GEOLOGIJA 48/2, 341–354, Ljubljana 2005 Ocena nevarnosti padajo~ega kamenja za odsek regionalne ceste v dolini Trente Hazard assessment due to falling stones on a reach of the regional road in the Trenta valley, Slovenia Ur{ka PETJE1, Matja‘ MIKO[2 & Mihael RIBI^I^3 1Ur{ka Petje, Hidrosvet d.o.o., Lava 11, 3000 Celje, urska.petje@lj.hidrosvet.si 2Matja‘ Miko{, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, Jamova c. 2, 1000 Ljubljana, matjaz.mikos@fgg.uni-lj.si 3Mihael Ribi~i~, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, A{ker~eva 10, 1000 Ljubljana, mihael.ribicic@ntfgeo.uni-lj.si Klju~ne besede: ocena nevarnosti, rizi~ni mened‘ment, padajo~e kamenje, podori, ceste, dolina Trente, Slovenija Key words: hazard assessment, risk management, falling stones, rock falls, roads, Trenta valley, Slovenia Kratka vsebina V okviru izdelave nove slovenske metodologije za dolo~anje ogro‘enih obmo~ij in na~in razvr{~anja zemlji{~ v razrede ogro‘enosti zaradi zemeljskih plazov, se je pristopilo k izdelavi pilotnega projekta na obmo~ju regionalne ceste med Bovcem in Vr{i~em na ob-mo~ju doline Trente. Za ta nekaj ve~ kot 20 km dolg odsek ceste v tipi~nem alpskem prostoru, se je opravila ocena nevarnosti padajo~ega kamenja, ~eprav je cesta sicer ogro-‘ena tudi zaradi sne‘nih plazov. Izvedena ocena nevarnosti padajo~ega kamenja je zasnovana na ekspertnem znanju upo{tevajo~ terensko kartiranje in obravnavani odsek ceste deli v tri razrede nevarnosti. Tako je 9811 m ceste uvr{~ene v razred majhne nevarnosti, 7223 m v razred srednje nevarnosti in 1301 m v razred velike nevarnosti padajo~ega kamenja. Medtem ko je metodologija dolo~anja nevarnosti pred zemljinskimi plazovi v Sloveniji ‘e pogosto uporabljana, je nasprotno metodologija dolo~anja nevarnosti pred hribinskimi zdrsi, podori in padanjem kamenja nedore~ena. ^lanek ima namen prispevati k izbolj{anju metodologije in njeni ve~ji uporabi na obmo~jih, kjer grozi nevarnost padanja skal in kamnov. Abstract In the framework of the new Slovenian methodology for determining hazard areas and the classification of land parcels into hazard classes due to land slides and rock falls, a pilot project was carried out on the regional road between Bovec and Vr{i~ pass in the Trenta valley. For this around 20 km long road in a typical alpine environment, a hazard assessment of falling rocks was carried out, even tough the road also passes through snow avalanches hazard areas. The performed hazard assessment of falling rocks is based on an expert knowledge taking into account the field mapping, and classifies the road into three hazard classes: 9811 m is classified into the low hazard class, 7233 m is classified into the medium hazard class, and 1301 m is classified into high hazard class of falling rocks. 342 Ur{ka Petje, Matja‘ Miko{ & Mihael Ribi~i~ Uvod V Sloveniji javne ceste predstavljajo celotno javno omre‘je. Deli se jih v dr‘avne ceste, ki so v lasti Republike Slovenije in v ob~inske ceste, ki so v lasti ob~in. Delitev temelji na pomenu javnih cest za povezovanje in odvijanje prometa v dolo~enem prostoru. Kategorizacija javnih cest je bila narejena na podlagi uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Ur.l. RS, {t. 49/ 97). Obstajajo naslednje kategorije: avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda, regionalne ceste I., II. in III. reda, ki so dr-‘avne ceste ter lokalne ceste in javne poti, ki spadajo k ob~inskim cestam. Zakon o javnih cestah (Ur.l. RS, {t. 29/97) dolo~a pravila in strokovne podlage za graditev in vzdr‘evanje javnih cest, ureja upravljanje, graditev, vzdr‘evanje in varstvo dr-‘avnih cest in prometa na njih. Javne ceste morajo biti grajene in vzdr‘evane tako, da jih lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. Kadar zaradi raz-li~nih razlogov ne ustrezajo prvotnemu namenu ali vrstam prometa, morajo biti opremljena s prometno signalizacijo, ki udele‘ence v prometu pravo~asno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa (5. ~len). Ob cestah je varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Pri avtocestah je varovalni pas {irok 40 m, pri regionalnih cestah 15 m (47. ~len). Direkcija za ceste lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdol‘ dr‘avne ceste ali v njeni bli‘ini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemlji{~a, bo~nega vetra, sne‘nimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih (57. ~len). Pri varovalnih gozdovih ekolo{ka funkcija prevladuje nad gospodarsko (Ur. l. RS, {t. 44, 2002). V primeru nevarnosti padajo~ega kamenja, kar je predmet tega prispevka, mora torej biti name{~ena ustrezna signalizacija (prometni znaki), izvedeni za{~itni ukrepi (mre‘e, pregrade, lovilni jarki, galerije,...) in opozorilni sistemi (npr. alarm, semafor). Kak{ni za{~itni ukrepi so potrebni, se dolo~i po razli~nih klasifikacijah, kot so npr. SMR, RHRS metoda in njene prirejene metode (\urovi} et al., 2005). Prometna signalizacija opozarja voznike na previdnej{o vo‘-njo in zmanj{anje hitrosti. Hitrost mora biti taka, da ima voznik {e dovolj ~asa, da se izogne oviri na cesti in s tem prepre~i nalet. Z opozorilnimi sistemi pa se lahko opazuje npr. spreminjanje razpok in meri pomike v skalnatem pobo~ju nad cesti{~em. Kak{na je zahtevana varnost ceste, je odvisno od njene kategorije. Na avtocestah so vi{je varnostne zahteve kot na lokalnih ali gozdnih cestah, kjer vozi{ na lastno odgovornost. Kadar varnosti ne moremo zagotoviti, je mogo~e smiselno cesto tudi zapreti, npr. v zimskem ~a-su, ko ni mogo~e prepre~iti sne‘nih plazov. Pri padajo~em kamenju, ki se pojavlja ve~-krat letno (po ve~jih de‘evjih ali potresu) tak{na re{itev seveda ne pride v po{tev. Alpske doline v Sloveniji so ozke in ve~inoma se ne da urediti obvozov. Kadar obstaja nevarnost padajo~ega kamenja ve~jih dimenzij ali celo nevarnost podora in obenem ne zado{~a-jo obi~ajni stabilizacijski in varstveni ukrepi, so lahko edina re{itev tuneli in galerije. Najve~ja nevarnost pred padanjem kamnov v Sloveniji (sl. 1) nastopa v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamni{kih Alpah (R i b i ~ i ~ & [ i n i g o j , 1995). Drugje v Sloveniji nevarnost pred padanjem kamnov ogro‘a ceste, ki se prebijajo skozi soteske vodotokov s strmimi pobo~ji zgrajenimi iz trdnih kamnin, najve~krat iz apnencev. Nevarnost se pove~a tudi na obmo~jih, kjer ce- Sl. 1. Stabilitetna karta severozahodnega dela Slovenije s {tiristopenjsko oceno mo‘nosti nastanka podorov (legenda: velika (rde~a), srednja (temno modra), majhna (svetlo modra), ni mo‘nosti (bela)). Fig. 1. Stability map of the north-western part of Slovenia with a four classes of rock fall susceptability (legend: high (red), medium (dark blue), low (light blue), none (white)). Ocena nevarnosti padajo~ega kamenja za odsek regionalne ceste v dolini Trente 343 ste potekajo pod strmimi narivnimi robovi apnencev na klasti~ne kamnine. Osnovni dejavniki, ki pove~ujejo nevarnost padanja kamnov so vrsta kamnine (najve~ja nevarnost je v trdnih kamninah – apnencih, dolomitih, tonalitih, pe{~enjakih, gnajsih in podobno), nagib pobo~ja (~im strmej{i, ve~ja nevarnost; pod nagibom 1:1 je nevarnost nizka), tektonska pretrtost kamnine (ve~ja pretrtost ve~ja nevarnost), pora{~enost pobo~ij (rastlinstvo v veliki meri zmanj{a nevarnost izpadanja kamnov in ubla‘i hitrost padanja). Za prikaz, kako lahko za poljubni odsek ceste ocenimo nevarnost padajo~ega kamenja, smo si izbrali odsek regionalne ceste od Bovca do Kranjske gore in sicer odsek, ki poteka skozi ozko dolino Trente. Obmo~je obdelave Mno‘i~ni turizem, velike prometne obremenitve in naravne katastrofe ogro‘ajo alpski prostor (Brilly et al., 1999). Z Alpsko konvencijo (2005) so dr‘ave prevzele skupno odgovornost za varovanje in trajnostno gospodarjenje v Alpah. Kot obmo~je obdelave smo izbrali dolino Trente. Vzrokov za izbiro tega obmo~ja je bilo ve~. Poso~je je znano po {tevilnih potresih in z njimi povezanih podorih. V dolini Trente je znanih ve~ skalnih podorov, naj-ve~ja sta podor s pobo~ja Osojnika nad kmetijo Plajer (Oro‘en Adami~, 1990; P av -{ e k , 1996) in podor Berebica (Pav{ek, 1994a). Na tem testnem obmo~ju smo ‘eleli ugotoviti uporabnost zaklju~kov tujih raziskav in razpolo‘ljivih metod za napoved nevarnosti padajo~ega kamenja na cestah v alpskem prostoru ter na tej osnovi nujnost izvajanja preventivnih in za{~itnih ukrepov za zmanj{anje te nevarnosti. Izvedena pilotna raziskava je bila sestavni del priprave za Slovenijo primerne metodologije za dolo~a-nje ogro‘enih obmo~ij zaradi zemeljskih plazov, med katere uvr{~amo tudi nevarnost padajo~ega kamenja (Miko{ et al., 2004) »Zgornje Poso~je je z vidika ogro‘enosti zaradi naravnih nesre~ eno najbolj ogro‘e-nih obmo~ij v Sloveniji. Starej{i podorni vr{aji so danes ve~inoma pora{~eni z gozdom, a jih zaradi zna~ilne oblike in kamninske zgradbe {e vedno prepoznamo. Ponekod prekinjajo potek re~nih teras vzdol‘ vodotokov. Zaradi tega je bila marsikje ote- ‘ena gradnja prometnic, ki potekajo po vi{jih re~nih terasah alpskih dolin« (Pav{ek, 1996, str. 67). Cesta med Bovcem in Kranjsko goro poteka do naselja Na Logu v dolini Trente skozi ozko alpsko dolino. Terenska raziskava je bila opravljena na odseku ceste 206/1029 od km 22,5 (kri‘i{~e ceste 203/1003 Predel–Bo-vec, pri voja{kem pokopali{~u) do km 3,5 (dolina Zadnjica), skupaj z zaledjem te ceste. Podor Berebica in podor Osojnik, ki sta tudi bila terensko obravnavana in nista posebej predstavljena v tem prispevku, se nahajata med km 8,0 in km 7,5. Dolina reke So~e je tipi~na alpska dolina. So~a in njeni pritoki so urezali globoke struge v dachsteinski apnenec. Doline ve~inoma sledijo prelomnim conam. Doline so ozke, hiter vi{inski prehod iz dolin v strme bregove je lahko vzrok za nastanek razli~nih tipov zemeljskih plazov, ki pa imajo alpski zna~aj, kar pomeni, da so vezani na pojave poru{itev v hribinah (hribinski planarni in klinasti zdrsi, hribinski podori, padanje skal in kamnov). Zgornje Poso~je le‘i v geotektonski enoti Ju‘ne Alpe. V Zgornjem Poso~ju je dokumentiranih tudi ve~ starej{ih podorov, njihov pregled je podal Zorn (2001). Najve~ji podor naj bi se spro‘il med Srpenico in Trnovem ob So~i (podor Kuntri) in sicer naj bi se spro‘il v pleistocenu (starost okoli 21.000 let) (B a -v e c , 2001). Za podorom je nastalo jezero, ki naj bi segalo do Bovca. Drugi ve~ji podor je podor pri Magozdu. Podor se je spro‘il izpod Krasjega vrha na Polovniku. Ve~ji odlomi so zabele‘eni tudi pri izviru Boke, na obmo~ju vasi So~a, zahodno od Lepene in pri ^r~i. Podor nad ^r~o naj bi tudi zajezil So~o in jezero naj bi segalo tudi v Lepeno. Za podo-re je zna~ilno, da so se zgodili na ju‘nih pobo~jih, kjer so pobo~ja strma tudi v srednjih in ni‘jih legah zaradi velike erozijske mo~i So~e in njenih pritokov, ki so hitro in globoko vrezali struge. Zna~ilnosti obmo~ja obdelave Vegetacija V subalpskem in alpskem pasu Zgornjega Poso~ja prevladujejo alpske rastline, nekatere so endemi~ne v Julijskih Alpah. Po ledeni dobi so se naselile tudi ju‘noevropske 344 Ur{ka Petje, Matja‘ Miko{ & Mihael Ribi~i~ rastline (~rni gaber, mali jesen). Med gozdnimi zdru‘bami prevladuje bukovje in smrekovje (sl. 2). Uspeva tudi ru{evje, mace-snovje, ~rno borovje. Zdru‘be toploljubnih listavcev (~rni gaber, mali jesen, puhasti hrast) uspevajo v pe~evju in na strmih po-bo~jih do vi{ine okoli 1100 m. V zgornjem Poso~ju se je v zadnjih 100 letih dele‘ gozdov pove~al za okoli 30 %, predvsem zaradi zara{~anja pa{nikov. Novi gozdovi so ve~i-noma slabe zasnove; 27 % gozdov v alpskem svetu ima samo varovalni pomen, gospodarskih gozdov je manj kot 50 % (Enciklopedija Slovenije, 1995, 167). SI. 2. Vegetacijska karta gozdnih združb severozahodnega dela Slovenije (ZRC SAZU, 2004). Fig. 2. Vegetation map of forest communities in the north-western part of the Republic of Slovenia (ZRC SAZU, 2004). Legenda k sl. 2 Explanation of Fig. 2 Legenda: | | Anemono trifoliae-Fagetum gozd bukve in trilistne veternice; | ^ Fraxino orni-Pinetum nigrae gozd črnega bora in malega jesena; | | Homogyno sylvestris-Fagetum gozd bukve in gozdnega planinščka; | | Ostryo carpinifoliae-Fraxinetum orni gozd malega jesena in črnega gabra; | ^ Rhodothamno-Pinetum mugo grmišče rušja in navadnega slečnika. V legendi so označene samo tiste združbe, ki se nahajajo v Zgornjem Posočju. Explanation: | | Anemono trifoliae-Fagetum; ^ | Fraxino orni-Pinetum nigrae; | ^ Homogyno sylvestris-Fagetum; Q |] Ostryo carpi-nifoliae-Fraxinetum; | Rhodothamno-Pin- etum mugo. In the legend only communities from the Upper Soča valley are shown. Geologija Geolo{ke karte je za~ela izdelovati ‘e Av-stro-Ogrska, kasneje se je obmo~je obdelave kartiralo za potrebe rudnika v Rablju in za elektrarno Trnovo. V sedemdesetih in osemdesetih 20. stoletja je SFRJ za potrebe vojske izdelala karto OGK SFRJ v merilu 1 : 100.000. Kartiralo se je v merilu 1 : 25.000 in nato naredilo sintezo za merilo 1:100.000 (Jurkov{ek, 1987b). Iz rokopisnih kart merila 1 : 25.000 se je za ob~ino Bovec izdelala karta geolo{ko pogojene ogro‘enosti GPO (Budkovi~ , 2002). V formiranju strukturne zgradbe ozemlja so pomembno vlogo odigrali dinarski prelomi. Bov{ko ob~ino sekajo naslednji prelomi: koritni{ki, ravenski, mojstrov{ki, trentarski, vratni, idrijski in {tevilni manj{i. Od teh je najizrazitej{i idrijski, isti tip prelomov je prisoten, toda v manj{i meri, tudi na obmo~ju Julijskih Alp. Zaradi tektonike se je kompaktna apnen~eva kamnina razkosala na bloke, ki so jih gorotvorne sile lahko postavile v labilen polo‘aj. Opisane strukturne deformacije so potekale skozi neogen, regionalni prelomi so po Buserju (1987) in Jurkov{ku (1987) nastali v pliocenu. Vsekakor je bil relief bov{ke kotline pred za~etkom identi~en z njeno strukturno zgradbo, tj. s sinklinalo ali strukturnim bazenom, kar je omogo~ilo odlo‘itev debele skladovnice glacigenih sedimentov. Dana{nji polo‘aj le-teh, kjer so starej{i sedi-menti na robovih in mlaj{i v osrednjem delu kotline, je lahko posledica tektonskega sto-pni~astega pogrezanja ali zni‘evanja erozijske baze v ~asu njihovega nastanka. Bov{ka kotlina ima edinstveno geolo{ko zgradbo. Kamnine, ki so v podlagi v dnu kotline, pripadajo mehkej{im krednim fli{em, medtem ko celotno gorato obrobje gradijo jurski in triasni apnenci. V bazi fli{a je ve~ deset metrov prehodnih plasti glinov-ca, pe{~enjakove plasti so redke. Navzgor je pe{~enjaka ve~, plasti so debelej{e in bolj grobozrnate. V cestnem useku pri mostu ~ez Koritnico je razgaljen fli{, v katerem se menjavajo plasti pe{~enjaka, meljastega laporja in konglomerata, t. i. divji fli{. Debelina fli{ne plasti v bov{ki kotlini je okoli 500 m. “Divjega fli{a”, tj. konglomerata, ki ga sledimo med vasjo Kal - Koritnica in izlivom Koritnice v So~o, je okoli 300 m in le`i v zgornjem delu fli{nega zaporedja. Ocena nevarnosti padajo~ega kamenja za odsek regionalne ceste v dolini Trente 345 Karbonatne kamnine so sestavljene pre-te‘no iz plastovitega dachsteinskega apnenca zgornjetriasne starosti. Na obmo~ju Rom-bona in Krna je teren zgrajen delno iz glavnega dolomita ravno tako triasne starosti. Dolomit le‘i v superpozicijskem smislu pod apnencem, zaradi prelomov pa je njihov prvotni polo‘aj naknadno poru{en. Med karbonatne kamnine spadajo tudi jurski (liasni) apnenci, ki so v litolo{kem smislu podobni dachsteinskim apnencem. Jurski apnenci gradijo severni rob Polovnika in ju‘no po-bo~je Kanina in Rombona. Pri Kalu - Korit-nici gradijo manj{e dele terena plastovite karbonatne bre~e jurske starosti. Tudi te so uvr{~ene v enotno skladovnico karbonatnih kamnin. Klasti~ne kamnine obsegajo v najve~ji meri zgornjekredno fli{no skladovnico. Ta je sestavljena iz kalkarenita in glinavca ali laporja. Pri Kalu - Koritnici je fli{na serija sestavljena iz plastovitih konglomeratov, sestavljenih iz prodnikov z lapornato-pe{~e-nim vezivom. V klasti~no skladovnico uvr{~amo tudi rde~e laporje in lapornate apnence tipa “scaglia”. Ti zavzemajo ozek pas na obrobjih Bov{ke kotline in vzdol` doline So~e od @age do Kobarida. Tipi~en fli{, torej kalkarenit, glinavec in lapor zavzema osrednji del Bov{ke kotline, vendar ga ve~inoma prekrivajo kvartarni sedimenti. Kvartarni sedimenti so sestavljeni iz gla-cialnih, fluvialnih in koluvialnih sedimen-tov. V glacialne sedimente uvr{~amo moren-ski material. Ta je v starej{ih delih sprijet v bre~o in izdanja ponekod na severnem robu Bov{ke kotline. Mlaj{i deli so ve~inoma ne-sprijeti in delno pome{ani s koluvialnim materialom. Ti sedimenti so prisotni v dolinah So~e in Koritnice, in sicer na njihovih po-bo~jih. Najve~jo povr{ino pokriva morenski material na obmo~ju Dre‘nice, posamezne krpe morenskega materiala pa so tudi v visokogorskem svetu Kanina, Rombona in Krna. V fluvialne sedimente smo uvrstili re~-no-ledeni{ke sedimente doline So~e in Koritnice ter re~ne sedimente osrednjega dela Bov{ke kotline. Ti so odlo‘eni v obliki re~nih teras, kjer je material deloma sprijet. Koluvialni sedimenti predstavljajo pobo~ni gru{~, ki prekriva vi{ja pobo~ja re~nih dolin kakor tudi nekatera strma pobo~ja v visokogorskem svetu. Material je sestavljen iz gru{~a razli~ne granulacije in je praviloma nesprijet. Naštete kamnine so narinjene in razlom-ljene s tektonskimi strukturami - narivi in prelomi. Narivni rob Julijskih Alp na slovenski bazen označuje krnski nariv, ki ga sledimo od doline Učje, preko bovške kotline do krnskega pogorja. V narivnem kontaktu so v glavnem karbonatne kamnine na klastičnih. Narivni rob je najbolj izrazit v kaninskem in krnskem pogorju, medtem ko je v bovški kotlini v največji meri prekrit s kvartarnimi sedimenti. Tektonska zgradba je sestavljena iz regionalnih prelomov v smeri SZ-JV in SV-JZ. V skupini dinarskih prelomov je najizrazitejši idrijski, ki ga sledimo po dolini Soče od Žage do Kobarida. Naslednja skupina dinarskih prelomov se razteza od krnskega pogorja do bovške kotline. Prelomne, zdrobljene in milotizirane cone so dobro vidne v karbonatnem kamninskem kompleksu krnskega kakor tudi kaninskega in rombonskega pogorja, medtem ko so v bovški kotlini prelomi prekriti s kvartarnimi sedimenti. V drugi skupini so prelomi v smeri SV-JZ. Od teh sta najbolj izrazita preloma vzdolž reke Soče (Trenta - Bovec) in prelom ob severnem pobočju Svinjaka. Prelomi naj ne bi vplivali na najmlajše rečne Sedimente, ki gradijo njen osrednji del. Rečni sedimenti so horizontalni z blagim strmcem proti jugozahodu in imajo po tekočih geofizikalnih podatkih dokaj enotno debelino. Izrazito povečanje debeline kvartarnih sedimentov v Bovški kotlini je na delu od Cezsoče proti jugozahodu. Formacije, ki se pojavljajo na Bovškem, je opisal Budkovič (2002). Na obravnavanem območju se najpogosteje pojavljajo naslednje formacije (Osnovna geološka karta): • skladnati dachsteinski apnenec s plastmi dolomita (norij, retij) r32+3; • skladnati mikritni in oolitni apnenec (lias) /j ; • masivni in skladnati dolomit in apnenec (karnij) T^; • ploščasti mikritni apnenec z rožencem, kalkarenit in lapor (titon - berriasij) J, K; • sprijeti fluvioglacialni sedimenti (konglomerat, prod, pesek); • peščenjak, lapor, glinovec, konglomerat - flišne plasti (senon) Ki ; • aluvij. Formacije so nestabilne, če plasti padajo vzporedno s pobočjem in je preperina zagli-njena oziroma formacija vsebuje plasti la- 346 porja in glinovca. Do skalnih podorov lahko pride v formacijah, kjer so plasti in razpoke v primerni legi. Skalni podori se zaradi geolo{ke zgradbe pojavljajo: • v plastovitih karbonatnih kamninah, kjer plasti padajo v isti smeri kot pobo~je (Bav{ki Grintavec, Javor{~ek, ^rni vrh); • v strmih skalnih stenah izpadajo ob prelomih ali razpokah omejeni bloki kamnine; • na obmo~jih narivnih robov, kjer je trdna kamnina narinjena na mehkej{o (ju‘no obrobje Rombona); • vzdol‘ aktivnih prelomov (ju‘no pobo~-je Polovnika). Seizmi~ne lastnosti Obravnavano obmo~je spada v gorenjsko-ljubljansko seizmolo{ko podro~je, ki ga na jugozahodni strani omejuje globok seizmi~-no aktiven idrijski prelom, na severovzhodni strani pa savski prelom. Pri podrobnej{i delitvi spada obmo~je v gorenjski seizmoge-ni blok. Najve~ja potresna magnituda naj bi bila 6,2, najve~ja mo‘na intenziteta IX. stopnje po EMS-lestvici. Obmo~je spada k najbolj aktivnim predelom v Sloveniji. U~inki potresa so odvisni od lokalne sestave tal, saj se lahko v slabih tleh pove~ajo. Intenziteta se lahko pove~a za eno do dve stopnji. Zgornje Poso~je gradijo predvsem karbonatne kamnine (apnenci in dolomiti), ki ponekod prehajajo v laporje. Karbonatne kamnine predstavljajo seizmi~no ugodna tla, laporji pa nekoliko slab{a. V seizmolo{kem smislu predstavljajo najslab{o podlago re~ni nanosi, pobo~ni gru{~i in morenski pobo~ni zasipi. Nanosi reke So~e in pritokov gradijo terase, ki jih sestavljajo prod, pesek in redkeje konglomerat. Nevarni pa so tudi na po-bo~jih odlo‘eni materiali. Za seizmi~no srednja tla se lahko vzamejo na ravnini odlo‘ene so{ke prode in pobo~ne ledeni{ke gru{~e. Se-izmi~ni prirastki ali pojemki v tleh so lahko okoli ene stopnje po EMS. Na apnencih, ki gradijo celotno obrobje Bov{ke kotline in Julijske Alpe, so razmere potresno ugodnej{e (Vidrih , 2004). V potresni preteklosti Zgornjega Poso~ja ni bilo veliko potresov, ki bi tu imeli ‘ari{~e, ve~inoma je bilo ‘ari{~e v Italiji. Zanimiv pregled potresov od leta 1279 do veliko-no~nega potresa leta 1998 je opisal Vidrih (2004). Ur{ka Petje, Matja‘ Miko{ & Mihael Ribi~i~ Metode dela Pri izdelavi ocene nevarnosti padajo~ega kamenja smo uporabili splo{no tristopenj-sko lestvico za oceno nevarnosti pred zemeljskimi plazovi za obmo~ja poselitev, kakor jih predlaga metodologija (Miko{ et al., 2004) in so prikazani drugje (\urovi} et al., 2005). Ocena tveganja upo{teva izpostavljenost ljudi in imetja ob znani intenziteti nevarnosti (tabela 1). Pri veliki intenziteti nevarnosti so ljudje in ‘ivali mo~no ogro‘eni zunaj in tudi znotraj objektov (ob-mo~je prepovedi). Nastanejo lahko po{kodbe nosilne konstrukcije. Pri srednji intenziteti so ljudje in ‘ivali zunaj objektov mo~no ogro-‘eni, znotraj objektov pa malo (obmo~je zapovedi). Objekti so lahko po{kodovani, vendar se sanacije lahko izvede s sprejemljivimi vlaganji. Pri majhni intenziteti so ljudje in ‘ivali tudi zunaj objektov komaj ogro‘eni, razen pri padajo~em kamenju, {koda na objektih ni velika (obmo~je opozoril). Za primer nevarnosti padajo~ega kamenja velja, da so ljudje ogro‘eni tudi pri majhni intenziteti in ne samo pri ve~jih intenzitetah (tabela 1). ^e pogledamo obravnavani odsek ceste, vidimo, da kjer obstaja mo‘nost pro‘enja kamenja in skal, vedno obstaja tudi ogro‘e-nost ljudi, ki niso v objektih, ki jih lahko {~itijo pred majhno in srednjo stopnjo intenzivnih dogodkov. ^eprav so kamni, ki se pro-‘ijo v cestnih usekih, manj{ih dimenzij, je verjetnost pro‘enja velika, posledice kamenja, ki zadane vozilo, so lahko hude. V [vici je v kartah nevarnost prikazana z rde~o, modro in rumeno barvo ter rumeno-belo za preostalo nevarnost. Tako intenziteta kot nevarnost sta razdeljeni na tri stopnje. Definirana pa je tudi preostala nevarnost. V [vici so tak{na obmo~ja ozna~ena z rume-nobelo barvo in predstavljajo obmo~ja opozarjanja na preostalo nevarnost. Na teh ob-mo~jih se pri~akuje izjemne dogodke, ki imajo povratno dobo ve~jo od 300 let (glej tabelo 2). Za primer podora pomeni rde~a barva pri~akovano energijo ob trku, ki je ve~ja od 300 kJ. V obmo~je modre barve pridejo podori z energijo med 30 in 300 kJ. V obmo~je majhne stopnje ogro‘enosti spadajo podori z energijo manj{o od 30 kJ (tabela 2). Nevarnost cestnega odseka se lahko dolo-~i na podlagi terenskega kartiranja. Na karti nevarnosti se prika‘e obmo~ja z razli~no Ocena nevarnosti padajo~ega kamenja za odsek regionalne ceste v dolini Trente 347 stopnjo nevarnosti nastanka podorov in padanja kamenja. Nevarnost se dolo~a glede na geomorfologijo pobo~ij in in‘enirsko ge-olo{ke karakteristike. Osnova za izdelavo karte so terenski ogledi tako samega cesti{~a kot tudi zaledja, od koder lahko pri~akuje-mo padajo~e kamenje. Ocena nevarnosti regionalne ceste Bovec – Trenta Podorni procesi se ve~inoma zgodijo nenadoma in nepri~akovano. Zato so pomembne karte iz katerih so razvidna obmo~ja nevarnosti. Komac (2005) je preu~il ve~ Tabela 1. Stopnje nevarnosti zaradi padajo~ega kamenja in skalnih podorov. Table 1. Hazard levels due to stone falls and rock falls. a Krtieriji Obstaja velika nevarnost padajočega lamenja m podorov Sem pri sevamo dogodke Šibke intenzitete in velike Verjetnost (cestni uSekO, velik* intenzitete in manjSe verjetnosti