— permif (No' nl) “1,»rerized *> '"e Art of October 6,1917, on file at the Post office of Calumet.Mich, By order of the President, A.S.Bnrleso ..Postnmte Q, SLOVENSKE novice Neodvisen slovenski tednik, Najbolj razširja v severozapadu Z. p. Uspešen za ogfaše-vanje« SLOVENIAN NEWS A,n independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. Letnik IV. Ll-ST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU 'ZEDINJENIH DRŽAV. ütASILO S. K. P. DRUŽBE.' CALUMET, MICHIGAN, SEPTEMBER 5 1919. Štet. 24 Wilson ie odšel na govorniško potovanje. [jlcal bo skoro vse države na zapadu. Prvi govor je jmel včeraj v Columbus, Ohio za nespremenjeno ratifikacijo mirovne pogodbe. Vrnil se bo 30 sept . Meksikanci so streljali na ameriške zrakeplovce. Lington, 3. sept. — 1’red-; Wilson se je nocoj podal Lvanje po Zdr. Državah, na L bo govoril v prid mirovne Le in sprejem iste brez vsa-Linemb. Na kolodvoru je Lisftdnik sprejet z ovacija- f'ipotovanje bo zaneslo WU-jii Pacifika na zapadu, na sebo Kanade in na jugu do ite. K vsfketn mestu se bo j)samo tri do štiri .ure; raznn « Homes, Seattle. Los Anin Louisville, kjer bo ostal Bdelje. V Beattie bo pregia-acilieiako brodovje. Iz Co-i,s,0. se je podal predsednik iianopolis, Lnd., od tod pa bo ijeval potovanje v Bt. Louis b-as City, v Des Moines bo «I v soboto. kavno'bo glavni predmet ;ovihgovorov mirovna, pogod-avseeno domneva, da se bo lil tudi vprašanja draghi-j misbnrg, Pa na posebnem ■ predsednikovem, 3. sept. ■— silnik Wilson je nocoj skle-da si bo ogledal pacifiško «js v Seattle, Wash. 13. sep-■'a ob 3. im popoldne. j Meksikanci streljajo. Wo,Texas. sept. 3, — Mek-pe oblastr'so danes prizna mobili Carrauzoviv ojaki, ki j!Wlstreljali na ameriške voj-L toplo ve, pri čemur je bil pnik ranjen. To pripozna-poučuje vsaj začasno vsalco j ■•alno ekspedicijo ameriških !l»ib čet n'a meksikanako J° Vojaške odiasti sedaj ni-Isslučajem nič opraviti, pač pleva prišla sedaj v področ-'b v Washington!!, ki ima 111 o prihodnjem koraku, pikanski konzul Garcia je Nevo sporočil svoji vladi v P City in prosil za navodila, fkaznovati krivce. Meksikan- ski železnici. .J ugoslovani hočejo imeti kontrolo nad to postojanko kakor tudi nad železnico, ki vodi odtam v Celovec in ki teče na severnem bregu Drave. Za celovško kotlino, koder teče omenjena železnica, je določen plebiscit. Zadnji pondeljek jeTittoni, načelnik italijanske delegacije, predlagal. da se plebiscit raztegne tudi na Maribor; ameriški in angleški delega tj e so takoj podpirali predlog. V torek sò pa Francoz1-prati predlagali, da se zon» plebis. cita pomakne tako daleč proti jugu v slovensko pokraiino, da bo pri glasovanju zasigurana slovenska večina. Na veliko presenečen I je Italijanov so Angleži in Američani podprli francoski predlog ki daje Maribor Slovencem. Italijani so nato umaknili svoj predlog in ostalo je pri starem, da ne bo plebiscita. Vrhovni svet je dovolil Avstriji več koncesij. Važna koncesija je, da sme Avstrija stopiti v posebno carinske zvezo z vsemi državami, ki.so preje tvorile dele avstro-ogrske monarhije: v originalni pogodbi je lui io rečeno, da sme zveza biti le s Oelioslovakijo in Ogrsko, zdaj pa Nemška Avstrija lahko išče trgovske stike s Poljsko * Rumunijo in Jugoslavijo- Dalje je »ilo predlagano, da vse osvobojene dežele, ki so {preje tvorile dele Avstro-Ogrske, plačajo Avstriji premijo za svojo osvoboditev. Ta zaključek je bil narejen zaradi tega, ker nova A v-stri i lì ne inorò eksistirati po oii' ginalnih finančnih pogojili mirov-ne konference. V Črni Gori je zopet zavrelo. Srbi ne morejo udušiti revolucije. Belgrad zanikuje vest o uporu. london, —Na Balkanu je zope zavrelo. V Orni Gori je izbruhnila revolucija v tako velikem obsegu, da je Srbi ne morejo potlači-ti. Srbi so pojačili svoje čete ali do zdaj je njihov napor brez uspeha. Associated Press javlja, da so črnogorski vstaši. razdejali železnico med Virpazarjem in Barom. Črnogorska vstaja je delo narodnjaških šovinistov, ki noče J« ničesar slišati o združenju s Srbijo pod dinastijo Karadžorževi-čev in ki še vedno obožavaju svojega starega kralja Nikolaja, Organizirali so “narodno stranko.” katere program je; proč od Srbije in Nikita mora priti nazaj v Orno Goro in biti še dalje naš kralj. Voditelji te stranke pravijo, da skupščina v Podgorici, ki se Je izrekla za združitev s Srbijo inda postane Orna Gora del Jugoslavije, je bila pod diktatnio Srbov. Eks kralj Nikita, fci se potepa v Parizu, ni še danes priznal sklepa imenovane skupščine in še vedno nastopa kot črnogorski Kralj. Nemiri v Orni Gori se ponavljam že ves čas odkar so Srbi o- k upi rali deželo. Kralje vaši so organizirali močne tolpe, ki vsak čas napadajo srbske posadke in “pro-srbske” Črnogorce v gorskih soteskah. Washington, D. C. —Tiikašnje poslaništvo države Srbov, Hrvatov in Slovencev je v soboto izjavilo, da je vest o revoluciji v Orni Gori brez podlage. Poslaništvo je prejelo telegram iz Belgrada, v katerem pravi ministrski predsednik Da-vidovič, da tam nič ue vedo o W»k-šni revoluciji. f]o: da je bil zrakoplov en pter daleč na meksikanskem [Močim Amerikanci trdijo [ijil nad ameriško zemljo. p1 uidi niso z namenom, da p'stro j ali letalce, sempak I «M* da bi se zrakoplov P višje, ker so se plašili Ikonji. ra>id jo je dobil kapitan D e Nabb. se hitro celi. Reka štiri Jugoslovanov na mi" j1 konferenci - Maribor last Slovencev. Srbi in Italijani se odločno pro-ti vi jo temu predlogu in pravijo, da stara Avstrija ni nikogar osvobodila,pač pa še opustošila dotične pokrajine, vsled česar bi morala Avstrija plačati njim, ne pa oni njej. Tekom debate ho Srbi toliko popustili, da Slovenci in Hrvatje lahko plačajo premijo, ako hočejo, toda Srbila ne bo plačala ničesar. Na to odgovarjajo Slo- venci in Hrvatje, da oni zdaj tvorijo del Velike Srbije, in ako bo treba kaj plačati, naj plača vsa jugoslovanska država. Stvar je še vedno na diskusiji iH‘Srbi groze, da ne bodo podpisali miru z 'Avstrijo, ako bo sprejet ta predlog. lokalno lu- pi. sept. Vrhovni svet L6 konference je v soboto L lnejo na Štajerskem in za-\M\qc, zn plebiscit v okrož-proti [/'bora. Slovenci so [ Ji dočjn; je Italija Wilson sklicuje konferenco delavcev in delodajalcev. Washington, D. C. — Predsednik Wilson je v-svoji poslanici na Delavski dan izjavil, - da v naj krajšem času, skliče zastopnike Zadeva \s D maribprskega povzročila precej Uje v razpravah o mirovni J 2 Avstri jo. Maribor je j 3°,000 prebivalcev in je j Stojan ka na tržaško du naj- hotela, delavcev iu delodajalcev na kou ferenco, na kateri se bo razpravljalo “o temeljnih sredstvih za razdeljena na kose? par.;z, _ Italijanski zunanji minister Tittoni in francoski ministrski predsednik Clemenceau sta izdelala zunaj mirovne kon. renče nov kompromis, je predložen predsednik« Wilsonu in angleške-mu zunanjemu ministru Balfour* j n, da ga potrdita. Glavne toČKe kompromisa so: * Italija dobi mesto Beko in maj-h no lokalno luko. Jugoslaviju dobi predmestje Sušak in majhno ko. Dva velika pristanišča »a Beki m v Sušaku prideta pod upravo lige narodov, ki ju odda v najem za dobo 99 let. Železnica Keka -'Ljubljana majhnim,delom teritorija na obeh straneh se internacionalizira. Istra do omenjene železnice pripade Italiji. Štirje sjtrategicni otoki ob dalmatinski obali bodo pod kontrolo lige narodov kot garancija proti jugoslovanski pomorski agresivno sti. J ngoslavija dobi Šibenit, do čim bo Zader p«d upora v o Italije ali se pa internacionalizira Balfour še ni povedal svojega mnenja o kompromisu, dočim se |0 bati, da bo Wilson nasprotoval kajti on je že od začetka proti temu, da bi Italija dobila vso Istro. boljšanje razmerja med delom in kapitalom in o postavljenja vsega mezdnega vprašanja na novo podlago” Nove zmage na sovjetskili bojiščih. London, 1. sept. — Brezžični telegrami so sporočili, da je Omsk malone izpraznjen in admiral Kolčak je premestil svoj glavni stan v Nikolajevsk. V smeri proti Caricimi ob Volgi prodirajo so,vj«lake čete pioti jugo ob reki ITa vij i in Denikinove čete se umikajo v neredu. Denikin izpraznjuje okoliš KtJrsona. Dinga vest iz Moskve pravi, da so se vse britske, kanadske in japonske čete umaknile iz Vladivostoka. Na poljski fronti so sovjetske čete zapustile Bobrujsk, 88 milj jiižnovzhoUno od Minska, o-kupiral« pa so Rijsk, 62 milj juž-no zapad n o od Kurska. Pariz, 1. sept. — iz ii tv inskih virov poročajo, da se v Litvi kon-cetrira nemška armada 40,000 mož za na»al v sovjetsko Busijo. Nemci nameravajo pomagati Kol-čakii, To vest je prinesel v Bariz litvinski inženir Steibske, ki pravi, da Nemci odprto govore o jiri-hajajofi zvezi Nemčije z Japonsko in “reorganizirano” Busi]o. K odan j, i. sept. — Tukaj javljajo, da je pravkar odplula večja angleška flota skozi danske ožine na Baltiško morje. Flota ima menda namen pojačati angle-.ško brodovje v Finskem zalivu in pomngati pri nadaljevanju ofenzive'At okupacijo Fe trog rad a. London. — Vojni sovjetski u rad v M.oškvi je v soboto poročal, da so rdeče čete reok upirale K lipi jansk in Pavlovsk na Denikinovi fronti ob Donu. VT Estoniji so sovjetske čete prodrle 10 milj na d rimo stran Bskova. Frebivalsto n centralni Kavkaziji se je dvignilo proti Denikinu in napadlo njegove čete v ozadju, inguši, ki so del čerkeskega plemena, so oku-pirali Vladikavkaz sèverno od Tif lisa. . Iz Helsingforsa poročajo, da so Angleži zopet bombardirali Kron-štat z morja in iz. zraka. Foraz belih Čet v Estoniji pripisujejo 'zdajetvu rusnili proti-boljševiških povelinikov. General Balakovič, ki je poveljeval belim četam v Rakovu, je baje prodal vso armado boljševikom za mi-ljon rubljev. General Jndenič je zadnji pondeljek poslal gen. Arsenieva, voditelja nemčurske in monarhistične ruske frakcije, v Pskov, da aretira Balakoviča in prevzame poveljništov ondotuih čet. Balakovič je ušel na boljše-viško stran, čete se pa niso pokorile Arseolevu, temveč so izpraznile mesto. Foreign Language Govermental Information Service Jugoslav Bureau. «OJAKI. Slovenci, spomnite se bednih otrok v stari domovini. Priložnost se vedno nudi. Zelo težko je reči kedaj naj človek začne porabiti nenavadne moči, da ostane na vrhunca. Včasih okolu tridesetih, včasih štiridesetih letih, toda-priložuost pride prej ali pozneje, to namreč ako je človek delaven in se zanima za življenje. Trinerjev Angelica Grenčec je preparaci]» ki bi znala biti zelo važna pri pomoči omen jene skrite eneržije.On okrepi prebavne organe za delo,ojači živce zagotovi zdravo-spanje, 'tako da ko se v jutro prebudite počutite ae zmožni za delo, ste dobre volje. Vsebina Tr.inerje vega Angelica Grenčeca spadt splošno pod rastlinsko kraljestvo lekarnar ga itna v zalegi za Vas Poskusite ga! Nadalje je aelo dober kot krepilo po prèsta»} bolezni . posebno po vročicah in po prelila- 1 jen j n — Jos. Triner Company, 1333 - 43 S, Ashland Ave, Chicago IH- Velik del naše mladine v Jugoslaviji je v nevarnosti! A naša mladina je naša bodočnost, saj ona bo jutri naš narod. Napenjati treba torej vse sile, da si ohranimo telesno in duševno zdrav naraščaj. Kaj nam pomagajo v nasprotnem slučaju pa tudi najbolj ugodne rešitve vseli naših narodnih vprašanj? Grelu vojne ae bodo maščevali do daljnili zarodov. Mladina nesi na čelu pečat nepopisnega trpl jenja tekom dolgih let vojne. V mnogih, žalibog premnogih slučajih, je razdirajoča siia bede i pomanjkanja že provzročila nepopravljivo škodo na mladih biljkab. Pomislite, v času ko mladina potrebuje najbolj nežno skrb, ko vsak najmanjši. pragrešek utegne imeti najbujše posledice za bodočnost, manjkalo je malone vsega; primerne hrane za matere in otročiče, zdravil, oblačil in pravilne oskrbe. More-li pero popisati neznansko gorje naših ubogih mater - mu-' čenic v njihovem nemem obupu? In kako je še moralo biti trpljenje vseh onih neštevilnih otročičev, ki sb vsled vojske postali sirote-najbednejšili med bednimi? Posledica je bila, da je Število porodov neverjetno padlo pod normalno razmerje, da je smrt razsajala v vrstah naraščaja m d» je bil ostali del mladine oslabel in bolehen. Najhujše je sedaj prošlo, ali zle posledice še ostanejo. Večinoma bo mogoče popraviti jih in ohraniti zdrav zarod. Ali treba skrbnega in sistematičnega reda, pred vsem primerne hrane za mlada telesa. V. J ugosiavi ji je sedaj zadosti hrane za splošno rabo, ali vlada še veliko poman jkanje za ono p#seb no vrsto hrane, ki jo nežna mladina potrebuje - v prvi vrsti mleka. Manjka eirotišč, otroških bolnišnic in dispenzarijev; manjka pred vsem domače organizacije ki bi sistematično izvrševala oskrbovanje mladine. Za srečo je tu Amerika posegla vmes. Ko je American Belief Administration z 1. julijem dovr. šila svojo nalogo prehranjevanja osvobojenih dežel v Evropi je Mr. Hoover, znani vodja te organizacije, v očigled skrajne potrebe nadaljnega oskrbovanja -mladine jn vsled nujne prošnje Jugoslovan -ske vlade, kakor tudi deželne vlade v L j ubij ari, ohranil svojo organizacijo in osobje v Jugoslavi ji-kakor tudi v drugih državah pod imenom American Belief A ministration Europea» Children Relief. Jugoslovanska vlada je njej prepustila organizacijo oskrbovanja mladine po vse) Jugoslaviji, kajti Amerikanci vsled svoje bogate izbuŠnje v Belgiji vsled svojega sistematičnega delovanja i« izporne organizacije morejo še največ dobrega storiti v tepi pogiedu. Danes ameriška organizacija, v sodelovanju z jugoslovansko in krajevnim vladami, prispeva k prebrani 200,000 izmed najbolj potrebnih otrok v J ugosiavi ji in ustanavlja postaje za inaceredojilke, za dojenčke in za zdravniško oskrbovanje otrok ter organizira pomoč za sirote. Le to sistematično delo {more rešiti del naše mladine, raztresena pomoč je le kapl ja v mor ji. Zlasti prihodnja zima bo kritična doba. Ako ameriška organizacija bo imela zadosti sredstev,da nadalpije svoje delovanje preko zimo najhujša nevarnost bo minula. Za stroške te organizacije dose-daj prispela jugoslovanska vlada in American Relief Ad ministra tion ter American Jugoslav Relief v New Yorku,-ki izroča vsa svoja j sredstva, Hooverjevi organizaciji^ Ali ta sredstva bodo kmalu izčrpana in je sedaj ležeče na ameriških Jugoslovanih, m njihovih ameriških prijateljih da pripomorejo rešilni akciji v prid naši trpeči mladini preko zime. Vse naše organizacije v Ameriki so bili naprošene in deloma ro se že odzvale, da prispejo k tej pomožni akciji. Vsak dar bo šel otrokom, kajti vsi oni, ki delajo v tem, delajo brezplačno. DENAR NABRAN ZAŠLO-VEivSKE OTROKE UD SLOVENCEV BO ŠEL NA SLOVENSKO; dena r pa nabran med Amerikanci bo uprabljen za vso J ugoslavijo. Mi v Ameriki, ki nas je mila usoda obvarovala bede in trpl jenja se bgmo odzvali klicu za pomoč naših najmlajših rojakov mi jih homo rešili pogina. Pa ue zahteva seed nas bogve kaka žrtev. Ameriška organizacija je zaračunala stroške za enega otreka na mesečnih $1.50. Da more tak neznatni znesek biti tako izdaten, je mogoče vsled čudeža dovršene in sistematične organizacija in radi dobrodelnega značaja iste. Koliko krat na mesec ne zapravljamo tak znesek brez potrebe! Pomislimo tedaj, da ui bid s tem zneskom rešili eiiega slovenskega otroka za mesec dni. Tieba ba mi sami pokažemo^ zanimanja in srce za našo bedno mladino. Od našega prispevanja je odvisno tudi zanimanje in denarna pomoč se strani ameriškega občinstva. Apeliramo zlasti na našo organi-zaci je. duhovščino in lokalna društva, naj vsak v svojem delokrogu stori najboljše za čim, večji iisjieh te pomožne akcije. Slovenke! Ador bolje kauor Vi more pojmiti trpljenje vaših sester v starem kraju. Roke nedolžnih sirot vaše krvi stega jo svoje ročice proti Vam v pomoč. Vi jih ne zapustite. Rojaki! Apeliralo se je večkrat na vas tekom te vojne. Darovanje je nekam postalo poklic ameriških rojakov. Ali pomislite, da se od miš zahteva le tnala denarna žrtev, la jo lahko pogrešamo, dočim so naši rojaki v starem kraju žrtvovali vse; življenje, zdravje in srečo. Oni tam ne zahtevajo ničesar za-se, samo to da jim pomagamo rešiti mladi naraščaj. Darovi naj se pošljejo na osrednje odbore naših jednot in centralne organizacije ali pa na American Yugo-Slav Relief, 51L Fifth Ave., New York City, Iti bodo izrčili darove na American Relief Administration European Children’s Relief, ali pa direktno na to poslednjo organizacijo^ na naslov 115 Bredway, New York (fity. Tudi naš list bo sprejemal darove in jih izročil American Relief Administraciji. Naj vsak navede da j'e denar namenjen za, Children’s Relief na Slovonskem-Imena bodo objavljena v listu. , Vesti Jz Domovine. Pod državno nadzorstvo je postavljeno premoženje Kalla Teppe! ja, trgovca a lesom v Golju in I. Jeschouniga, veleposestnik» v A>'ji vasi pri bv. Tetra in Savinski clolinini. Za nadzorni-niša je imenovan Stavbeni mojster Vin. Kukovec v Celju. Pod »ad-aorstvom so nahaja tudi tovarna za kvas na Kačjem. Za nadzornika je imenovan Jakob Volk iz Šestanja. Pravoslavna liturgija. Pevci in pevke, ki žele peti pri pravoslavni liturgiji (v nedeljah in praznikih ob 9. uri.) naj pri dwjo k pevskim vajam v Narodni don». Prva vaja je v petek »zvečer ob 8. uri, Sestanek na vrtu Narodnega doma. l*otrebu jejo se še 4 sopranistke, 4 altiske 4 tenorje in 6 basov. — Joško Zorman, operni pevec. Afera Svetek. Sarajevsko sodišče zahteva, da se mn izroči bivšega stotnika avstr» - ogrske armade A. Svetka ki s» nahaja v preiskovalnem zaporu tukajšnjega sodtdnega sodišča zaradi zločinov, zagrešenih letel 1914 vJ-Kosni, ker se vod' pri istem so-iščo je lej zahtevi ugodilo. Štetnika Svetka torej pošljejo v Sarajevo, Umrli so v Ljubljani. Josipina SuhadobniK, zasebnica 83 let, Josip Hudobivnik, občinaki tajnik, 55. let, Jasip Gorfeuic1 kleparski pomočnik 52, Stanislav Benedik, sin služkinje 11, mesecev Edvard Zercnka, ta v amar in posestnik, 58 let, Ivan JJabek, čevljar 75. let, Janez Prelogar, dninar, 57 let, Frančiška Ženko, bolniška devica 42 let, Vinko Berlina, 23 let, Uršwla Jamnišek, mestna uboga S'2 let, Oto Ambroschttsch, mam ravnatelj v p. 51 let, Frančiška Keiprich, strežnice 73 let, Pavla Botra to, šivilja 30 let, Ivan Fabian, bivši torgova* in posestnik 92 ■ let, Terezija Strgar, služkiaja 67 let, Frančiška KJeihdiemst, gostja 53 let, Marjeta Križaj, bivša skižkimj-a 76. Zagreb vozil - Za- m mn d vakrat natedeu m prihajal v Zsnnim v torek in petek, bo vozil od 1- julija vsak dan. Zadruga krojačev opozarja vse tiste, ki se hočejo udeležiti pomočniške preizkušnje, Hfij se v kratkem času priglase v ZaSrn&ii pisarni, Gosposka ul. st 5. Preizkušnja se bo vršila v kratkem. Na zakasnele se we bo vršila osatalo. — I.Kersnič. načel tri k. Granat je še vedno bolno po goriškem polju zakopanih in tozadevnih Mesreč ne bo še tako kmalu konec, ^•ž-letni Fras Lasič je nopal na njivi v Šem paku, kar je zadel na granato, ki je eksplodirala in ga steahovito poškodovala. Vozni listki Reka-0patija. Ugarsko - hrvatsko parobrodar, ako e-li;uštvo izdaja vozne listke za vežni jo Relca-Opatija v hrvatskom jeziku. Reški list “ 111 Popolo” je radi tega ves iz sebe in se kar ne more načuditi “ Beiti - Opatiji ” na voznih listkih. Se bo mora privaditi že še marsičaMin, kar ne too.lašk®. Vi«fov dan v Ljubljani. Gospodične i« đijaBi, ki. s ® pripravijo*: sodelovati v proslavo Vid©voga dne pri prodajanju cvet La na korist invalidom, se vabijo da piiidejo v potek, dne 20, t. w> ob 6. zvečer v magistratu© posvetovalnico. Ker je to prva proslava velikega jugoslovanskega prazai-ka, prosimo, da se gospodične in gospodje udeleže tega sestanka v naj večje» številu, likratu sova, bi ves odbor! Ne bodmo vaščanje! V- , ' jv prav, Toda Ljubljano po vsej sili tlačiti na nivo vaške, pa vender ne gre. Saj nič ne 1’tjsemo proti temu, da se ljubljansko krčme in beznice zapirajoče ob IQ, Ali da se zàtvorjajo celo mši prvi hotelski restavrauti, ImaiMor zahtija itak le inteligenca, u.di že ob desetih, jo proulisLrako. ; potrdilo, da jo bil njegov lastnik, Tujci go3t je,ki se zadrže v okolici, oz. voznik. ali v gledališču, ne morejo dob-V I Brabvla|£ Rekjl . Zajrreb . Z6mun. od 1'lO.niti čaše piva več; no,niti v kavarni ne dobe ničesar,.od j|Ll.j L'zovlak, ki je dosedaj dal je se no servira ničesar več. To na VroS‘ Reka je pav,ondar prehudo. Tielstare v obeh naših glediščih trajajo od S. do 10 ali 11. V gostilno nikakor ni možno več dospeti pravočasno, a v kavarni ti ne dajo niti malinovca, če a isi pod streho že 411. Takih vaških razmer ni nikjer, in opra vičeno se čudijo tujci Ljubljani, da prenaša tako filistrstvo, ki goni ljudi žejna spat, Uo bi se v sedanjih prekrasnih nočeh baš najprijetnejše sedelo pred kavarnami. Trosim» torej ; podaljšajte polici-sko uro za hotele in kavarnedo 12! —Gledališki posetuik. Zagoneten umor. V četrtek so našli v zaprtem stanovan ju na Selu št. 50 z razbito,glavo obešeno, Frančišk® Šušteršič, 36 let -stare delavko. Sosedje so jo pogrešali že okoli 14 dni. Njen mož Josip Šušteršič, kateri je živel z umorjeno v prepirju, je od 16. junija rabi tatvine v zaporu. Treiskava bo dognala, kdo je morilee. Gorje pri Bledu, Nekdanje Zumrovo mizarsko podjetje v Vintgarju je kupil Nemee Jnltus Jlaschka v družbi nekega deželnega «radnika.- Pod slovensko firmo hoče. pričeti z izdelavo raznega pohištva, pozneje pa preurediti podjetje tovarno za vzgalice. Breje je bila to last v Šusteršičevem duhu, plavajoče gorjanske posojilnieev katera je že preje bojkotirala slovenske obrtnike s tem, da je oddala podjetje Nemcu N'eumays rju v najem. Sedaj je pa tud’ prezrl a vse slevensk kupce in prodala vse posestvo raje tujcu-Žalostna nam majka- Naš konzul v Sidney-u, Za začasnega konzula kraljestva Srbov, Tir vatov in sloveucev v Sidney u je imenovan Viljem Brocke, - - 2 Delavska borza. Na in lcijaitvo ministra za soci janlo politiko Jor. Gostinéar-ja se je olvoril začasen urad, borza za del», čegar naloga je, da zbira V3e podatke o pouudbahi in zahtevah delavskih moči in da posreduje pri delodajalcih za delo Urad se nahaja začasno v zgradbe narod»e loterije. Posredovanje je brezplačno. Papirnat drobiž v Sarajevu- Mestna ebčina v Sarajevu bo izdala na jsredlog aprovizacijskega j odbora papirnat drobiš in sioer lOi po 10 vin. 200 tisoč po 20 vin. in-100 tisoč po 50 vin . Novi rektor zagrebške univerze. Saki h t zagrebške univerze je izbral izlmdne šolsko leto za rektorja prof. Ladislava Poliča. Avtomobilni promet v Srbiji. Prometni minister je naročil na Angleškem 60 velikih modernih avtomobilov za prevažanje potnikov in pošte v Srbiji. Posojiiniciy Črnomiju je poslala Komisija za preskrb® vračajočih se voj ni kov na tozadevno prošnjo prispevek za leto 1919 v znesku 200 kron, za kar ji bodi izrečena najiskrenejša zahvala-Komisija in preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani. ( Vrnite»' vojaštvu posojenih konj. O priliki zadneje rekvizicije konj po vojnodajas”venem zakonu je došlo k poroznemu oddelku v v Ljubljano 9 konj, za katere se ve, niti čegavi so, niti odkod so ker so njih vo-z;niki ubežali alt ostali doma. Ker se konji ne potrebujejo več za vojaštvo i n se zopet pošljejo domov, se lastniki teh konj vabijo, da do 1. julija/ Ukradeni ata bili Sutler Mari ji, stanujoči Selo 31, in sicer med čaaom, ko je bila nekoliko odsotna od doma, 2 volneni ženski krili, eno črno in dingo modre barve; vrednost 400 k re n. Spominske slike. Kolo SHS sester bo Izdalo dvoje vrst slik o Zrinjskem in Frankopanu, ki se bodo razpečavale po vsi Hrvatski in ostali Jugoslaviji. Kolo SHS sester se nade ja da bo zbralo s tem večjo svoto denarja, s katerim bodo zgradiii mavzolej, v katerem bodo počivali kosti narodnih mučeni it o v ter ostalih zaslužnih ljudi. Smrtni padec- Janez Vidic, 48 let star iz Oer nie, je pri Jankotu Vilarju na Dobu pomagal pri poljskih delih. Popoldne dne 15. t. m. je šel na podstrešje po-seno za živino Na krmilnici, kjer je strop lesen in trhel, se mu je vdrlo ter je padel kake 4 metre globoko. Pri padcu si je zlomil tilnik in takoj umrl. Dva ropa v Ijubjlanskš okojici. Dne 14. t. m. okoli 2. ure zjutraj sta vlomila dva v srbsko uniformo oblečena in z dolgimi puškami ter nasajeni mi bodali oborožena vojaka v hišo gostilničarke Frančiško Dovč v Zalogu ter jo oropala za okoli 14,000 K. Ldrla sta skozi okiio in vlomila tri sobe, preden sta prišla v spalno solio gostilničarke. Eden vojakov ji je nastavil bodalo in ji zapretil z umorom, ako ne bo molčala. Preiskala sta omaro za obleko, potem pa še posteljo gostilničarke. Iz omare sta vzela 400 K in nogavice, iz postelje pa še ostali denar, Prazna listnica, v kateri je bil oropani denar, in roga vico so našli v grmu pri Zadobrovi v bližini caste. Poleg listnice je ležalo 23 kron. Na vogalu hiše gostilničarke pa 103 krone. Storilci sa zasledil- Vestno zdravilo dela čudež Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoz,nanje, p0 pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugied pri odjemalcih. Toda povišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelova!nem materijalu-Toda vojni davki so nas pri. silili.da maramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda yse bna Trin. lekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix of Bitter Wine. Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja boleani. Devetdeset odstotkov bolezni izba ja iz. lodca. Tfinarjev Elixir cisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ^ ki ao vzrok pomnoževanju bacilov radiih bolezni povzročajoče otipnenja prebavnih organov. T i iuar. jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in sto vino. iravila se dobijo od danes naprej edino le p» ekarnahi» trgovinah ki predavajo zdravila, ker je Trinerjev labretoiij preobložen do skraja moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonalij z naročili druzik Irgovce Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva' zc zdravili i* leka> se geor- želi kupiti Trinerjeva zdravila TRINERJEV LINIMENT prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev ralgiji putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je iz. vrsten pii izpalmenju, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri drgnjenju po kopanju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin. Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi S6 jio vseli lekarnah. V” najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v 1916 so tila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo San Francisco 1915 in Panam JOSEPH TRINER, 1919 pridejo po svoje konje, sicer se konji na javni dražbi modajo. Vsak tak lastnik} ima prineseti seboj od svojega županstva uradno jejo. — Drugi rop se jc dne 16. t. m. ob 11. uri izvršil v hiši gostilničarke Ane Grum na Studencu. Tu so vlomili v srbske uniforme oblečeni in z vojaškimi puškami ter nasajenimi bodali oboroženi štirje roparji. Vlomili so pri zadnjih vratih ter šli naravnost v spalno sobo kjer je bila gostilničarka s svojimi otroci. Fdon roparjev je posvetil z električno svetilko po postelji, medtem ko so drugi trije namerili puške z nasajenimi bodali proti nji in zahtevali denar. Gostilničarka jih je prosila naj ji prizaneso, ker je revna. Ko pa s» rojiarji z orož jem še hujše grozili, jim jo izročila blagajno, lu jè bila napravljena iz železne pločevine, nakar se takoj odšli iz hiše, le en ropar je se četrt ure zunaj stražil, da ni mogel nihče poklicati pomoči. Roparji so krenili čez pol je na vojaško vežbal-išče. kjer so razbili blagajno, v kateri je bilo 901)0 K papirnatega in 24o K srebrnega denarja, pet srebrinih ur in štiri srebrne verižice, trije moški prstani, precej težka zlata vratna verižica, dva para ženskih uhanov in dve zlat? zapestnici, več pobotnic in nekaj tobačnih pol. Roparji so pobrali vrednostne stvari listine raztrgali. Kam so storilci po izvršenem ropu pobegnili, se ni moglo dognati. To izpovedbi Marije Grum in njene hčeie so roparji malo govorili, in to v srbskem narečju. Dva storilca v <1 izdelovalec 1333 — 1339 S. Ashland Ave. 'rrry-rr-v CHICAGO, ILL -v .TISKOVINE se izdelujejo v nasi tiskarni najlepše m najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM; IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 21L7th. St., Calumet, iYlìch. Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich. Ista bila bolj majhne postave starosti od 20 do 25 let. Od teh je imel eden male brke. Vsi so imeli obraze namazane s sajami. Izgubljena vest. Prevel J. P. Dolgo je hodil - gór in dol po £ jflbah in neprestano 'preimšljeual, jjdj se godi z njitii. Lil je on ved-„o natančen cloyek, a kar se tiče ispohijevanja svoje službene dol-jnoati •— pravi pravcati lov. I« je postal tapina! „Fedosja Betrovna! Duša moja! ^ božjo voljo zveži me, sicer na,-prvini danes toliko škode, da je notem ne popravim oelo leto!” j *č®t prositi. Tudi Lovka spozna, da je nje-jjffa Lovca nekaj obsedlo. Za p« pomaga, da se sleče in Spravi ypostelj, t otem go napoji z do-, (jW juho. Šele črez četrt ure se ^(šslji od njega v prednjo sobo j, premišljuje: «■Čžaj. pogledam v njegov plašč; tnoreLitl se najde v žepih kakšem aovčičf’ Pretresla je prvi žep in *ašL neko zamazauo, špehato knjižico. Toliko, da jo ja odprla, =3je_- že globoko vzdihnila. “ToftìJ glojte, s kakšnimi jtnrnii se je pričel pečati !” je rekte sama sebi ; “pripravil si jo »v žep — vest!” h začela je itnisliti, komu bi ■podvrgla to vest, da bi koga na-jposled preveč ne otežila, ampak am» tnal® vznemirila. Spomnila Ljena nekdanjega zakupnika, a daj bankirja i n železniškega iznajditelja, Žida 8 m ulj a Davidovi-k- Bržoeskega. “Ta ima vsaj tolsta pleča!” je iklenila. “Mciebiti bo malo potep.al, pa bo prenesel to aadlo-ij»!' Tako se je odločila, varno vtek-j tila vest v pismeni kuvert, napilila naslov Lržocskega in vrgla v škrinjico. No,zdaj pa že, ljubi moj,lehko Ikre skrbi na trg!” je r^kljjt možu ‘mivsi se domov. 'b* 10S ■Samuel Davidovič Bržoeski je del za obed n o mizo, oban od vae >nj'njedružine. Boleg njega je send njegov desetini sinček ltuben ' femuelovič in delal v glavi ban. ila,; feke operacije. 'Kaj, papaček, ce bom dal ta Min, kj si mi ga ti dal, na rast pdv-ajsat odstotkov na mesec, jS|tiikodenarjaTiom imel na koncu I*»!” ga je izpraševal sin . I "'Ali na kakšen procent; navad-hUk sestavljeni?” jo vprašal na-DSamuel Davidovič. "Sieveda, papaced, sestavljeni!” ;.++* Le ga das torej na sestavljeni . jNtmt in z okrajšavo ulomkov, pd bos petinštirideset rubljev in petinsedemdeset kopaj lì!” |"h«.lej ga bom pa dai, papa- .d j doN « I ' I “tedaj ga, dragec, samo glej, r^keres nadepoin denarni za- I‘L drugi strani le sedel Jose! pttiijulovič, sedemletni dečko, m pv»i v glavi nalogo: letela je gosi, JC'oleg njega je sedel r d■ '■Hvala lepa!” je rekel general, “Obenem pa obžalujem ..........kot liristi jan čemu bi Vam, imprimer .... a?” ‘, Vaša ekselenca .... ml smo samo no videz pod častno besedo, samo na videz!” “ Ve»kar?” “%\Tasa ekselonca!” '• No, no, no! Kristus z Vami!” Samuel Davidovič je poletel domov kakor na perutih. So tisti večer je pozabil prestane muke in iz tuhtal tako redko operacijo za vseobče ran jenje, da so drugi dan vsi kar violinili, ko so zvedeli. Dolgo jo na fak način romala ■lboo-a, izgnana vest po baleni svetu in občala /mnogo tisočev ljudi. A ničhe je ni hotel vzpreje-ti, ampak -vsakdo je mislil samo na to, kako bi se je prej odkrižal četudi s prevaro, samo da bi so je e. Naposled se je. sama naveličala, da nima revica, kamor bi položila svojo glavo, in da mora ves čas biti pri tujih ljudih ter brez pristanišča. Tn poprosila je svojega poslednjega hranitelja, nekega meščaučka, ki je v nekem podmo-lu s prahom tržil in se nikakor ni .„„egei ločiti od te trgovine. Zakaj mi delate silovitosti?” se je pritožila uboga vest. “Zakaj me preganjate kakor tatico? ^ ‘‘Ali kaj pa čem storiti s te boj ^ gospa vest,‘ko nisi nikomur potre-b„af . jo je vprašal meščanek od' syoje strani. “Bovom ti!” je rekla vest. “Bo išči mi majhno dete, * odprj mi njegovo čisto srce iu me shra- ni vanje! Morebiti me bo ono nedolžno dete stisnilo vase in me nežno obdalo s toploto svojega srca, morebiti me bo ohranilo, čim večje bo postajalo, tem večjo in se naposled z menoj napotilo med ljudi—in ne bo se me sramovalo.” Zgodilo se ji je po njeni besedi. Poiskal je meščanček malo dete, odprl njegovo čisto srce in shranil v njem ve3t. Malo dete raste, in z njim raste tudi vest. In malo dete bo velik človek, in velika vest'bo v njem. In izginile bodo takrat 5 sveta vse krivice, kovarstVa in nasilja, zato ker vest ne bo plaha, ampak bo pogumno zavladala nad vsem svetom. ' ‘ h Pijancev sin. Povest, Spisal Iran M. J- Solnce je stalo prav jiizko na obzorju. Bližal se je lep pomladni večer. \ Dunajski Brater je mrgolel pisanega ljudstva. Krasne toalete, rožni, pomladno-sveži obrazi, tiho šepetanje, glasno govrjenje, zvonki stuelli — vse se je mešalo v ta mnogvrstni prizor. Umetne gredi-1 ce polne najrazličnejših cvetlic, visoka, ravnokar ozelenela drevesa in nad njimi bledo-modro nebe, kako mično se druži umetnost z naravo! — Od vseli strani j je u* darjala lzprebajalcoin godba na ušesa. Res bujno življenje je v kratkih, merjenih korakih, mdd hruščem, kT ga"‘je provzročalo ljudstvo, je stopal visokorastel mladenič. N jegova preprosta obleka. ki m bila nova, njegova hoja iu kretanje nam kaže, da je dijak. Nsd visokim, plemenitim čelom ki je še gladko, so počesani bujni, črni lasje nazaj, kar podaje plemenitemu obličju še lepši izraz; Ialino zakrivljen nos, dekliško majhna usta in črne, melanholične oči — to so znaki njegovega nenavadno lepega mladeniškega obraza. „Kratka Črna brada, priča njegovega dozorevanja, mu daje posebno zanimivost. Tako stopa med pisano množico: Otožno zre po veselih ljudeh, ki nimajo druge skrbi, kakor da si Kolikor mogeče čaš krajšajo in se na najboljši način zabavajo. Na kaj pa on misli?, Janko Stanič je bil sin ubogega' ljubljanskega delavca. Ze na srednji šoli se je kaj težavno p re-živil, dasi je bil pri atariših. Oče je bil delavec v tovarni. Ni zaslužil mnogo, a še tega m dajal vsega ženi za gospodinjstvo. Bil je pijanec. Težko so se preži,vili iz očetovega zaslužka, tako da je Janko dal vsak mesec materi svoj zaslužek, ki ga je služil s pouče-vanjetm Razven Janka je bila v družini še njegova seétrica, dekletce pohlevno in «potko. (Mnogo, mnogo so pretrpeli mati in otroka pred očetom. Mati priletna,, srčno dobra ženica je v svojem tr. pijenju stavila vse upanja na sina Janka, katerega je neizrekljivo ljubila. Upala je, da ji kdaj pomore, da ji olajša neznosno tf-poljenje. Ko je Janko dovršil gimnazijsko nauke, želela je mati, da bi.se posvetil duliovskeinu stanu. Toda Janko je želel med svet. Hotel je okusiti ujegove slasti,njegovejre-čo. In odšel jena Dunaj brez uaj-mahjšega upanja, da bi dobiva od doma aec da pridejo s svojimi ogromnimi zalogami na dan-. Neki Obceznan Amerikanec - je Izrazil! Devetdeseta procenta modrosti je biti, moder o času. I j To je resnično posebno pri štedenju denarja. Namen hraniti celo v starosti, je prav modra Toda velikokrat prepo zna. ^ Stediti del Vašega zaslužka, bi se moralo mladosti m med časom dobrega zaslužka, tako ^ bode mogoče veseliti se v starosti sadu modrosti 9 ' let. Vabljeni ste ukladati Vaše hranilne vloge v naš ^ Prva Narodna Banka v NA LAURIUM Člani Fedearlnega Listema Zjed Držav. SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI MAZILEC -Embalmer- Se priporoča Stovencen in bratom Hrvatom v slučajih ''J1'* gPOjjir.. Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznan ” PETER MADRONJCH. 115 Šesta cesta Phone Štev. 313. Calumet, praši- Na prodaj. so trije veliki, dol») c o rejeni či. Morebitni kupci naj se oglasijo pri Mrs. Mary Ranch 8 Špruoe ötr. Tamarack. n« V Tej Inštituciji ULJUDNOST - Naša želja je izkazovati najprijažnejšo uljudi pri vsem poslu in delovanju. COOPERACIJA - Mi se neprestano mujamo do najbljižjega združeni pri vsakem promotu. USLUGA - Naš cilj je podati pravilno postrežbo vsacemu è galcu---naj si bode potem svota mala ali velika Mi uljudno vabimo nove ulagalce. CALUMET STATE BANK. Službo dobi v naši tiskarni dekle, ki |0 veseli tiskarska obrt. Le one, ki niso več obvezane hoditi v šolo naj se oglasijo v našem npravmštvu, Seventh Str,. Calumet, Mich. Severovs zdravila vzdržujejo G-' AVidravje v drtizinah. 211 Važno Naznanje! Denar je sedaj mogoče siati v stari v kraj po stalni ceni, hitro in sigurno. Da pošiljam denar točno po Državnem Zakonu svedoči mol Registration Certifikat, izdanj po državnem zakonu od Federa. Reserve Boarda. Zjed. držav v razredu A- Ali menite oditi v staro domovino? sedaj je čas da se odlo-čite.preden idete.oglasite se osobno ali pismeno v moj urad za važna pojasnila. Lukas Stefanac 428 Pine St. Calumet, Mich. Dobro zdravilo za žene. To je kar se iahko reče eno od naj- S boljih znanih priprav, ki se jih mo- j| rejo poslužiti trpeče žene in dekleta B kot sredstvo za hitro in trajno od- ■ pomoč v svojih izkušnjah nerednos- |§ ti, ki se tičejo svojega spola. Ime 1 tega zdravila je Severa' Regulator Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. (Severov Regulator) in prostor kjer ga dobite je v vseh lekarnah. Se- je najivečji na Calumetu ter fr bro fcnan med Slovenci- Pripor** 9 . se v slučaju potrebe, istotako krste in ženitnine- veda morate zahtevati pravega in odkloniti vse ponaredbe, kajti le na 201-- 6• cesta Tel- ta način ste lahko sigurni, da dosežete najboljši in najhitrejši vspeh. Cena $1.25 in Sc davka. Calumet Mich- ^ Grozdje! Grozdje! Ravno smo prejeli karo grozdja, naravnost od vinorej-cev ter ga prodamo dok ga bo= de kaj po 38 centov basket. Calumet Fruit Store W, F.-‘SEVERA CÖ. CFÒÀR RAPIDS, IOWA Na Calumetu 24 let W. E. Steckbauer Izdelovalec Phone 835 J. Peta Cesta. UMETNIH SLIK C«r-5in Oak cesta Phone 678*J Calumet, Mich Lično urejeni Palm Garden Na razpolago vedno °u* candy, fine smodke. prav»1'“ ropejska kava, razne m®*1*1' pijače in lahek lunch- t y Priporočam se rojakom, obilen obisk. Peter Majhof- lastnik- Calumet, osin'® 1 VstanovJjena 3. marca 1915 na Čaju met, Mich. Calu met, Laurin m, Mich. (JLAVNI URADNIKI: Predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St. Pcdpreds.. John Gazvoda, 509 Tam St.. fajnik: Math F. Kobe, 420 7th St.......Calumet, ” 11. taj.: Jos R. Sedlar, Lindin LakeAveSt.Laurami ’ Blagajnik ; Joa. Schermerei-. Öak St.... Calumet, Duhovni vodja: Ke v. L. Klopčič,.......Calumet, ” NADZORNIKI: John D. Puhek, 2140 LogSt...........»Calumet, Mich. John Gosenca, 4055 Klm St.............. ” ” Matt Sustarich, Osceola 'St....'...Lauri u in » BO ROTIN l|OD BOß. John Sustarsieh, 420 Osceola St. Laurium Matt Straus, 2409 B St. Calumet j os. Vardjan Dollar Bay, Michigan. Mich VSA pisma tikajoč« se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa im blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, -da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera hode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbino glasilo so “Slov Novice.’ Iz urada Glavnega tajnika S. K. P Družbe-Uradno naznanilo. Društvom spadajočim pod okrilje S. K. P. D. se tem potom uradno naznanja, da se bode po določbi gl. odbora vršila tretja redna Konvencija Slov. Katol. Podp. Družbe prvi torek v mesecu Novembru, dne 4. Novembra 1919. na Calumet, Mich. Društva volijo naj si svoje zastopnike Delegate v mecesu Septembru, imena delegatov naj se pošljejo tajniku Družbeni bode skrbel, da se imena istih naznanijo v Glasilu vsaj trikrat pred konvencijo. Delegate voliti je po Družbenih pravilih član VI. točka 12. Krajevno društvo broječe od 8 đo 50 članov ima pravico poslati enega delegata na konvencijo in na vsacih nadaljnih 50 članov po enega. 1 Želeti je, da se izvolijo dobri razsodni in premišljeni člani lice) za Delegate katerim je napredek pri društvih jui Dražbi res pri srcu. Vsaka konvencija ima važni pomen in najvišjo moč, da uredi, spremeni ali ovrže ta ali oni člen družbenih pravil. iver se časi in razmere vedno spreminjajo, se morajo tudi-organizacije v istem smeru voditi in korakati z duhom časa; . V _ Po mojem mnenju bilo bi koristno, da članstvo razmotrila glede Centralizacije bolniške podpore, katera nima se= ‘Panji čas pravega sistema. Želeti je, da bi se o tem bolj razmotrivalo v Glasilu Dru ž Un seznalo misel več članstva. Bratski pozdrav do vseh članov in'članic. Za gl. Odbor: Math F. Kobe tajnik S. K. P. D. ■ ......------- Materinstvo in Amerikanizacija. j t čem obstoji prava amerikan-Zs*eija, to krasno ilustrira neko bočilo, ki ga je izdal Urad za j isbbo Otrok (Children’s Burae-u) S. Deparmént of Labor. To bočilo primerja oskrbo mater in It. Am. Kal. Or. Sv. S. K. p. D. n« dA:.t'MKTl'. Uradniki za leto 1919. Predsednik, Math Prebilich. Oak St. Podpredsednik, John Gazvoda Tam. St. Taj in zast, Louis Gasvoda4036 Oak S.t Podtajnik, Frank Vesel.2311 Co Road Blagajnik, ^ohnShutte Ud borni ki za 2 leti : Math Strauss Mihael Klobučar in Jos. D. Grahek, Odborniki za eno leto: John Gossnea. John Pechauer, Math Pipan. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe Sfrutzel, Yellow Jacket, John Gosenca Za Laurium: John Gazvoda.Za Osceola: Jos. Bahor. Za L aymbauitown: Matt Strauss. Za Swede town :Math Likovich. Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike Filip: Maršal: Frank Gregorieh. poslanec M. F. Kobe. V slučaju bolezni plača društvo svojimi članom $20.00 me sečne podpore za dobo 6 mesecev, ako bolezen traja dalj'časa, dob član podporo od Družbe za iiadalj-nih 6 mesecev po$20.00 na messe Vsas elan se lahko zavaruje pri S. K. P. Družbi, za posmertnino za 1400.00 ali 800.00 ob enem j6 zavarovan za izgubo .roke, ali noge za $300, za izgubo enega oka, treh prstov na roki ali na nogi $150.00 in mesečni- bolniška podpora $20. na mesec, za nizke asess. od 1. do se razreda, od 70c do $1.10 na me* 5c. Za natančnejša pojasnila se je oberili ti na preds.Pajn. ali blag. ’ ISf-POSEBNOST: Z» dobo m mesecev velja pristopnina samoli. Rojaki poslužite se te prilike in pristopite z znižano pristopnino. K obilnemu pristopu vabi Društveni Odbor. Slovensko katoliško društvo SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium, Mich. • Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društy« na Laurium. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 3 uri popoldne ” dvorani Gosp. Joho Sustaricha na. Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1919 Jakob Veitiri, predsednik. Josip Režek podpredsednik Jös H. Sedlar tajnik John Šuštarič. blagajnik ODBORNIKI ZA ENO LETI: Martin Štraus Josip Jakša, AntonU-davič, Peter Hrebec. ODBORNIKI ZA a LETO: •John Gršič, Jos, Vogrin, Jacob Zimmerman JMatt Stubler .Maršal: Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium; za Rayinbanltown in okolico M artin Straus za Red Jacket in okolico Jos. R. Sadler Vsiučnju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $L00 na dan za dobo f> mesecev in nadalnih 6 mesecev plačuje Družba po” »30.00 na mesec Cela smrtnina je 1800.00 oziroma »400 kakor se hoče kdo zavaravati Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe zgubo rok, nog tokočes i. t. d K obilnemu pristopu vaol Odbor neodvisno društvo podporno slovensko Sv. Mihaela podpora« Z là** 0r , Svrho preiskave, na podlogi te je bilo sestavljeno poročilo, J|*i izkušjeni neki prav tipični 1 v teh Counties in študirane Ul) let nazaj. V severni "ty - oni nekako starokrajske-zhačaja - so preiskali 453 11 ■ UoSim 1« okolo 30 ođ sto v (e i družinah so b li v Starem kraju, več ko ‘v'ca so bili tu rojeni sinovi o in sicer taki, ki so še ved- no ohranili navade in dostikrat tudi jezik svojih prednikov. Mnoge matere niso znale govorit; angleški, dasi so se rodile v Združenih Državah. Razmerje analfa-betstva je bilo med materami 5. 4%. kar so tiče tukaj rojenih, in 26.7% pri onih rojenih v starem kraju . Stariši so nasploh kazali malo zanimanja za izobrazbo svojih otrok, mislec da je ljudska šola nepotrebna paše manj čisti zadosti. V južni County — oni napredni — jo bilo rojen ili v starem kraju sicer le 14 % starišev, ali najmanj polovica vseh mater so bile tukaj ro|ene od tujih starišev. Ali one že predstavljajo tip amerikanskega ženstva. Le sedme, ro mater ni zilalo še govoriti angleški in te so bile rojeue na tujem. Vse razun dvojice znajo pisati in čitati. Kar pa se tiče načine življenja je razlika med tema dvema County naravnost velikanska. V prvi so ženske podvržene težkemu in nap* napornemu delu na polju in v hiši: večinoma nepotrebnemu vsled pomanjkanja piimernega orodja in vsakega komforta. Videli so matere vršiti naporna d da skoraj do dneva poroda-Maiokatera hiša je bilo oprem • iena z vodovodom; v nobeni ’ Šole za analfabete. Zanimanje, ki vlada za šole za anafababete, in rastoče število onih, ki jih obiskujejo, je razve-seliiv znak o ambiciji za izobrazbo atneiikanizaci jo med tujci pe Združenih Državah. V tem pogle" du, kakor v mnogokateriii drugih so tujci pijonerji kajti vslad otvoritve šol za tuje analfabete, ki so bili rojeni v Združenih Državah. Glasom poročila, ki ga j« prejel Raymodd F. Christ, ravuotilj za državljanstvo v naturaUzacijskem uradu, Departmet of Labor, so glede števila obiskali'Italijani na prvem mestu (1499), Poljaki ua drugem z 1294 in Portogizi na tretjem s 684, dočim prihajajo Amerikanci še le na četrto mesto s 639 dijaki. Za minis so Francozi s 637 dijaki. ’’Interesanto je - pravi Mr_ Christ- da pred ustanovitjo š< 1 za tuje analfabete, ni bilo nikakih šol, v katerih bi so mogel rojeni Amerikance v poznejših letih življenja učiti pisati in citati, ako je bil zamudil to prelibo v svoji prvi mladosti. A. videl je zanimanje tujcev zs šolo za analfabete in to ]e povzbndilo in navdušilo tudi njega. Te šole dokazujejo tudi, da ni niirdo prestar da bi se naučil angleščine. Ni meje v starosti, in času. in ti napredujejo tudi.” Poročilu Department' of Labor izkazujejo, da je bilo koncem junija 2237 občin, ki so nudile šilsko priliko za analfabete. Teh šol je bilo skupaj 12,000. Vlada je sodelovala potom brezplačnega zalaganje učnih knjig in izdajanje spričeval. Povprečno traja šolska doba stiri tedne s tremi kurzi ua ted-en, vBak po dve uri .So dnevne in in večerne šole. Skoroj vsako narodnost sveta je zastopana v teh šolali in med vsemi vlada nav-dušeno tekmovanje, tako da redko keJaj kdo hstopa, petom ko se je vpisal v šolo. Od 15,874 vpisanih dijakov ( 11,§64 8Q bili moški. Kar so tiče ll starosti, 9,056 dijakov je. bilo v starosti od 18 do 31 let, 3698 do 50 let, 252 od 51 do 60 let in je bilo colo 85 moških in 46 ženskih čez 60. Število dijakov slovanskih narodnosti je bilo na vedeuo Avstrijak; v sledečih nekoliko nejasnih skupinah. Avstrijski Poljaki 41, Čehi 13. Bulgari JO, Bukovjnci 1, Hrvati 20, Čeho-Slovaki 31, Poljaki 1393 Moravani 1. Rusi 292, Ruski Poljaki 28, Rateimi i. «orbi 22, Slov&ai (?) UkrajincilŠ. 187, Slovaki Ve«ti iz Domovine. Kaparjeva brzojavka ujeta ra Brezjah- Jz stare domovin« se poroča: Znano je, da se je pred vojno eden izmed patrov frančiškanov na Brezjah bavil z brezžičnim brzo-javljenjem in da je imel na cerkvenem zvoniku napravljen apata-za brezžično brzojavljenje. Ko je vojna izbruhnila, je avstrijska vlada izvedela za to stvar ter je zaplenila aparat. Pater sam je h 1 v nevarnosti, da ga obtoži o rali vohunstva. Sedaj, no je Avstrija razpadla, lahko povemo, da se je patru v onih kritičnih časih posrečilo Ujeti marsikatero zanimivo brzojavko. Dne 20, julija 1914 jo naprimer ujel sledečo, s k ra n jo značilno brzojavko, ki ja bila poslana od nemškega cesarja na avstrijsko ministrstvo na Dunaj. Kriegsministerjum, Wien. Nicht nachpoben! Serbien Krieg ansa-gen . Wir sind mit euch. Wilhelm 11. 1. R. (Vojno ministrstvo, Du. naj. Ne popustite! Srbiji napovejte vojno. Mi smo z vani. Vil e i 11. cesar in kralj.) Ako bi bde avstrijske oblasti tedaj izvedele, da je pater dobil v roke to brzojavko, bi ga gotovo takoj aretira le in kdo ve kakšna usoda bi ga zadela. K sreči je pater zaupal svojo tajnost samo takim ljudem, ki su znali kot liitižje čuvati za-^: j pa n o jim skrivnost. Sedaj pa lahko svobodao govori o tern. DRUŠTVO SV, PETR4. št. 30 K. S. K. .!• v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sy. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za feto Ì919. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Frank Vessi Zapisnikar, JohnR. Sterbenz Sr. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. GeorgeKotze. John Turk in Jos Weiss ODBORNIRI ZA 2. LETI. JohnMusić, FrankVesel John Lamut Porotni odbor ichael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič. Poslanec, Math F. Kobe. uiaršal, Peter Hrebec. Vratar, Math Schweiger. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue J aeket in Newtown : Math Pugel (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Za Raymbaul-town Osceola Swedetown::John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Malh 0 Majerle K obilnemu pristopu vabi ODBOR. ha Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seje se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiap URADNIKI. Predsednik, John Klobuchar Podpredsednik, Jos. Dragman Tajnik, in zapisnikar. And.Gombach Blagamik Jos. Gazvoda v ODBORNIKI; Louis Gazvoda. Jr s. Bohte, Aiojs Jenič, Frank Šuštaršič, Jos. Klobučar in Jos. Novak. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red, Bine in Yellow Jacket, Tamarack, in za., okolico, J s. Novak Laurium, Rayinbanltown in Osceola in okolico; Aiojs Jenič. maršal in poslanca, Frank Brezovar. To društvo je samostojno, ter plača v slučaju bolezni 30.00 na mesen bolniške podpore. Vsrnrtmue plača v.S. član l.on za pokojnikom, torej c' več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen čas znižalo pristopnino na »3.00 Fosiufc se te priliko ter pristopite k društvu K obilnem pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Cirila in Metoda št- 9, v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svoj® redno zborovanje vsaki tretjo nedelja v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa. .Uradniki društva za leto 1919 so Pred. Jos.Plantz Podpred. Math Strauss • Prvi taj. in zastop. John D. Zunich Zapisnikar; John llenich. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Mihael Sunič Jr, John Gosenca in John llenich Odborniki za DVE leti Frank Baulich Martin -Straus Johu Startz Maršal in Poslanec: Math Kobe ml. v slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (ioam) prvega razreda $1500, drugega' razreda »1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa zamore! 3 eVQ je bolezen pismeno naznaniti isti dan ke zbolijo. K obilnem pristopu vabi OD HOR. Naročite se na “Slovenske ’’Novice ” ! »TAJ« VIJ JEM A Merchants & I la JET A. ISTO. liners Batih CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.0^ Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLCÌO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Stari pregovor pravi! Da se prepričate kaj da je dobro in Kje da se dobi. Morate poskusiti - Da dobite sveže meso, pošteno vago, točno in uljudno postrežbo, idite k&Muvrinu in nebode Vam žal. Peninsula Meat Market VOGAL 6 TN ELM'GESTE. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. Selanov Zet- porest; »pisal Slavoljub Dobra vee. Vso drugače se je prebrajalo y Višnja!?. Dve leti po laski vojaki blizu tri leta potent, Ko bila je odprta cesta do Logatca, bil j »os ti Ini our sam Selan. Bogastvo-w„ je teklo res kar kupoma v hišo. Zaradi tega pa še«, opustil pnnodnje ease bi Udi ne bili ničesar «asili. Siine» se j« popeujal v službah od atopÄfcje do stopinje. Ni mu bilo sicer mnogo na teni, ali ga povišajo v službi, ali ne. A menda prav zato se tun je godilo nenavadno dobro. Žarek veselja je obšel Siinna, ko je prvikrat poslal očetu večjo vsote denarja. Njegove potrebe so bile skromne, lete za letom je deval vee na stran za •slovenske novice sepie -- «label. ! B RE 5 1919. prejšnjih postranskdi dohodkov. Trdno se je ša vedno držal tiho t-apeev, in oni so se držali njega. Neki večer se je vračal prav pez-*o z dola v skrivališču nad vasjo. Petelinje so že peli. Nasproti mu prihitita žena in hči, piestrašeni i® le na pol oblečeni. Nobena ni mogla izpregovoriti beoedice. Sele, k« j» vznemirjen popreša bretjISAn četrtič, kaj se je zgodilo, edgevori Anica: “Tat/je, tatje!” “Kje so tatjef ’ — vprašo Selan jezno’ Hal se je res nesreče in rad bi bvl zvedel vse hkrati . «Pri nas so bili po noči. Vse denarje so pobrali”, de žena. *Eil je pa menda že oni pen lei*ski Medlišek.” 1 “'Ne ven», kdo je bil; pobrano le vse,.kar je bilo gotovine. Od doma so mn poslali menda v povračilo nekoliko suhih krati J skih klobas, domači duhovu pastir je priložil nekaj števiia “Novic”, češ, slovenski rojak tam v oaljni ptujini naj zve, da smo udi mi oživeli, da se vzbujamo, da vstajamo.... “To je bil zopet trenutek človeškega življenja!” vzdihnil je Birnen, ko je neutegoma prebral “Novice” od konca do kraja. “Sedaj bo bolje,; hvala Bogu'.’ reče in prebere očetovo pismo. Potem se loti klobas; prav take so bile, kakor nekdanje čase. Šimeu ei vedel koliko se je premenilo kar ga ui bilo domo, v Višanjah in sploh ob veliki ces'i. Naglo naglo je s libo novo živi jen je v obcestne kraje, življenje sicer irudapolno, a resno, mirno, stalno Jedina rešitev »e mu je zdela ženitev njegovo hčere. S tem bi bilo vsem pomagano, tako J0 mislil. Ko dobi. bogatega zeta — to mu ui Šlo iz glave — pojde vse zopet po starem tiru. Nekega dne pokliče zopet svojo jedinice k sebi in jo nagovarja, naj se vendar odloči za možitev. “Izgubljeni smo’, tak® je vzdibeval stari mož. “Nekaj starih gostilnišk dolgov še imam iztirjati za letošnje davke, potem bom pa glfcdal skozi prste. Sama sva, delati nima kdo. Anica, ti moraš omežiti. Pomisli, jaz, tvoj oee, ki sem bil nedavno imovit, čislan mož, videl bora kmalu, kako propade posestvo, katero sem sam p*muožil take znatno. Anica, prosim te, same take sramote ne na mojo glavo!” Toda Anica je vedela, da oče ne uide tej sramoti. Njegovim prošnjam za možitev se je izognila tako, kakor že mnogokrat prej, ko je očetu z 'njegovimi lastnimi besedami zaprla usta. Danes je le še dostavila- “Tomaž je še živ. Pri vojakih] je; ko se vrne, njega vzamem, drugega nikogar.” , “Tomas jo revež!”, zavpije nad ! ti jo Solan. Brez sape jo vbere oe lan v hišo j "i zanesljivo. IV vojski na Laškem ; in preleti Vse sobe in sli. ambe. Vse j» bile sicer v redu, le iz 5i?®g»vega predalnika so bili pobrani denar?!. “Sev-'.vj smo berači!” rjove Selan leta 1849. je sicer .še nekoliko časa cvetlo vozarstvo. Pozneje so dodelali železnico z Dunaja v Trst. V dobrih petih letih so solcaste j --Oče, revež je res; penis, te pa i kdo pride in zamaši svoj denar v naše razdejani posestvo?” “Molči, nesrečnica, tisi vsega izpraznile, trava je silila nanje z '‘■iCHVJteV Ü11ID IVU A. e* v... r - ,| . . ... ■ . i .. i, i,,,... Oj,,-', do leve in desne. Kaj bi govorni c ruien laso ..** le.a K*, k or- <->i> p-* ■* j ■ . 1 I / ’ __ -■ r,,l . n n CA n AaOi O I kdo hiši. I’onruševal in ugibal, j ia odkod so bili tatje “Pod streLo je nekaj zaropota Io,” pravi Anica sme “šli gledat, S Bocem je a nakogar m bilo videti nekdo prav močno zaloputnil vrat» vaše spalnice. Mati je hitela v sobo, pa zoptit ki videla nikogar, le denarja ni bilo.” Bel.au ms ni umiral ve« dni]. Kakor besen je letal po vaši, po gostilnah ! Gosjjpodarji so posedali in tožili o slabih letinah, konji so čili rezgetali v hlevih, hlapci so kriva! Zakaj se nisi pravem času? Vse bi b svoieglavivostjo bodeš mene in naše met ■ omožiia- o io prav. S pokopala j i , 1 Oče, jaz nisem kriva ničesar črn rezgetali v hlevm, mapu so j v a ,,e Urivi sami, ker ste lire-j bno sMU-ca!; po vozeh m jaslih Z bestellten zetu. gospodarji so čakali, da pride k a j posebnega, da pride zopet nekdanja tesnoba, nekdanje življenje na cesti; prjšlo ni pa ni/; Železna'kača, kakor je govoril Žepa, prišla je v Ljubljano, pozneje se je vleka tudi do Trsta. praše v al in p&zvedovai. Tiste dni j Tedaj se je zgodilo. da nekega petem j e kupii Bajški Matija p» v®lov da vipavskem se m n iu- S težavo je zbral * toliko denarja, rekli bi, da je zbiral z vseh vetrov, To pa ni nikakor oviralo Solana da ga ire bi s svojim strupenim ui sumničil češ; D lej te, due ni bilo nobenega voznika od nikoder. Kar je bilo domačih, ustavljali so se sicer še v gostilni, odkod je dobil denarje! če jik n pograbil ravno sam, bil je v zvezi a tatovi. T’oda kmalu je kazalo, d». »Ledi Selanova zvezda.' Nok» j rt tre jo stopal zamišljen pred hišo, zrl v tla i» poslušal, edkod drdra prihajajoči-voz. Roke ja imel sklenjene na bibtu, glavo pa je pripogibal k tlòm ali v spenjal kvišku kakor kokoš, kadar pije. Zadnja nesreča ga je sicer potrla, a strla ga ni. Nekdo prihiti za njun in tu n zašepeta na uho; “Oče, tatje so naročili, da so to pot ■opravili brez Bajca, drugič povabijo vas s seboj. Nehajte!” Bilje človek srednje rasti, na pol rastrgan. zarasel, bos. Na glavi je ime! oguljeno ptehovko, v rola pa debolo gorjačo. &elan se ga je prestrašil, saj je stopil predenj, kakor da ga je prestrašil, saj je stopil predenj, kakor da ga je zemlja bruhnila iz'sebe. Tako nagi® jo govoril, da ga šo pogledati ni utegnil. Izgovorivši, izgne kakor senca. Nekaj časa je Selana obhajala cursed, da ga je obročii sam pek. lenšček, .Prekrižal se je in jo' potegnil a hišo. N i dolgo preudar-jal, kaj peurenije te besede. Tatje mislijo še priti. Odslej ni imel več vesele ure. demi bi se trudil! Najlepšo nade so mu izpodletele. liči ga neče slušati, lepi tisočaki, ki jih je nabral ki lmemil za starost, šli so totovom v nenasičene žepe, in sedj kaže, da bodo vsi njegovi dobiČKi le zanjo To je bil prvi dan v Selanovem Življenju, ke ga je zapustila loka-vost, ko ga niso več mikali veliki , dobičik. Odslej se ni več dosti brigal za gospadaratvo, gostilna je •ali kaj 16 to! Zaman so se milo pogledovali velikanski prazni Ion-ci na polici, zaman so se ponujale obsežne ponve s Kuhinjske stene. Rade bi imele , vsaj jeden dar» v letu boljšo vsebino od vsakdanjega praha in pajčevine, toda nič! Preživele so se, in kdor se je oreŽivel, ni za drugam ko za v j grob ali pa za v staro železo. Kotelj s črno kavo, ki se je prej mogočno i zibal nad ognjem, leži pozabljen v kotu med stero ropotijo. Zadovoljen |e, če ga preširne noge puščajo na miru. Selanova Anica je sedaj tudi že devica v srpanu. Za žanjicami stopa na polje, da le opravi doma kuho. Mati je ji umrla pred nekaj leti. Z očetom ne živita sicer najlepši prijaznosti a ljudje, ki hočejo tudi nekaj vedeti pravijo, da se s starim »elanom ne da živeti zložno in mirno, ^iten j» prejedljiv in samoglaven. ionica mnogo trpi ž njim, pa trpi in in prenaša voljno. “Oče jele oče”, pravi včasih svojim vrstnicam, ki se ji Čudijo, da more biti tako potrpežljiva. Premem ba, kakor smo jo opisal zgoraj, godila se je ne samo v Višnjah, marveč povsod ob velikih cestah: Bodvelbom, na Lozicah na Razde tem, v Pianini, v Logatcu na Vrhniki in po vsem Krasu, koder vodi žiroka dunajska cesta, kakor tud/ po vipavaki dolini do Gorice Pov&od prazna cesta, praz-ne gostilne, prazni sodje in večinoma tudi prazni mošnjički. Ni- čuda, da so se neprevidni ljudje bali železnice. Le palagoma so se zopet lotili njiv, travnikov in živine. Selanu je prizadela tudi ta pre-memba mnogo izgube. Konji, vozovi z opravo vred so šli za slepo cena. Slabo obdelana zemlja je dajala le skromne pridelka. A pimeli vedno' po boaatejšem zetu. j Ali niste bil j izjvva žad o vói p“ e j Tomaž«m?