot pri nas, kjer poberejo skoro Vs mesečnih prejemkov. Vemo, da ni to vprašanje naša lokalna zadeva, marveč da je vsesplošno. Povsod vlada eno in isto načelo, da se mora vsaka investicija čimbolj obrestovati. Torej čim višje najemnine. Tudi je res, da ni pri nas v tem oziru najslabše in da raste najemnina sporedno s porastom mest. Hišni gospodarji reagirajo na vsak dotok in se poslužijo tržnega načela: Cim,večje povpraševanje, tem višja cena (najemnina). Le redke so izjeme, ki bi uvaževale težke socialne razmere hišnih najemnikov in temu primerno odmerili najemnino. Obratno! Večini hišnih gospodarjev, zlasti pa večkratnih hišnih posestnikov, je stranka le številka. Te številke so pretežno državni uradniki, ki nimajo od svojih mesečnih prejemkov drugega kot to, da posredujejo pri njih tretjini med služb oda jalcem (državo) in hišnim lastnikom. Ta se običajno opravičuje z visokim hišnonajetnninskim davkom in zadevnimi dokladami, ki da stalno rastejo in pobero skoro vso najemnino. Nič pa ne pove, da vse to pravočasno prevali na najemnika in si tako odmeri precejšnje obresti. Uradniške plače stalno padajo, ne toliko valutarno, kolikor radi višanja cen, radi trga. Pri stalnih in poštenih strankah bi morali hišni gospodarji to upoštevati vsaj pri ureditvi (vzdrža-vaniu) stanovanjskih prostorov in upoštevati njih utemeljene želje. Naj navedemo n. pr. stranišča in električno razsvetljavo, česar mnogo starejša in že davno amortizirana poslopja nimajo niti na hodniku, niti v pralnici in kletnih prostorih. M-islimo,' da bi morali iz varnostnih razlogov: poseči tukaj vmes politična, oziroma policijska oblast. Dobro se zavedamo, da je mogoče bolj socialna; rešitev tega .problema edino na dvojen način: z intervencijo državne uprave in s temeljito organizacijo najemnikov. Najemnik. Gluhonemnico v Maribor! Bna največjih težav za starše gluho-iiemih otrok je v dejstvu, da Maribor nima tozadevnega internata, odn. šole. Ako pomislimo, da biva v bivši mari-jjorski oblasti vsaj toliko prebivalstva kakor v bivši ljubljanski, bi samo to dejstvo priporočalo ustanovitev enakega zavoda v Mariboru. Povrhu so ljubljanske gluhonemnice prenapolnjene, dalje morajo gluhonemi otfoci prepotovati iz naših krajev dolgo pot, ako se vračajo v zavod, kar zlasti revne starše občutno stane; vse to govori za tako ustanovitev. .Mnogi k bojazni radi prevelikih stroškov svoje gluhoneme dece ne spravljajo v zavod, drugi bi zopet radi obiskali svojo deco, ki je v zavodu, pa ne zmorejo stroškov. Marsikateri otrok bi bil sposoben la. obisk gluhonemnice, pa se starši vseeno boje stroškov za negotov sprejemni izpit, ali pa se strašijo oddaljenosti. Pa |im je baš tak otrok še bolj na srce priraščen, da nadoknadijo skopo naravo, ki njihovemu otroku ni dala sluha, odnosno ga je bolezen vzela. Šolan gluhonem otrok postane isto tako koristen član človeške družbe, dostikrat celo koristnejši, kakor normalno razvit človek. Šele tedaj postane socialno breme, kadar mu ni dano razviti ostale čute v gluhonemnicah. Nimamo pri roki statistike gluhonemih otrok na bivšem Štajerskem, a brez dvoma jrh je dovolj za samostojno šolo. Raz- ca, ki nikdar ne bi smela biti prenapolnjena radi boljšega napredka otrok, sprejetih bi pa moglo biti v te prepotrebne zavode več otrok, ki sedaj ne morejo vanje. Največ gluhoneme dece najdemo v socialno najšibkejših plasteh in baš to dejstvo zahteva, da tem najšibkejšim plastem olajšamo socialno breme z novo gluhonemnico. Danes bi lahko trdili, da so socialne prilike v bivši mariborski oblasti med širokimi ljudskimi plastmi relativno slabše nego v bivši ljubljanski, da so socialne bolezni pogostejše, da so posledice občutnejše in da so dani mnogi predpogoji, da bo število gluhoneme dece naraslo. Imamo kraje, kjer ljudje ne kličejo zdravnika, ko otrok zboli za boleznijo, katere posledica je otrokova gluho-nemost. Dokazov je dovolj za potrebo ustanovitve takega zavoda v Mariboru, ki ima poleg tega še troje učiteljskih šol, nikjer pa ne morejo dobiti. učiteljski kandidati primeren vpogled v vzgojo gluhoneme mladine, katero utegnejo srečati pozneje v svoji šolski praksi. Pravično bi bilo, da zastavijo merodajni činitelji vso svojo voljo, da se ustanovi še letos taka šola ter se naša javnost na tak način oddolži 90 odstotnim žrtvam socialne bede med delovnim narodom. Zlasti bi pa obrnili pozornost našega učiteljstva v to smer b&em©n?ki bi se ljubljanska gluhonemni- na naši državni meji. k. Zaključek na gozdarski šoli Preteklo — deveto — šolsko leto se je na gozdarski šoli v Mariboru zaključilo 29. julija. Sklepni izpiti so bili v času od 22. do 28. julija. 29. julija so bila gojencem razdeljena spričevala sklepnih izpitov. Ob tej priliki je imel zastopnik kraljevske banske uprave gosp. svetnik inž. Šuigaj Franc kot predsednik izpitne komisije in ravnatelj zavoda inž. Ziernfeld Zmago poslovilni govor. Uspehi prete- klega šolskega leta so v splošnem prav zadovoljivi. Z odličnim uspehom je napravil izpit 1 gojenec, 12 gojencev s prav dobrim uspehom! 12 gojencev z dobrim uspehom in 7 gojencev z zadostnim uspehom. Od 32 gojencev je bilo iz dravske banovine 14 gojencev, 3 iz zetske, 2 iz dunavske, 11 iz savske, 1 iz moravske in 1 iz vardarske banovine. m. Gimnazijski tabor na Kozjaku. Naš zapuščeni obmejni Kozjak je obiskala skupina dijakov mariborske klasične gimnazije, ki je taborila pod vodstvom prof. Gruntarja na Gradišču. Fantje so pomagali obmejnim ljudem pri vseh delih na polju in doma. Po večerih pa so predvajali zanimive poučne filme. Te dni so se taborniki vrnili z meje in so bili priča prav iskrenega slovesa. m. Ergaverjevo truplo naplavljeno. Te dni je Drava v Gorišnici pri Ptuju naplavila truplo Josipa Ergaverja, ki je nedavno v Studencih utonil. m. Pri krvavem pretepu v Studencih sta bila napadena Simon Šigovec in njegova žena. Oba sta bila precej hudo po-škodvana, da so ju morali prepeljati v bolnišnico. Izvedeli smo, da ni Šigovec nikak pijanec in brezposelni delavec, ampak da se preživlja s prekupčevanjem sadja in da si je celo sam zgradil svoj dom. m. Na pogojili odpust so izpustili iz tukajšnje moške kaznilnice 11 kaznjencev, ki so jih na policiji daktiloskopirali in odpravili v domovinske občine. m. Tatvina kolesa. Na Aleksandrovi cesti je bilo izpred neke hiše ukradeno kolo delavcu pri železniški sekciji Francu Žuncu. o. Avto v obcestnem jarku. Zadnje čase se kar množijo avtomobilske nesreče. Tako je na banovinski cesti med Selnico ob Dravi in Sv. Ožboldom zavozil z osebnim avtom v obcestni jarek podjetnik Matevž-Čas,-ko se je hotel izogniti nekemu kolesarju. Avto se je prevrnil, vendar pa se ni nihče teže poškodoval. m. Z motorja je padel in se občutno poškodoval po nogah mehanikarski mojster Marjan Kurnel s Ptujske ceste na Teznem. Nesreča se je zgodila na Tržaški -cesti. m. Huda Krava. Na paši je brcnila d mača krava pastirčka Franca Radon * pri Račah ter mu zlomila nogo. PrePe ljali so ga v bolnišnico. S m. Tudi iz zibelke je nevarno V mariborsko bolnišnico so prinesli i Sp. Zerjavcev pri Sv. Lenartu v goricah 2 leti starega viničarjevega sin*' ka Franca Moliha, ki je padel iz zibe‘ ter si zlomil roko. m. Napad v Razvanju. V Razvanju J neki delavec zaradi nekega starega ?_ vraštva napadel 61-Ietnega trgovs^e? slugo Ivana Kračuna ter ga precej.W poškodoval, da se je moral Kračun teči po pomoč, v bolnišnico. . * Dr. STOPAR, Studenci zopet ordi^ * V Veliki kavarni generalna sku^ programa varieteja za Mariborski 1*®. * Večer narodne pesmi priredi ,,Nano, v mestnem parku danes zvečer ob r 9. uri pod vodstvom g. Plevanča. 'J * Broz truda milijoni! Nabavite si sre| drž. razredne loterije pri ,,Viru sr»* „Putnik-u“ Maribor. Žrebanje 5. ra#* prične že 12. avgusta. Srečnim dobitnP bo razdeljenih din 56,946.000.—!!'! * Mariazell Vas vabi! Najugodnejša r lika za obisk je izlet „Putnik-a“ z luk8", nim avto karom od' 5. do 6. avgusta le din 200'—.: Zasigurajte si mesta! M * Prihodnji izlet v Oraz s Putnite0'j avtokarom v sredo, dne 9. avgust* din 100'—. Prijavite se takoj! Nočna lekarniška služba (od 29. ••'S do 4. avgusta) Lekarna pri Zamorcu, sposka ul. 12., tel. 28-12; lekarna pri ^ gelu varuhu, Aleksandrova cesta 33.,* 22-13. Kino * Esplauade kino. „Afura Nataše izborni francoski velefilm, poln nežfl^ in humorja. * Grajski kino. Danes prekrasni film Izgubljena patrulja, film tovariš in domovinske ljubezni. * Union kino. Do vključno petka čeva družina" senzacija iz najtemn# ulic Nev/ Yorka. Objave Vlil. Mariborskega lefiitf * Festival slovenskih narodnih običaj tekma jadralnih letal, športne, kuH^ in zabavne prireditve, veselo gledanj industrijske, obrtne, trgovske in spec-1^' razstave ter vinska pokušnja, to. je P1! gram VIII. Mariborskega tedna od 5-13. avgusta. Poln meh za V boljši družbi je igral umetnik ® violino najnovejšo svojo skladbo. K? itj zvenele strune najlepše, je jela neka » spodična tiho plakati. - n>‘ Ko je utihnil zadnji . zvok, so jo '’P|j šali, če je godba tako globoko vpl>' nanjo. — Ah, je rekla dama, vprav mea1,., sem se spomnila , na svojo mačkico, jc nedavno poginila • * — Mojster, vi.imate same akvarele,.^ ti so strašno dragi. Hotel bi nekal olju, pa poceni. — Potrudite se v pritličje v delikatc| tam vas bodo lahko postregli poceni s škatlico sardin-.-.. • 4 Škof dr. Tomažič pri dr. Korošcu Mariborski škof dr. Ivan Tomažič je po kongresu včeraj dopoldne obiskali dr. Korošca v Begunjah na Gorenjskem in ostal z njim dalje časa v pogovoru. PREGLED MOTORNIH VOZIL. Predstojništvo mestne policije v Mariboru objavlja, da bo naknadni redni polletni pregled motornih vozil, ki Služijo javni uporabi, t. j. avtobusov, avtotaksi-jev in avtoizvoščkov ter vseh v letošnjem letu še nepregledanih motornih vozil, ki so registrirani pri predstojnišivu mestne policije v Mariboru, 2. avgusta, ob 15. uri, na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici v Mariboru. Po 2. avgustu avtoizvoščki z v II. polletju nepregledanimi avtomobili ne bodo smeli voziti in bo take avtoiz-voščke zadela stroga kazen. SMRTNA NESREČA V KAMNOLOMU. Kakor smo poročali, se je v Spodnji Voličini pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah ponesrečil v Muršakovem kamnolomu priletni delavec Ivan Merčnik. Nesreča se je zgodilo pri razstreljevanju skalovja. Delavci so se sicer umaknili pred strelom za grm, ali kos skale je le zadel Morčnika ter mu prebil lobanjo. Težko ranjenega so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je podlegel poškodbi. Merčnik zapušča ženo in otroka. Nov pravilnik za delavce državnih prometnih ustanov Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev Ljubljana, je razmotril določbe novega pravilnika za delavce- državnih prometnih ustanov ter. je ugotovil, da so mnoge določbe novega pravilnika slabše od dosedanjih. Največje hibe novega pravilnika so določbe glede: 1. stalnosti, 2. polne zaposlitve, 3. povečanih dnevnic in 4. pokojninskega zavarovanja. Po dosedanjem pravilniku je imel železniški delavec pravico do stalnosti po 3 letih službe ob izpolnitvi predpisanih pogojev; po novem pravilniku pridobitev stalnosti ni avtomatska, temveč je docela odvisna od volje upravnih organov, Stalnim delavcem ni zajamčena polna zaposlitev za. vse delavne dni, za stalne delavce progovzdrževalne službe so pa nove določbe glede zaposlitve celo slabše od dosedanjih. Določbe glede priznavanja in izplačevanja povečanih dnevnic se sicer niso poslabšale nap ra m dosedanjim, so pa nepopolne, ker ne določajo podrobne višine po draginjskih razmerah, sposobnosti delavca, sistemu dela in vrsti obrti. Tudi ni povečanih dnevnic obvezno. MOTOCIKLIST ČEZ OTROKA. V Studencih je povozil neki motociklist 6-letnega Antona Ramuta. Nesreča se jc zgodila, ko je fantek stekel za materjo čez cesto. S prebito lobanjo so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer upajo, da mu bodo rešili življenje. m. Poročila sta se g. Anton Flerin, damski krojaški mojster, in gdč. Jožica Kramer, damska krojačica. m. Iz banovinske službe. Za banovinskega zvaničnika 111. pol. skup. je imenovan Jernej Ambrožič, služitelj v bolnišnici v Mariboru; za banovinskega uradniškega pripravnika pri ravnateljstvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru je postavljen inž. Alojz Lovko. m. Premeščen je iz Maribora k pošti Ljubljana I inšpektor Julij Pilat. tu. Avtomobilska nesreča mariborskih binopodjetnlkov. V Nemčiji sta se z av- ; priznanje tomobilom ponesrečila kinopodjetnika gg. temveč ie v popolni odvisnost1 od volje Guštin in Valjak. K sreči sta dobila le nravnih organov, lažje poškodbe, dočim je v°zHo razbito. Nove določbe pokojninskega zavaro- vanja docela spreminjajo osnove pojjl ninskega zavarovanja. Za'dosego pokojnine je za profesioniste in po^jj ficirane delavce predpisana 47-letn2-navadne fizične delavce pa celo ST^fLi članska doba, čeprav prestane stalfle delavcu služba po določbah istega P ^ vilnika ko'dovrši160. leto starosti. za odmero pokojnine je za kvalificigg. in polkvalifičirane deiavce povprečen,.^ janski zaslužek zadnjih 10 let, za l1'^ ne delavce pa povprečen zaslužek ^ članske dobe. Poleg tega bo morala ^ čina delavcev vplačevati za pokojm11^-zavarovanje večje prispevke od danjih in povrh še razliko za vso sl,lZ no dobo nazaj. -j To so najobčutljivejše trdote n°V(0ji pravilnika. Po naših ugotovitvah 0 ^ bojazen, da se stanje .železniškega _ lavca z novim pravilnikom ne bo gl 'o, ker prinaša novi pravilnik več kot pa zboljšanj. Naša organizacija ® ^ več let borila za zboljšanje do se^f0^ ljavnega pravilnika. Izdelala je V°. predloge in jih predložna merodajni1’’ ^ iasteni. Ugotavljamo, da naši Pre"° novem pravilniku niso upoštevam javljamo da 7 novim pravilnikom zadovoHni in bomo u?:reirli itsta, rake. Oblastni odbor UJMžB Lju uHura Naravne osnove smotrne upravne razdelitve naše države Pod tem naslovom je izdal dr. ing. Črtomir Nagode v Ljubljani kot rokopis tiskano brošuro, v kateri objavlja razpravo, ki naj bi prinesla nove misli k sedaj tako aktualnemu problemu nove notranje razdelitve in ureditve naše države. Ako jo presojamo s čistega geopolitičnega zrelišča, z vsem kar spada pod ta pojem, kakor so ga izoblikovali zlasti naši severni sosedje Nemci, moramo priznati, da je Nagodetova razprava v splošnem brezhibna in bi bila sprejemljiva, ako bi šlo le za upravno razdelitev, toda ves dvajsetletni notranji boj v kraljevini Jugoslaviji se bije prav za tisto, kar skuša cavtor obiti, kakor da sploh ne obstaja, odnosno celo negirati, kar nam dokazuje najbolj sledeči odstavek: »Upravna razdelitev, ki se pripravlja, bo izvršena v znamenju reševanja tako imenovanega hr vatskega vprašanja, in to v dobi, ko ču-jemo večkrat tudi o »srbskem« in »slovenskem« vprašanju. Prav nobenega dvo jtia ni, da je ta navidezno narodno-poli-icni problem v svojem bistvu izrazito Socialno.gospodarskega znašla- čisti afestraktno-psiho-oski kriterij razmejevanja bodočih upravnih enot namreč prihaja k o - 111 a j. v poštev.« Pnav v tem, in zlasti v zadnjem stavku, ?a ie usodna zmota g. dr. ing. Nagodeta ” vzrok, da se čita ta njegova razprava n.V5emi njenimi predlogi kakor anahro-- Zeni izza časov 6. januarja. Prav vpna-anie dokončne, sporazumne in vsestran-j ° zadovoljive rešitve državnega sožitja slovanskih narodov Slovencev, Hr-atov in Srbov v kraljevini Jugoslaviji, 0rej »abstraktno-psihološki« kriterij, ki Pa v resnici kot dograjena narodna za-absolutno ni abstraktno-psihološki, vest --viMiijo ni auaiiaivuiv-poiiiuiuoM ^emveč vse prej prekleto r e a 1 n o - p s i Stev!0h5i’*prihaji Prvi in najb0'j,V P°' ho » v resnici §re> ne za kako su" „a jr^P^vno-politično« razmejevanje, ki „ . rva,V °d vsega začetka odklanjajo in zavrača tudi ogromna večina Sloven- • pa ta kriterij tudi g. dr. ing. Na- godetu ni tako absolutno abstrakten, dokazuje najlepše s|tem, da pušča Slovenijo nedotaknjeno, čeprav bi njeno ozemlje geopolitično gravitiralo vse prej k Zagrebu, kakor n. pr. dalmatinsko, in da pravi na strani 10 dobesedno: »Na gotovih oddelkih pa so potrebne večje poprave, ker bi drugače trpela politična sprejemljivost predlagane rešitve. Tako je naravna meja med alpsko-kraškim stičnim ozemljem in panonsko-dinarskimi predeli opuščena in prevzeta podedovana, umetna mejna črta na Dravi, Sotli in Kolpi. Enako je popravljena razdelitev ob srednji Savi in ob srednji Moravi iz p s i-h o 1 o š k o - p o 1 i t i č n ih ozirov.« To-rej tisti »abstraktno-psihološki« kriterij, ki prihaja prej »komaj v poštev«, je tu nenadoma tudi g. dr. ing. Nagodetu tako silno važen, da zapušča svoj siceršnji absolutni geopolitični kriterij in dela kompromise, ki. z njegovim osnovnim stališčem absolutno ne bi smeli biti združljivi. Torej čisto po vzoru nemške geopolitike, ki prikrojuje svoja načela svojim hotenjem in jih obrača, če treba, tudi za> 180 stopinj. Iz vsega tega in iz predloga, naj bi se država razdelila na pet banovin s središči v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Beogra du in Skoplju, izhaja, da imamo opravka z avtorjem čiste jugoslovenske orientacije, ki še vedno noče uvideti, da v Jugosla viji ni Jugoslovenov, ampak so le trije južnoslovanski narodi: Slovenci, Hrvati in Srbi. To pa nam razodevajo tudi nekatere druge teze, kakor je na pr. ona o »potrebi, da aktivne železnice krijejo deficit pasivnih novograjenih« itd. Razprava g. dr. ing. Nagodeta je zato predlog iz tistih vrst, ki predstavljajo le drobec državljanov in bo pri delu za dokončno notranjo ureditev Jugoslavije ostala brez vpliva. k Kumičieeva zbrana dela. Knjigarna Kugli v Zagrebu je pričela izdajati zbrana dela hrvatskega pisatelja Eugena Ku-mičiča, ki bodo izšla skupno v 15 knjigah. SPort Spor v plavalnem športu ^ nedeljo so bila pokrajinska plavalna f^Ustva v vseh treh pasovih. Prvaki položnih pasov, v zapadnem je zmagala Pri»a ,v vzhodnem Galeb (Novi Sad), v 'nov rSkem Viktorija, bi morali sedaj tek-kal3', v troboju dalje, da se ugotovi, bj * klub bo prišel v ligo. Ta troboj Mubii °?oral vršiti prihodnjo nedeljo v |Xija sjjjji, ker je določen za izvedbo troje ned a80valec zapadnc cone. SK Ilirija radi javila JPS svoj izstop iz lige plavajf^JttSnib in drugih težkoč, Zagrebški v° sort i Pa sedaj Iliriji osporava pra- vanju el°vanja v kvalifikacijskem tekmo-s SA *ed prvaki con, češ da je Ilirija P°m občnega zbora ligaški klub. Zagrebčani zahtevajo kot drugoplasirani klub zase pravo tekmovanja in hočejo imeti troboj v Zagrebu. Ilirija nasproti temu trdi, da je izstopila iz lige in torej v tem času ni več ligaški klub ter ima takto pravico nadaljnjega tekmovanja za ponovni vstop v ligo. Končno besedo v tem sporu bo imela Jugoslovanska plavalna zveza. KOLESARSKI IN MOTOCIKLISTIČNI KOLEDAR ZA AVGUST Po sporazumu slovenskih kolesarskih klubov so bili na sestanku v Celju zasedeni termini v avgustu za kolesarske prireditve sledeče: 6. avgust: medklubska dirka Hermesa in Korotana. 13. avgust: prvenstvo dravske banovine za glavno in juniorsko skupino. 15. avgust: medklubska dirka SK Prevalje. 27. avgust je rezerviran za mariborske klube, da izvedejo na ta dan svcye klubske dirke. Poleg omenjenih terminov je določen še 20. avgust za državno prvenstvo prvorazrednih na progi Zagreb—Ljubljana v izvedbi Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije. Tudi motociklistični klubi imajo v avgustu pester spored: 6. avgust: Moto-klub Maribor in Moto-klub Slavonac, Osijek. 13. avgust: Moto-klub Ilirija, Ljubljana. 15. avgust: Moto-klub Ilirija, Ljubljana. 28. avgust: Pni gorenjski Motoklub, Kranj. BALSIC IN 2AK V LIGI V nedeljo sta se odigrali povratni kvalifikacijski tekmi za vstop v ligo. V Subotici je 2AK premagal Krajišnika iz Banja Luke s 4 :0, v prvi tekmi _ je zmagal Krajišnik s 3:1, v Skoplju pa je Balšič iz Podgorice odpravil Skopski S K z 2:1, Črnogorci so zmagali tudi v prvi tekmi doma z 0:1, s Ujjpest si jc za letos osvojil srednjeevropski pokal. V drugi finalni tekmi je dosegel proti Ferencvarosu samo remis z 2:2 (2:0), odločila je zmaga s 4:0 v prvi tekmi. s Nov ženski svetovni rekord v skoku v daljino je postavila v Berlinu Nemka K. Schulz s 6.12 m. Sah Šahovski turnir za prvenstvo Maribora Sinoči je bilo odigrano kot zadnje 17. kolo turnirja za prvenstvo Maribora 1939. V nekoliko nervozni borbi za drugo mesto, za katerega so sc potegovali dr. Krulc, Mohorčič in Mišura, je Mohorčič v partiji proti Gerželju res igral prener-vozno. Bitka na zmago se ni obnesla, že v otvoritvi je padla figura, pred matom še druga, v 39. potezi pa cela točka. Gerželj je tako osvojil prvenstvo, ostal neporažen ter oddal samo dva remija. Drugo mesto je zasedel dr. Krulc, ki je v zadnjem kolu v 19. potezah premagal Vidoviča, tretje pa Mišura z zmago nad Nosanoui. Pol točke za njim se jc plasiral na četrto mesto Mohorčič. Partija Lukeš F.—šumenjak je bila precej razgibana, vendar pa je „senior turnirja" delal le prehude napake ter moral oddati Sumenja-ku celo točko. Babič je prav lepo zaigral proti Knechtlu ter v napadu zmagal. Težko borbo sta bila Eferl m Marvin. Beli je imel v središnici prav izgledno igro, ki pa se je v končnici razblinila, tako da je Marvin še utegnil dobiti točko. Dolgo sc je upiral Lukeš B. napadom Regorška, ki je moral slednjič zaviti v končnico, ki mu je prinesla zmago. Prekinjeno par- tijo Marvin—čertalič pa je slednji predal brez igre. Končno stanje: Gerželj 15, dr. Krulc 12, Mišura 11 in' pol, Mohorčič tl, Marvin 10, Regoršek 9, Babič 9, Vidovič 8 in pol. Sumenjak 8, Lukeš F. 1 in pol, Čertalič 6 in pol, Lukeš B. 6, Nosan 6, Eferl 4 in pol, Ketiš 4 in pol, Knechtl 4 in Pesek 3 točke. Danes zvečer bo razdelitev nagrad m zaključna svečanost. Figure, ure in formularje je že sinoči pospravil vodja turnirja g. Fischer. Končana jc borba, ki jc ves julij „razburjala'1 duhove. Ostali so samo rezultati, veseli in neveseli. Mnogim bo treba poskusiti znova srečo na 64 poljih, saj imajo za to dovolj znanja in zmožnosti, le turnirske rutine jim manjka. Kljub „sovražnim‘‘ šahovskim odnosom je potekel ves turnir v najlepšem redu, kar jc v glavnem zasluga požrtvovalnega vodje g. Fischerja, ki je vzorno vodil turnir ter ni Sledil ne s časom in ne z delom. Disciplinirani pa so bili tudi vsi igralci, tako da bo odnesel vsakdo o turnirju samo najlepše vtise, razen graškega obžalovanja za izgubljene partije. Turnir za prvenstvo Maribora 1939 Gerželj Marvin Mišura >0 > O > CQ VJi M 3 Šumenjak j KJ 15 c; CQ čertalič QJ * •i* cf> CJ ±e. 3 J Regoršek J -2 Ut l« a I Nosan O) L*— UJ 1 Mohorčič j 4) KJ O H Nagrada 0 0' > Gerželj 1 1 1 1 7, 1 7a 1 1 1 1 1 1 1 1 1 15 i. 94 Marvin 0 UP 0 0 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 0 1 0 10 v. 63 Mišura 0 1 lili 1 V. 1 7. 1 1 1 7» 1 0 0 1 1 1 117, III. 72 Vidovič 0 1 0 v/'?- 1 7» 7. 1 1 1 0 1 0 0 7. 1 0 8 */, VIII 53 Lukeš B. 0 0 v. 0 M V. 7. 0 0 7. 1 % 0 1 1 7. 0 6 39 Šumenjak */, 0 0 v. v, UP 7S 1 1 1 1 1 0 0 0 7, 7, 8 IX. 50 Babič 0 0 v. v, 1/ /a 7a m 0 1 1 1 7S 1 0 1 1 c 7» 9 VII. 56 čertalič v, 0 0 0 1 0 1 Mil 1 0 7, 7S 0 0 1 1 0 «7* 42 Ketiš 0 0 0 0 1 0 0 0 Wk 1 I 0 7, 0 0 1 0 47- 28 Pesek 0 0 0 0 Vi 0 0 1 0 Wk 1 7, 0 0 0 0 0 3 19 Knechtl 0 0 */. 1 0 0 0 V. 0 0 iti 7, 0 7, 1 0 0 4 25 Lukeš F. 0 1 0 0 7, 0 7, 7, 1 7, v. lili 1 0 1 1 0 77, X. 47 Regoršek 0 0 1 1 1 1 0 1 7, 1 1 0 7. 0 0 1 9 VI. 56 Dr Krulc 0 0 1 1 0 1 1 1 1 1 7, 1 7, n 1 1 1 12 11. 75 Nosan 0 1 0 7» 0 1 0 0 1 1 0 0 1 0 a 7s 0 6 39 Eferl 0 0 0 0 V. V. 0 0 0 1 1 0 1 7, §i 0 47, 28 Mohorčič 0 1 0 1 1 7) 7. 1 1 1 1 1 0 0 1 1 ni 11 IV. 69 Maribor 2139 Janko SliŠn^DesemVlCŽC’ zabnl1 v sobi koma^ pesem-usipavanka. trdno zaspi. * ****'' ponavlia gost in vpra- SledS / C£ v°dnika, ko mu na-lednjega dne razkazuje mesto iadi m?.rebitne potrebe novega ehoda nove ulice; mesto naglo raste, ni(r° za to pogoji v ,1jem in izven v .£* Ob dobrinah, ki smo m < zem,31- so tudi moralni pogoji v opt£.n,en: „deIaželjn<>st- vo'ia. veselje, ilirizem. Ker ni borbe za obstanek in Ho t žlan narodne družine zajamče- seven enco zase in otrC)ke... kar je, ko vsai-!imevno samo p0 sebi • • • se lah-čj kof c .posvte svojemu delu in vklju-'stVarit a ,eTI ^'nitelj v službo novim in »popolnitvam. ?ani2iraS. ’ ie tudi dežela odlično or-»frežel^’* poi7veduje sociolog. Vzaiem*u? Jn. mes,° sta organska celota, elujoče kolesje dobre ure. za- Furlan 4 to ni tukaj vmes privilegijev; knxh in duh, znanost in umetnost, dobrota in lepota... vse bodi dostopno vsem! V našem zadružnem socialnem redu, ki tako odlično ureja dolžnosti in pravice Članov narodne družine, je to povsem omogočeno.« »Torej demokracija po vsej zemlji.« »Da, resnična demokracija, ki se je svet toliko časa boril zanjo.« Počasi korakata ob levem bregu proti Bresternici. Sociolog se vsakotoliko usta- vi in se z napetim zanimanjem ozira sem in tja. Očividno mu izredno ugajata negovani obrežji uravnane struge Drave; debel betonski zid varuje bregove, nad njim vodi lepa peš pot, ki jo zastirajo raznovrstne ovijalke in više v breg sp terase s cvetjem, travami, lepotičnim grmičjem, sadnim drevjem ... »Vam li ugaja?« ga vpraša vodnik. Sociolog prikima. Zelo spretno in okusno urejeno,« reče zamišljeno. »Zrak jc nasičen z vonjem, ki more utešiti naj-večjega izbirneža.« »To je zamisel našega mladega sveta, ki neprestano razpleta, kje in kako bi se mogel uveljaviti. Zahotelo se mu je po di- šavah z domačih logov. Tukaj in drugod si jih pripravlja. Poznate li naša znamko »Super«? Tamle je aerokar, ki prinaša z naših planin cente zdravilnih in dišečih zelišč, namenoma gojenih za zdravilne maže in dišave. Redkokje so dani za te kulture tako ugodni pogoji. Na Pohorju so ogromne plantaže tega rastlinja.« »Kako pa s temi tvornicami?« »Raztresene so po deželi, koder so prav tako obširni vrtovi teh in onih zdravilnih kultur, kakor jim pač prijajo tla, lega, podnebje in vodne razmere. Vse je načrtno in podrobno proučeno. Vsako leto se našim kemikom posreči kako novo učinkovito zdravilo, ki ga pozna tudi Amerika, če se ne motim.« »Res jc in sicer v precejšnjih količinah ... Kaj pa tukajšnje ljudstvo?« »Zna jih ceniti in se jih, če treba, tudi poslužuje. Pozna značaj kultur, proces priprave, proizvod dobi pretežno brezplačno, jc razumno in dovolj kulturno, da presodi njihovo korist... Sicer pa je narod zdrav in krepak, ker mu ne manjka sonca, zraka, vode in primerne, dobre in tečne hrane, ne manjka mu zdravniške pomoči in nege. Kar in kolikor rabi, ima na razpolago. Naš rod sc množi po naukili evgenike, katere prednosti ie že davno spoznal.« »Ne vem točno, koliko milijonov je tega krepkega plemena...« »Nas... Slovanov?« vpraša vodnik, napne svoje velike modre oči in dvigne glas: »O pol sveta otrokom sliši Slave! To resnico je že pred okrog tristo leti zapet naš poet... takrat, ko je tod še ra-stel osat in smo bili razdelejeni v narodne drobce. Ne le naši takratni sovražniki, tudi sami smo se v svojem samoljubju vzpenjali nad veliko plemensko celino. Šele, ko je po težkih udarcih in pre-skušnjah zaječalo v naši sredini; ko je grozila nevarnost, da nas osvajalni meč preseče na dvoje, se je zganila naša zavest, padle so umetne zavese ničevih medsebojnih bojev in pravd, ki so bile napram velikemu pokretu slovanske miselnosti res oslova senca. Danes imamo jasne dokaze, da priznanje vefike slovanske družine, velike plemenske zadruge ne okrne, noče in ne more okrniti narodne individualnosti. Resnična demokracija spoštuje jezik, misli in čustva, veze in spaja, kuje in krepi elemente nacije in človečanstva.« Sociolog živahno pritrjuje in pogleda vodnika od strani. Samo zdravje!« reče sam pri sebi z nekim globokim spoštovanjem, »zdravje krvi, ki ve kam vodi njegova pot.« Čudi se njegovemu znanju narodove preteklosti. »Ali jc to znanje splošno?« »Dalje jutri.) Moderna znanstvena psihografologija Zadnjič sem čital med zanimivostmi v »Večeroiku« sestavek o grafologiji, ki je izviral očito od nestrokovnjaka in navajal neke trditve, ki za sodobno, moderno grafologi jo absolutno ne veljajo več. Tako se je omenjal znani Dreyfussov proces, v katerem so se grafološki izvedenci zmotili. K temu je treba pojasniti, da je bila tedaj moderna, znanstvena graio-logija še v povojih in izvedenci, ki so brli vprašani za mnenje, ali je pisava Dreyfussova ali ne, so presojali to le po zunanji, mehanični strani, ki ne zadostuje. S takimi primitivnimi sredstvi ponarejene pisave od pristne ni mogoče zanesljivo ločiti, kakor tudi ni mogoče vselej dognati, ali izvira izpod ženske ali moške roke. Sodobni eksperimentalni psihografolo* giji se to ne more primeriti. Eksperimentalni psihografolog-strokovnjak bo v absolutno vsakem primeru ločil žensko pisavo od moške in ugotovil z lahkoto tudi približno starost ter celo poklic pisca. Dandanes velja za vse grafološke strokovnjake načelo, da je pisavo nemogoče ponarediti, pa če se ponarejevalec še tako vadi v ponarejanju in če piše ponarejeno pisavo z isto brzino kakor pisec originalne. Ako piše počasi, je mogoče falsifikat opaziti na prvi pogled, ako pa piše hitro, ne more nikoli zadeti debeline posameznih potez, pa če posname tudi vso obliko črk. Že to zadostuje vsakemu strokovnjaku, da loči pristno od ponarejenega. Da je mogoče spoznati iz pisave značaj človeka, je zaslutil prvi Aristotel in zapisal to v svojem delu »Psisiognomi-ca«, pričetek novega raziskovanja pisave v zvezi s človeškim značajem pa sega šele v .17. stoletje in njegov začetnik je italijanski zdravnik, profesor Camillo Baldo. Vendar so pretekla stoletja, preden je bila grafologija postavljena na trd ne znanstvene temelje m šele naše Stoletje je priznalo eksperimentalni psiho-grafologiji položaj eksaktne znanosti, jo uvedlo kot tako tudi na nekatere univerze ter pritegnilo kot izredno uporabljivo v medicino, kriminalogijo, psihologijo, pedagogiko itd. Vendar se nadaljujejo posamezna odkritja še vedno, kar vem iz sodobne strokovne literature in iz lastne prakse, saj sem sam dognal nekaj novih podrobnosti o vplivu veneričnih bolezni na pisavo, ki so jih moji tovariši v Franciji, Nemčiji, Ameriki in drugod po- Velika zastrupljevaiska afera V Philadelphiji, Pa., v Ameriki so odkrili zastrupljevalno afero, katere žrtev je bilo skoro 100 ljudi. Večina aretirancev izhaja iz tako imenovanega philadelphijskega podzemlja. Največ med njimi je tujcev, Italijanov. Organizator družbe, neki Antonio, je priznal, da je sam zadavil 23 ljudi. Pri zaslišanju je razkril vse skrivnosti svoje družbe. Lopovi so se predvsem pobrigali, da so lovili kaline med bogataši, jih pregovorili na spreten način, da so se zavarovali in za primer smrti prepisali zavarovalnino raznim vdovicam, Iti so se kot članice družbe vtihotapile k bogatašem, jih omrežile tn se tudi z njimi poročile. Zastrupljevalno društvo je seveda moralo imeti denar, da je podkupilo precej zdravnikov, ki so podpisali, da so bogataši umrli naravne smrti. Organizacija zastrupljevalcev je imela vsako leto svojo redno skupščino. Na zadnjem takšnem zborovanju so se člani sporekli, eni so bili za »Sindikat arzenika«, drugi za »Klub antimona«. Zadnji so trdili, da je antimon še spretnejše zastrupljevalno sredstvo kakor arzen. Pre pir med obema skupinama je omogočil, da je policija odkrila zločince in jih za^ prla. Doslej so prijeli dvanajst »poklicnih vdov«, osem jih je že priznalo zločine. trdili in so prešle že med splošno veljavna načela. Največji razvoj je doživela moderna znanstvena psihogržiologija zlasti v dvaj setih letih po svetovsi vojni. Na podlagi dognanj tega časa je sedaj znastveno eksaktno mogoče ugotoviti celotni značaj pisca rokopisa, ki ga analitično proučimo. Na podlagi ugotovljenega značaja in temperamenta je za zopet mogoče ugo toviti temelje pisčeve preteklosti in iz-glede za bodočnost, človek brez volje je gotovo podlegal tujim vplivom in bo tudi v bodoče. Lahkotnišljen človek, ki si je s to svojo lastnostjo pokvaril dosedanje življenje, si bo po vsej verjetnosti tudi bodoče. Toda iz pisave se dajo'ugo-toviti Še drugi važni podatki: zdravstve- nost, seksualno in ljubezensko, etičnojn moralno ter sploh fizično in psihično stanje. V tem obstajajo še finejše podroti nosti, ki vodijo do posameznih pomembnejših preteklih doživljajev in do sklepov na eventualne bodoče, ki morejo nastopiti v danih okoliščinah. Zato je tud mogoče dati na podlagi analize pisave nasvete za praktično življenje in dragocene migljaje za najrazličnejše primere. Moderna znastvena psihografologiJ3 zato ni nobena »copemija« ali »vedeževanje« .ampak znanost kakor n. pr. Psl' hologija, medicina, pedagogija itd. Ugle“ v javnosti ji jemljejo le številni šarlatanih ki nastopajo kakor »čarovniki« brez potrebnega znanja in odgovornosti. To Pa bo mogoče vse dotlej, dokler oblastva tega ne bodo preprečila in resnične strokovnjake zaščitila pred šarlatani, kakor so zaščitila zdravnike pred mazači. F. T. Karmah MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda SO par: najmanjša pristojbina M g oglase le din 6. Dražbe, oreklicl. dopisovanja in icnitovanlski oglasi din 1.— do besedi. Naintf®1 j znesek za te oslase ie din 10,—*. Debelo tiskane besede se računalo dvoino. Oglasni davek * enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase &e plačuje tako) orl naročilu oziroma 28 vooslatl v nismu skupaj r naročilom ali oa oo ooŠtnl položnici na čekovni račun St 11.409. Z* fP oismene odgovore clede malib oglasov se mora oriložltl znamka za 3 din Razno Sobo odda mniuimi rr~ i i ~i ~~ti rrvm r^iirgr— Sladkor v sipi za vkuhavanjel OPREMLJENA SOBA kakor prvovrstni kis za vla- j s Posebnim vhodom se odda ganje vedno na zalogi »KAVALIR« Gosposka 28. 7029—1 Najboljša kava samo pri »KAVALIR« Gosposka 28. 7028- OSETOV »GRIC« VABI! Klopotec, avtogaraže, prenočišča, atnerikanska elektrika. Mozler liter 10 _din. 6944-1 VSAKOVRSTEN PREVOZ z novim tovornim avtomobilom oskrbi točno in solidno prevoznik: Roman Ploj, Maribor, Aleksandrova c. 36-11. 7015—1 Za udobnost bogatašev 10.000 žrtev Južnoameriški polotok Florida sega daleč v morje in ]e vse leto zatočišče bogatih letoviščarjev. Med Florido in Kubo ie le 200 km širok preliv morja, sredi katerega leži otok Key-West, kopališki raj multimilijonarjev. Čeprav so se Američani potrudili, da so bogatašem čimbolj skrajšali vožnjo do kopališkega otoka, vendar so bili gostje primorani, da so v •Miamiju na Floridi zapustili avto in železnice ter se vkrcali na mnogo počasnejše parnike, če so hoteli priti na Key-West. Na Floridi so ustanovili družbo, ki je podaljšala železnico do otoka. Na razdalji 210 km je namreč več manjših oto-čičev v plitvejšem morju, kjer so postavili betonske opornike za novo progo. Ostala je le še globina v dolžini 45 km, Najdaljši most, dolg 11 s/l km ima 186 lokov, katerih nosilci so postavljeni na koralne čeri morja. Vožnja po teh viaduktih ,kjer daleč okrog ni kopne zemlje, Ie voda spodaj in nebo zgoraj, je podobna oni na ladji. Za gradnjo mostov preko morja so porabili velikanske vsote denarja. Pri delu ie umrlo mnogo delavcev za tropično malarijo, sloviti floridski orkani so ovirali gradnjo na razburkanem morju. Katastrofa za katastrofo je spremljala podjete in progo ter terjala 10.000 žrtev. Po 13letnem obstoju so jo orkani že 16 krat pokvarili. Ko so prišla v promet potniška letala, so progo vedno bolj zanemarjali, zdaj jo skoro ne popravljajo več. Orjaška gradnja, ki je terjala toliko žrtev, je živa priča ameriškega tempa, ki pušča v nemar se večje žrtve, če se nudi pripravnejša, hitrejša stvar za njihov tempo. Ljubljana za Napoleona Napoleon je rekel: „Eno vam lahko povem, v načrtih francoske republike je vašim deželam odmerjena velika in važna naloga, in če se ti načrti posrečijo, je vašemu narodu zagotovljena znamenita in slavna bodočnost. Pripravite se na to in pripravite svoj narod, da bo sposoben za to nalogo!“ V Ljubljani 1. 1797 še niso bili prišli do tega spoznanja. Sicer so posamezni gojili slovenski jezik, a ne da hi imeli pri lem poseben smoter, ne da bi si bih svesti nomtna lega dela. Bil jc to bolj izraz lokalnega patriotizma, nego žive narodne zavednosti. Tega si je bil svest tudi Andrej Kopitar in zato je rekel nekako turobno poleg sebe sedeči gospe pl. Garzarollijevi, sestri Antona Linharta: wTo je vse lepo, ali kaj naj s tem opravimo na Kranjskem? V vsej Ljubljani je samo pet mož, ki se zavedajo svoje slovenske narodnosti." Gospa pl. GarzaroHi, ki je svoj čas nastopila v gledališču pri prvi slovenski predstavi „zupanove Micke“, je imela boljše upanje in je pogumno vzkliknila: „Pet zavednik mož in ena zavedna žena — to je dovolj, da spreobrnemo vso Ljubljano l‘* V Ljubljani so še pričeli nato duhovi ločiti,.. X Šolski izpit po mikrofonu. V Linghu na Švedskem so napravili šolarji izpit v odsotnosti učitelja. Učitelju je zbolela hči zaradi škrlatinke in ni smel v šolo. Njegovo stanovanje so spravili v zvezo s šolo in učenci so bili izprašani s pomočjo telefonskega voda. Izpit je na ta način potekel gladko in korektno, ker je bil v razredu navzoč občinski svetovalec kot nadzornik. THOMASOVA ŽLINDRA se dobi pri Kmetiiski družbi Ljubljana in njenih skladiščih, Maribor in Celic. 7066—1 Najboljša LJUTOMERSKA VINA se točijo samo v gostilni »Lju tomer«, Štibler 7058—1 takoj. Gregorčičeva 8-II. 7061- LEPA SOBA pri parku, meblirana. se odda. Naslov v upravi. 7060—7 Službo do bi SAMOSTOJNA KUHARICA j se takoj sprejme. Vrt in so^j Naslov v upravi.____7057j| UČENEC se sprejme. Prešern, špecefj; ja. Maribor. /'036' LEPA SOBA s posebnim vhodom se odda dvema gospodoma ali gospodič. s celo oskrbo ali brez (poceni). Vprašati v gostilni »Ljutomer«. 7059—7 LEPA PRAZNA SOBA na ulico se odda z uporabo kuhinje. Vošnjakova 21-11. 7034—7 OPREMLJENO SOBO z ali brez oskrbe oddam. Ta- borska 2-1. 7055—7 Solidnega SOSTANOVALCA se sprejme. Glavni trg 4-1. Poseben vhod PREKLIC! Podpisana Roškar Antonija preklicujem in obžalujem žaljivke, ki sem jih izrekla o Ga brovec Matildi dne 21. 6. 1939 kot neresnične ter se ii zaliva ljujem, da je odstopila od tožbe. Roškar Antoniia. 7033—1 Posest Več vinogradnih POSESTEV se proda, Posredovalnica »Ra pid«. Gosposka 28 7051—2 OPREMLJENA SOBA se takoj odda. blizu tovarn v Melju. Naslov v upravi. 7054—7 KROJAŠKEGA POMOČNIKI za damsko delo sprejme«1! Naslov v upravi 7035-^; Službo iš£e DEKLE pridno in pošteno, išče slu®*, pri dobri obiteiji. nastopi JI koj. Vprašati Plinarniška l3,* 7043-"* Dopisi VDOVA s pokojnino želi resnega z11* nja z drž. uslužbencem aH UR. kojencein od 50—60 let. Le^. ne ponudbe pod *SkuPn° ? spodinjstvo« na uoravo 7038-1' HIŠICA se radi selitve proda. Koseskega 47’. 7037—2 Kutam kmetici: zmerom Gospa na letovanju reče — Kako, j« la vaš dečko sramežljiv? — Da, da, se odreže kmetica. Vedno tak. Veste, še na svet si ni upal sam, imel je par, dvojčka... tako o je priti Kneza Bismarcka je zaprosil nekdo, da bi preskrbel njegovemu sinu diplomatsko službo. — Dobro kakšne sposobnosti p« ima vaš sin? — Govori sedem jezikov! se pohvali očanec. — Potem mu ne bo treba težko najti službe. Dovolite, mu, da bo postal — opr-tir... m «. Ludovik XIV. je govoril nekoč o svojih kraljevskih pravicah. Grof de Gisch si je upal rahlo pripomniti, da imajo tudi te pravice svgje meje. — Ce vam ukažem, je dejal kralj grofu, cka skočite v morje, bi morali to storiti brez premišljanja! Namesto odgovora se je grof napotil