WK»¿>»»»4>»0©'»OÉ>»0»»»0£>00000>©Í*V>©<>©Í>OOÍ^^ Božo Repe "TIHOTAPIJO VSE, RAZEN PTIČJEGA MLEKA" Vpliv nakupovalnega turizma na kulturne spremembe in način življenja v Sloveniji po drugi svetovni vojni1 Jugoslavija se je od začetka petdesetih let močno razlikovala od vzhodnoevropskih socia- lističnih držav. Ta razlika ni bila vidna zgolj v drugačnem političnem sistemu, pač pa se je še posebej odražala v osebnem standardu, v turiz- mu, pri potovanjih, nakupih v tujini in pri po- snemanju zahodnega načina življenja. Slovenija znotraj Jugoslavije je imela še dodatno specifi- čen položaj: bila je njen najbolj razviti in v kul- turnem smislu najbolj prozahodno orientiran del. Slovenija meji na Italijo in Avstrijo, v katerih ima tudi močne manjšine. To ji je - z izjemo pr- vih povojnih let - omogočalo stalne stike s tema dvema državama in s tem možnost realne pri- merjave standarda. Oblasti v Sloveniji so si zato od srede petdesetih let prizadevale, da bi oseb- ni in družbeni standard približale sosednjima kapitalističnima državama. Seveda pa je sistem kljub nekaterim kapitalističnim elementom v osnovi ostajal socialističen. Temeljil je na egali- Pričujoči prispevek je nastal v okviru mednarodne ra- ziskave Culture with frontiers: Shopping Tourists and travelling objects in post war Central Europe, ki jo je financiral Internationales Forschungszentrum Kultur- wissenschaften (IFK) z Dunaja, izvedel pa Institute and Graduate School of Sociology and Social Policy z univerze v Budimpešti. V prispevku sem upošteval tudi nekatere seminarske naloge (vse so citirane), ki so na- stale v študijskem letu 1997-1998 pri seminarju iz so- dobne zgodovine. tarizmu, polni zaposlenosti, veliki socialni zaš- čiti, specifični socialistični ideologiji in morali. V ospredje je postavljal skupnost, ne pa posa- meznika, čeprav so Slovenci po naravi veliki in- dividualisti. Mešanica socialističnega sistema in posnemanje zahodnih kapitalističnih vplivov sta v Sloveniji ustvarila nenavadno kulturno ozračje. Ljudje so verjeli v Tita, samoupravljanje in neuvrščenost, toda tudi v pralne stroje, hladil- nike, televizorje in druge postulate potrošniške družbe. Ker so tržne zakonitosti in tekmoval- nost do izraza prihajale le deloma, se je proi- zvodnja potrebam kupcev in modnim trendom prilagajala okorno in počasi. Zato so bili v pet- desetih in šestdesetih, pa tudi še sedemdesetih letih nakupi v tujini za Slovence edini pravi stik s potrošništvom zahodnega tipa, ki so ga z vese- ljem in na veliko izkoriščali. Prvo okno v zahodni svet je bila za Slovence (in Jugoslovane) Italija. Meja z njo je bila leta 1947 potegnjena na novo (v korist Jugoslavije) in je zelo boleče zarezala v življenje prebival- cev, ki so do tedaj stoletja živeli skupaj, najprej pod Avstro-Ogrsko in v času med obema vojna- ma pod Italijo. Ponekod je meja šla med hišami, čez vrtove ali pa je (kot npr. v kraju Miren) pre- sekala na pol pokopališče (znani so primeri, ko so pogrebci, ob provizorični razmejitvi in nav- ZGODOVINA ZA VSE 91 zočnosti oboroženih graničarjev krsto dobe- sedno potiskali iz ene države v drugo, da so se od pokojnika lahko poslovili sorodniki na obeh straneh meje).2 Dokler niso bili postavljeni mej- niki, so ljudje količke tudi premikali, da bi si na tej ali oni strani ohranili košček zemlje. Odnosi z Italijo so bili napeti vse do leta 1954, ko je bilo z londonskim memorandumom dokončno re- šeno tržaško vprašanje (razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo). Zato so bili do srede petdesetih let prehodi me- je redki, pravico do njih pa so imeli ljudje, ki so živeli v stometrskem obmejnem pasu in dvo- lastniki, se pravi ljudje, ki so imeli zemljo na obeh straneh meje. Ti so lahko šli po najkrajši poti na svojo njivo, niso pa smeli v večje kraje. Kljub strogemu nadzoru na obeh straneh meje so to počeli (na italijanski strani so jih največ- krat prepoznavali že po "socialističnih" čevljih alt pa po registrskih tablicah na kolesih). Med iznajdljivejšimi tihotapci je znan primer člove- ka, ki je preko meje postavil skrivno žičnico in z njo uspešno prenašal blago, dokler ga niso od- krili in obsodili na dve leti zapora.3 Obmejni prebivalci so bili prvi kupci zahodnega blaga, ki so ga nato tihotapili v Slovenijo. Skrivali so ga največ v kolesa ali pod obleko, glavni artikli pa so bili sladkor, kava, riž, limone, zdravila, milo, fotografski aparati in drugo blago, ki ga je v Slo- veniji primanjkovalo, modra galica, ki so jo po- trebovali pri vzgoji trte, in celo sirkove krtače in sirkove metle. V glavnem je pri teh nakupih šlo za blagovno menjavo, v Italijo so tihotapili me- so, žganje, jajca, maslo (še danes pripovedujejo zgodbo o ženski, ki se ji je pod bluzo skrito ma- slo stopilo in začelo curljati prav na meji)-4 Ne- kateri tihotapci so delali tudi v dogovoru s poli- cijo in pomagali oblastem pri nabavi pisarniške- ga materiala, pisalnih strojev in podobno. V prvi polovici petdesetih let so donosen tihotapski posel postajali že tudi modni artikli, zlasti t. i. "šuškavci", to je šumeči dežni plašči iz umetne- ga materiala. Tvegani tihotapski posli so se spla- 2 Andrej Malnič: Topografija spomina v Zoni A, referat na mednarodni konferenci Pariška mirovna konferen- ca, nova jugoslovansko-italijanska meja in priključitev Primorske k Sloveniji, Koper - Nova Gorica, september 1997 (prispevki s posveta bodo objavljeni v reviji Anna- les). 3 Izjava T. K. piscu. 4 Ustni viri, navedeno po diplomskih nalogah; Sandl Ko- zorog, Simon Skočir: Nakupovalni turizem med leti 1945 in 1947 v Coni A in B, Monika Čeme, Nataša Prinčič: Nakupi v Italiji po sprejemu videmskega spora- zuma 1955-1960, Daša Rebec, Jernej Vidmar: Nakupi v Italiji v letih 1960-1965. čali in marsikdo iz obmejnih krajev si je v prvih povojnih letih s prisluženim denarjem lahko postavil celo hišo. Poleti (6. avgusta) 1950 je prišlo do srečanja prebivalcev z obeh strani meje na mejnem pre- hodu v Rožni Dolini. Srečanje naj bi pripomo- glo k obnovitvi prijateljskih in sorodnih stikov prebivalcev na obeh straneh meje. Srečanje naj bi se ponovilo naslednjo nedeljo, 13. avgusta, vendar je siloviti val množice z jugoslovanske strani mejo podrl, ljudje pa so se do poznih ve- černih ur razkropili po trgovinah Gorice, kjer so v glavnem kupovali metle in sirkove krtače. Dogodek je izzval različne komentarje: jugoslo- vanski tisk je o njem molčal, zamejski je pisal o podrtju krivične meje, nacionalistični italijanski o "pohodu lačnih."5 Leta 1955 sta Jugoslavija in Italija podpisali sporazum o obmejnem prometu - t. i. videmski sporazum - prvi tak sporazum med kapitalistič- no in socialistično državo v času hladne vojne. Pravica prehoda meje je bila razširjena na vse obmejno prebivalstvo v krogu desetih kilome- trov in prehodi meje so postali množični. Ob- mejni prebivalci so zlasti radi obiskovali sejme (npr. sejem na praznik sv. Andreja v Gorici), kjer so na stojnicah kupovali poceni blago. Med najbolj priljubljenimi artikli so bile t. i. "bambo- le", to je velike otroške punčke v pisanih oblek- cah, ki so jih nato kot okras postavljali na sredo zakonskih postelj. Kupovali so tudi konfete za poroke, žvečilne gumije in tipične italijanske sladkarije. Blago z obmejnih italijanskih stojnic je v petdesetih pa tudi še kasnejših letih močno oblikovalo okus slovenskih in jugoslovanskih kupcev. V Avstrijo so dvolastniki lahko začeli hoditi še- le leta 1953, ko sta bila podpisana sporazuma o ureditvi obmejnega prometa in o nepremični- nah avstrijskih dvolastnikov v jugoslovanskem obmejnem območju. Poleg dvolastnikov so v iz- jemnih primerih lahko tridnevne dovolilnice za prehod dobili tudi drugi obmejni prebivalci, pravico do stalnega prehoda pa zdravniki, vete- rinarji in babice (leta 1958 je bilo z jugoslovan- ske strani v celoti 6000, z avstrijske pa 5000 do- volilnic za prehod meje). Leta I960 je bil podpi- san dodatni sporazum o ureditvi obmejnega prometa in tudi v Avstrijo so lahko prehajali stal- 5 Branko Marušii: Z zahodnega roba. O ljudeh in dogod- kih iztekajočega se stoletja: Pohod lačnih, Gorica 1996. VSE ZA ZGODOVINO !)2 ZGODOVINA £\ VSE Pregled maloobmejnih prepustnic sredi petdesetih let. Z videmskim sporazumom izleta 19.55se je Slovenija začela odpirati proti Italiji, na vsakdanje življenje prebivalcev pa je - najprej ob meji - potem pa tudi drugod - vedno bolj vplival italijanski oz. zahodni vpliv. ni prebivalci iz desetkilometrskega obmejnega pasu. Prebivalci so dobili stalno obmejno pre- pustnico, čez mejo so lahko potovali štirikrat mesečno in se lahko tam zadrževali do največ šestdeset ur. Državno mejo so morali obakrat prestopiti na istem mejnem prehodu (maloob- mejnih prehodov z Avstrijo je bilo skupaj devet- najst). Pri prehodu so mesečno smeli imeti s sa- bo 3500 din, kar je znašalo dobrih deset dolar- jev.6 Sicer pa Avstrija zaradi slabše ponudbe in višjih cen do srede šestdesetih let ni bila tako priljubljena nakupovalna točka kot Italija, edina večja privlačna točka je bil nakup rabljenih stro- jev za kmetijstvo, ki so jih kmetje lahko odplače- vali tudi v obrokih. Prebivalci, ki niso živeli v obmejnem pasu, so za prehod meje lahko dobili potni list (osebni, družinski ali skupinski). Potne liste so izdajali 6 Urška Kavčič, Mirajerenec: Nakupovalni turizem v Av- striji med leti 1955 in I960, seminarska naloga. sekretariati za notranje zadeve v posameznih okrajih, prošnjo so lahko zavrnili brez obrazlo- žitve (potnih listov npr. niso izdajali moškim, ki še niso odslužili vojaškega roka). Praktično za vse države je bila potrebna viza, za odhod v tuji- no pa tudi garancijsko pismo iz države, v katero je državljan potoval. Zaradi administrativnih ovir pa tudi nizkega standarda so bila potovanja do začetka šestdesetih let redka, omejena pred- vsem na poslovna potovanja in obiske pri so- rodnikih. Precej ljudi pa je ilegalno prešlo mejo in nato emigriralo v prekomorske države. Se je pa v drugi polovici petdesetih let že začel razvi- jati turizem, tako da so bili obiski tujcev pogo- stejši, veliko tujcev iz sosednjih držav so priva- bili razni obrtni sejmi. Postopno odpiranje za- hodni kulturi se je konec petdesetih in v začet- ku šestdesetih let kazalo tudi v prirejanju mod- nih revij, popevkarskih festivalih (po vzoru sa- nremskega festivala v Italiji) in izborih mišic. Le- ta 1958 je v Sloveniji začela redno oddajati tele- vizija, ki je v šestdesetih postala množična in je s VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 'XI Znamenita "Bambola" ki je bila v petdesetih in šestdesetih letih eden najbolj iskani/i artiklov v italijanskih trgovinah ter Stojnicah. (Fotografija rekonstrukcije z razstave Spomini naše mladosti vgradu Kromberg, avtorica Inga Miklavčič - Brezigar, joto Bogdan Skrt) svojim programom (zahodnimi nadaljevanka- mi, filmi, glasbenimi oddajami in nenazadnje reklamami) še dodatno vplivala na rast potro- šniške miselnosti in privrženosti zahodnim vrednotam ter s tem na željo po odhodih v tuji- no.7 Slovenci so večinoma lahko gledali tudi kakšnega od sosednjih avstrijskih ali italijanskih TV programov in se na osnovi reklam odločali za nakupe v tujini. Nekateri italijanski in avstrij- ski trgovci (zlasti slovenskega rodu) so posto- poma začeli oglaševati tudi v slovenskih časopi- sih in na radiu. Sredi šestdesetih let se je Jugoslavija odprla svetu, precej pa se je zvišal tudi standard. Potni list je brez posebnih administrativnih težav po- stal dosegljiv večini ljudi (tudi vzroki za zavrni- tev so bili zakonsko določeni), vize za sosednje države so bile postopoma ukinjene. Leta 1962 se je prvič po vojni zgodilo, da je jugoslovanski državljan lahko legalno kupil devize do zneska 15 000 din (to je petdeset ameriških dolarjev, več pa le za zdravljenje v tujini ali za mednarod- na srečanja)." Ljudje so začeli množično odhaja- ti na delo v Avstrijo in Nemčijo (v letih 1964 - 1969 se je organizirano - preko zavodov za za- poslovanje - na zahod preselilo 62 347 Sloven- cev, ki so se ob praznikih vračali in s sabo prina- šali zahodne artikle). Modni nakupovani trend v tujini niso bili več le kavbojke (znani sloven- ski igralec Janez Hočevar nosi še danes vzdevek Rifle, ker je bil v petdesetih letih eden prvih Ljubljančanov, ki jih je nosil), teniške copate (v Sloveniji se jim še danes reče kar "superge", ker so to znamko Slovenci v Italiji najbolj kupovali), kozmetika, pralni praški. Slovenci so v tujini za- čeli kupovati pralne stroje, sesalnike za prah in druge gospodinjske pripomočke, pa tudi avto- mobile. Sam se spominjam, kako smo sredi šest- desetih let s sosedom, ki je že imel avto, šli kupit pralni stroj Candy (tedaj najbolj priljubljeno ita- lijansko znamko) v Trbiž (Tarvisio). Mama je si- 7 Slovenska kronika 20. stoletja, drugi del, Nova revija, Ljubljana 1996. 8 Božo Repe: Turizma ni mogoče zavreti, čeprav bi ga prepovedali z zakonom, v: Razvoj turizma v Sloveniji, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana 1996. str. 157-164. VSU ZA ZGODOVINO 94 ZGODOVINA ZA VSE cer imela komaj polovico denarja zanj, toda slo- venski trgovec ji ga je dal na besedo, v celoti ga je odplačala šele čez nekaj mesecev. Tudi slo- venska trgovina in proizvodnja sta se v tem času že prilagajali zahtevam kupcev: Gorenje je zače- lo proizvajati gospodinjske aparate, ki so v na- slednjih desetletjih postali modni tudi v vzhod- noevropskih državah, odpirale so se samopo- strežne trgovine in veleblagovnice. Toda po- nudba je bila bistveno skromnejša kot na zaho- du in večinoma tudi dražja. Konec šestdesetih let je, podobno kot v svetu, tudi v Sloveniji tinejdžerska generacija začela postajati izjemno močna potrošniška skupina. Njenih zahtev po pisanih zvezkih s fotografija- mi filmskih zvezd, flomastrih, šolskih torbah, modnih oblačilih, ploščah in drugih artiklih so- cialistična ponudba ni zmogla zadovoljiti. Pa tu- di če jih je (kot npr. v primeru vrhunskih smuči Elan), domači izdelki niso bili "pravi" in so starši pač morali s skromnimi socialističnimi plačami po tuje znamke čez mejo. Sedemdeseta leta so bila kar zadeva standard za Jugoslavijo (in Slovenijo) najboljša v vsem povojnem obdobju. Neuvrščeni arabski prijate- lji so poskrbeli, da država ni občutila naftnega šoka, mednarodni krediti so bili poceni, Jugo- slaviji so jih zaradi njenega specifičnega položa- ja dobesedno vsiljevali, politika, ki je obračuna- la z liberalno usmeritvijo šestdesetih let, pa je hotela dokazati, da je samoupravni socializem najboljši sistem na svetu. Slovenci so v sedem- desetih s pomočjo poceni kreditov množično gradili hiše. To se je kazalo tudi pri nakupih v sosednjih državah. V avtomobilskih prtljažnikih in prikolicah so čez mejo romali razni gradbeni materiali, ki so bili ali boljši ali cenejši od doma- čih ali pa se jih doma sploh ni dalo dobiti. Itali- janske ploščice za kopalnice, umivalniki, pipe in pohištvo, pa tudi razna vrtna in druga orodja (tja do mešalnikov betona) so bili najpopular- nejši nabavni artikli. Še vedno je bila močno is- kana tudi bela tehnika, obleke in obutev (itali- janski čevlji so - kljub solidni slovenski proi- zvodnji - ostajali pojem ), živila, žgane pijače in stvari, ki se v Sloveniji niso dobile iz ideoloških razlogov (obhajilne in birmanske obleke, venč- ki, beli čevlji in torbice ipd.). Drugi fenomen sedemdesetih je bil tržaški trg "Ponterosso". Tam so prodajali poceni blago in kič, na Ponterosso so se zgrinjali tisoči in tisoči kupcev iz Jugoslavije. Prihajali so z organizira- nimi izleti, rednimi vlaki in avtobusi iz najbolj oddaljenih krajev in avtomobili. Že sredi šestde- setih let je ob jugoslovanskem državnem praz- niku 29. novembru v Trst prihajalo kupovat po 250 000 in več Jugoslovanov. Za Tržačane, vaje- ne kulturno sorodnih Slovencev, so sprva po- menili šok, saj so za njimi ostajali kupi praznih konzerv in steklenic slivovke, pogoste pa so bi- le tudi tatvine v trgovinah. Vendar denar ne smrdi in kljub zaničevanju so bili Jugoslovani, vedno pogosteje pa tudi kupci iz vzhodnoe- vropskih držav, dobrodošli gosti, saj so pokupi- li vsakršno, tudi najbolj ničvredno blago. "Pon- terosso" je v sedemdesetih postal simbol potro- šniške miselnosti, prilagojene socialističnim kupcem s plitvimi žepi. Skrivanje blaga pred ca- riniki (uvoz blaga je bil brez carine dovoljen do približno sto dolarjev) je bilo eden najpopular- nejših jugoslovanskih športov sedemdesetih let, in to ne glede na spol ali starost. Na vseh me- jah najpogosteje izrečeno vprašanje: "Kaj imate za prijaviti?", je doživljalo klasičen odgovor: "Nič". Cinični, vsega naveličani cariniki seveda niso verjeli zatrjevanjem potnikov, kar nazorno kaže komentar enega od njih, zapisali pa smo ga v naslovu: "Tihotapijo vse, razen ptičjega mleka." Množični nakupi so bili tudi posledica t. i. os- simskih sporazumov, ki sta jih Italija in Jugosla- vija v duhu helsinške miselnosti podpisali leta 1975. Z njimi je jugoslovansko- italijanska meja postala daleč najbolj odprta meja med kako ka- pitalistično in socialistično državo.9 Leta 1976 je v tržaški pokrajini mejo prestopilo več kot 40 milijonov ljudi, od tega 21 milijonov s potnimi listi in 19 milijonov s prepustnicami. Odprti so bili novi mejni prehodi, maloobmejni pas pa se je zvečal na trideset kilometrov (prebivalci ob- čine Jesenice, ki meji na Avstrijo in Italijo, so ta- ko npr. imeli pravico do avstrijske in italijanske maloobmejne prepustnice). Kljub temu pa so bile na meji zlasti čez vikend velike gneče (kar je bila sicer značilnost že v šestdesetih letih). Oblastem množični nakupi čez mejo niso bili ravno všeč, saj so pomenili velik odliv denarja (čeprav so tudi Italijani veliko kupovali v Jugo- slaviji, zlasti cenejši bencin, meso in prehram- bene izdelke). Še važnejši je bil seveda ideološ- ki razlog: kako se more dogajati, da ljudje iz "najboljšega sistema na svetu" hodijo kupovat k 9 Slovenija, Italija, Bela knjiga o diplomatskih odnosih, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana 1996. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 95 italijanskim trgovcem? Zato so se občasno po- javljali časopisni komentarji, ki so nakupe v tuji- ni kritizirali in poudarjali, da jugoslovanske kupce kapitalistični trgovci izkoriščajo. Zlasti komunisti in ljudje v javnih službah naj ne bi podlegali tej potrošniški mrzlici, čeprav kak- šnih sankcij ni bilo, prav tako kot tudi ne priza- devanj, da bi nakupe čez mejo omejili (razen s carinskimi ukrepi). Tretji fenomen sedemdesetih je bil razvoj agencijskega turizma. Že od začetka sedemde- setih let so jugoslovanske turistične agencije or- ganizirale dopuste v tujih državah, zlasti v Špa- niji in Italiji ter Tuniziji, pa tudi turistične in na- kupovalne izlete v glavne evropske metropole, pa tudi v ZDA (zlasti New York). Ciljni nakupo- valni izleti so bili osredotočeni na zabavno teh- niko (za najcenejši center je veljal München) ali obleke in usnjene izdelke (Istanbul). Osemdeseta leta so bila za Jugoslavijo krizna. Standard je padel na raven is sredine šestdese- tih let. Na trgu ni bilo vrste artiklov ali pa so se dobili le na bone: bencin, olje, sladkor, pralni praški, južno sadje. Zato so bili nakupi v tujini osredotočeni zlasti na živilske artikle, kaj dosti več si Jugoslovani ob naraščajoči inflaciji, ki je sredi osemdesetih let prešla v hiperinflacijo, ni- so mogli privoščiti. Slovenci so zaradi svoje geografske lege pomanjkanje lahko blažili s te- denskimi nakupi čez mejo (tudi sicer je preskr- ba v Sloveniji funkcionirala precej bolje kot drugod po Jugoslaviji). Kupna moč se je okrepi- la leta 1990, ko je jugoslovanski premier Ante Marković zamrznil dinar v razmerju do marke 1:7. Tedaj so slovenske plače za nekaj mesecev postale primerljive z italijanskimi in avstrijski- mi, kar se je močno poznalo tudi v zamejskih trgovinah. Po krizi, ki jo je prinesel razpad Jugoslavije in osamosvojitev, se je nakupovanje normalizira- lo. Ponudbe je bilo dovolj v domačih trgovinah, tako da današnje nakupovanje ni več posledica pomanjkanja, pač pa predvsem stvar nižjih cen in (ali) prestiža. Prehodi meje, nakupovanja v tujini in potova- nja so pomembno sooblikovali življenjski slog Slovencev v povojnih desetletjih. Izostrili so nji- hov čut za kvaliteto in vplivali na domačo proi- zvodnjo in trgovino, da se je vsaj poskušala približati zahodnim standardom. Nakupi so po- sredno tudi pritiskali na politiko, ki je vsaj delo- ma morala upoštevati potrošniške zahteve in se jim prilagajati. Seveda pa so bili nakupi - še zla- sti v petdesetih letih in prvi polovici šestdesetih let - omejeni z nizkim standardom. Sčasoma so se oblikovali v poseben potrošniški ritual, neke vrste nakupovalno mrzlico, ki mu je podlegel velik del Slovencev (in še več Jugoslovanov). Zanj ni bilo značilno le kupovanje stvari, ki so jih ljudje dejansko potrebovali, ampak tudi ku- povanje vsega povprek, zato ker so bili ljudje pač v tujini in je bilo treba "izkoristiti prilož- nost", da se je pot "splačala." Ta filozofija se je imenitno ujela s prepričanjem, da varčevanje in racionalno ravnanje z denarjem nimata smisla, saj je v socializmu država tista, ki je dolžna reše- vati stanovanjske in druge probleme državlja- nov ter skrbeti za to, da dobivajo plače (tega prepričanja se sicer ne da v celoti generalizirati, saj so bili zlasti Slovenci v Jugoslaviji tisti, ki so ravnali najbolj varčno in tudi sami kupovali sta- novanja ali gradili hiše). Nakupovalni turizem pa je bil le eden od vpli- vov, ki je oblikoval povojno socialistično - po- trošniško mentaliteto Slovencev. Njegov vpliv je treba upoštevati v širšem kontekstu, skupaj s filmi, glasbo, televizijo, množično motorizacijo, razvojem tujskega turizma v Sloveniji in eko- nomsko emigracijo. Posledica vseh teh dejavni- kov je bila, da so Slovenci že v "liberalnih" šest- desetih letih v stanovanjski kulturi, načinu obla- čenja in preživljanju prostega časa sprejeli za- hodne standarde in vzorce vedenja (v drugi po- lovici sedemdesetih let so premožnejši že lahko imeli mednarodne kreditne kartice). Od socia- lizma so ljudje jemali tisto, kar jim je bilo v ko- rist (brezplačno šolanje, dober zdravstveni stan- dard, polno zaposlenost), ideologijo, ki je polni- la govore politikov, časopisne stolpce in televi- zijska poročila pa so sprejemali kot nujno zlo. Pretirano zares je v zadnjih dveh desetletjih sa- moupravnega socializma tako ni jemal nihče. Najbrž tudi zato, ker so na shoppingu v zamej- skih trgovinah srečevali tako kritiki režima kot partijski funkcionarji. Zusammenfassung "Alles wird geschmuggelt, außer Vogelmilch" Der Einfluß des Einkaufstourismus auf die kulturellen Veränderungen und den Lebensstil in Slowenien nach dem Zweiten Weltkrieg In seinem Beitrag behandelt der Autor die Auswirkungen des Einkaufstourismus in Italien VSE ZA ZGODOVINO 96 ZGODOVINA ZA VSE und Österreich auf den Lebensstil und die kul- turellen Veränderungen in Slowenien. Die Grenzübertritte, der Einkauf im Ausland und Reisen haben den Lebensstil der Slowenen in den Nachkriegs Jahrzehnten wesentlich mit- geformt. Sie schärften ihre Qualitätsansprüche und beeinflußten die heimische Produktion und den Handel, die sich den westlichen Standards zumindest anzunähern versuchten. Mittelbar übten die Einkäufe auch Druck auf die Politik aus, die die Forderungen der Kon- sumenten zumindest teilweise beachten und sich ihnen anpassen mußte. Natürlich aber war der Einkaufstourismus - besonders in den fünf- ziger Jahren und in der ersten Hälfte der Sech- ziger - durch den niedrigen Lebensstandard in Slowenien eingeschränkt. Allmählich entwickel- te sich ein eigenes Konsumritual, einer Art Einkaufsfieber, dem ein großer Teil der Slowe- nen (und noch mehr Jugoslawen) unterlag. Charakteristisch war nicht nur der Einkauf von tatsächlich benötigten Waren, sondern der Kauf von allem möglichen, weil man eben im Ausland war und "die Gelegenheit nützen muß- te", damit sich der Weg "auszahlte". Diese Philo- sophie stand im Einklang mit der Überzeugung, daß Sparsamkeit und rationales Geldgebaren keinen Sinn haben, war doch im Sozialismus der Staat derjenige, der verpflichtet war, Wohnungs- und sonstige Probleme der Staats- bürger zu lösen und dafür zu sorgen, daß die Löhne ausgezahlt wurden (allerdings kann diese Überzeugung nicht generalisiert werden, denn in Jugoslawien waren es gerade die Slowenen, die am sparsamsten haushielten und auch selbst Wohnungen kauften oder Häuser bauten). Der Einkaufstourismus war aber nur einer der Faktoren, die die sozialistisch-konsumorientier- te Mentalität der Slowenen in der Nachkriegs- zeit formten, zusammen mit anderen Ein- flüssen wie Film, Fernsehen, Musik, Massen- motorisierung, Entwicklung des Fremden- verkehrs in Slowenien und ökonomische Mi- gration. Als Folge all dieser Einflüsse über- nahmen die Slowenen bereits in den "liberalen" sechziger Jahren die westlichen Standards und Verhaltensmuster in der Wohnkultur, der Mode und im Freizeitbereich (in der zweiten Hälfte der siebziger Jahre konnten Wohlhabendere bereits internationale Kreditkarten besitzen). Die Leute nahmen vom Sozialismus, was ihnen nützte (kostenloses Schulwesen, hoher Gesund- heitsstandard, Vollbeschäftigung), während sie die Ideologie, die die Politikerreden, Zeitungs- spalten und Fernsehnachrichten füllte, als not- wendiges Übel akzeptierten. Ernst genommen wurde diese Ideologie in den letzten zwei Jahr- zehnten des Selbstverwaltungsozialismus ja von niemandem mehr. Wahrscheinlich auch deshalb nicht, weil sich beim "Shopping" in den ausländischen Geschäften Regimekritiker und Parteifunktionäre trafen. VSE ZA ZGODOVINO